Miloš Mikeln 1054 GLOSA deljo, 15. oktobra, v znameniti cerkvi sv. Pavla, torej tam, kjer se je leta 1848 zbrala nemška ustavodajna skupščina, slavnostni govornik pa bo nemški predsednik Roman Herzog. Odločitev žirije je že pred časom v odprtem pismu predsedniku obsodila skupina skoraj dvesto razumnikov, založnikov in vodij knjigarn na čelu s pisateljem Giinterjem Grassom in filozofom Jiirgenom Habermasom, saj naj bi Schimmlova pred leti menda zagovarjala smrtno obsodbo britanskega pisatelja Salmana Rushdieja (zdaj to zanika), sploh pa naj bi bila do islama nekritična oziroma celo zagovornica fundamentalizma in v prijateljskih stikih z nekaterimi diktatorji. Kot poroča časnik Die Well, bo avtorica nagrado vsem kritikam navkljub sprejela, odločila pa se je, da jo bo poklonila študentu ali znanstveniku iz ene od islamskih držav za študij na bonski univerzi. so zahteve razstavljalcev po povečanju razstavnega prostora v večini primerov morali zavrniti, za prihodnje leto pa napovedujejo selitev mednarodnih razstavljalcev v večji, osmo in deveto dvorano na skrajnem zahodnem koncu sejmišča. Lani je v posebni dvorani, namenjeni elektronskemu založništvu, razstavljalo dvesto založnikov, letos je vseh takih kar tristo dvajset, razstavljali pa bodo v dveh dvoranah. Uprava sejma k temu dodaja, da bo tudi skoraj devetsto »tradicionalnih« založnikov razstavljalo elektronske naslove v »neelektron-skih« razstavnih dvoranah. Holger Ehling. vodja stikov z javnostmi, pred začetkom letošnjega sejma opozarja še na porast po računalniškem omrežju dosegljivih podatkov o založnikih: tam bosta odslej vsak trenutek dosegljiva tudi najnujnejša statistika frankfurtskega sejma in program prireditev. Dan pred začetkom sejma bosta AAP - Združenje ameriških založnikov in uprava frankfurtskega sejma kot običajno priredila (tokrat deveto) sr.čanje trgovcev z mednarodnimi pravicami. Naslov letošnjega srečanja je Kaj vemo in kaj bi morali vedeti o pravicah v elektronskem založništvu. Posebna konferenca o elektronskih medijih bo sicer potekala od 11. do 13. okto- dvorano, velik 11UU kvadratnih me- kot mostovi za vznoanoevropsKe pi- trov;v tem prostoru, ki naj bi po za- satelje? - pa tudi celovški založnik misli Adolfa Krischanitza združeval Lojze Wiesei. intimnost in odprtost,se bodo pred- IGOR BRATOŽ ZGLEDNA PREDSTAVITEV SLOVENSKE KULTURE - Zanjo bo v Frankfurtu poskrbela založba Nova revija z zbornikom Begegnungen (Srečanja), ki ga bodo 11. oktobra ob 15. uri predstavili v sejemskem tiskovnem središču. Knjigo je uredila Mira Miladinovič Zalaznik, v njej pa so predstavljeni sodobna slovenska literatura, filozofija, slikarstvo (od F. Kralja do skupine Invin - tudi s čmo-belimi reprodukcijami), publicistika in aktualni članki o prehodu iz prejšnjega v demokratični sistem (na uvodnem mestu esej Draga Jančar/a Egiptovski lonci mesa,), dodani pa so tudi spisi tujih avtorjev o Sloveniji (med njimi so Ivan Klima, Milan Kundera, Adam Michnik in drugi). Delo bodo na sejmu skupaj z urednico predstavili dr. France Bučar, dr. Jože Pučnik, Drago Jančar in Boris A. Nnvak 1055 GLOSA PREDSTAVITEV KAKE SLOVENSKE AVTORSKE SKUPINE na tujem, trdne ali ohlapnejše, recimo širokega kroga sodelavcev kake revije, je gotovo hvalevredno dejanje. Še pa seveda ne bo razglašala za »predstavitev slovenske kulture«, če že iz navadnega civilnega poštenja ne, pa zato, da se izogne upravičenim očitkom klanovske ihte in samozaverovanosti. Ali vidi uredništvo Dela »Begegnungen« Nove revije kot »zgledno predstavitev« v gornji luči ali ne? Da so ta »Srečanja« zanesljivo posebne omembe vreden zgled, seveda ni dvoma: razen slikarstva, kjer so (najbrž) našli slovensko kulturo tudi zunaj kroga Nove revije zato, ker med sodelavci NR pač ni dovolj močnega likovniškega zastopstva, so vsa druga področja zgled namerno neuravnoteženega prikaza sodobne slovenske (po naslovih poglavij:) izkušnje, poezije, proze, filozofije, politike in morale. Torej Delo resno misli, da gre za »zgled«, čeprav ne pove, kakšen? Najbrž res: da je zgled tudi slab zgled, tako ali tako ve vsakdo sam. 7. 10. 1995 Miloš Mikeln