ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- MICHAEL HUBER GmbH München KULTURA INTERNETA SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi Tiskarske zmogljivosti se v Sloveniji hitro povečujejo. Skoraj dnevno dobivamo informacije o novih nakupih. Laykam bo podvojil akcidenčni tisk z 48-stransko novo rotacijo, MK dobiva 32-stransko solno, Krater nove velike rolande in mo- goče lithomana, Mondgrafika 8-barvni speedmaster, Gorenjski tisk se muči s komorijem itn. Investicija v tisk po logiki »če drugi, tudi jaz«, je nevarna. Pred- vsem, če opazujemo razvoj tiskanih izdelkov. Lanski poslovni rezultati, ki smo jih obravnavali v predprejšnji številki, ne kažejo takšnih potreb. Rezultati so slabši in vlaganja le v tisk in deloma v dodelavo bodo še osiromašila proizvodni program na program z nizko dodano vrednostjo. Ti slovenski aktualni dogodki nimajo kake prave poslovne vizije, če primerjamo s svetovnimi gibanji na našem delovnem področju. Tiskani mediji imajo trojno krizo, in sicer se srečujejo s padanjem naklad, oglaševalci manj oglašujejo, za- menjava za internetno tehnologijo je statusno zmedena in trka na povsem dru- gačno kulturo, kot smo je vajeni zadnjega pol tisočletja. Murdoch, novi lastnik Wall Street Journals (največji poslovni časopis nasvetu), je za New York Times izjavil, da je značilnost nove kulture na internetu brez- plačnost informacije. Tako pričakuje, da bo obisk časopisa povečal na 12 mi- lijonov obiskovalcev z zdajšnjega milijona, ko bo odpravil naročnino. Hkrati pa pričakuje še spremembe tiskanega časopisa, ki bi prav tako prinesle nove na- ročnike. Ambiciozno in stran od pričakovanih in napovedljivih gibanj. V zadnjem MM smo lahko prebrali pogovor z dvema razvojnikoma Burdinih medijev. Povsem nov pogled na našo dejavnost. Obrat iz izvajalca tiskanih iz- delkov v ponudnika pospeševanja prodaje in storitev za proizvajalce in proda- jalce vsemogočih izdelkov in storitev bo odločilen za ohranjanje posla (mogoče bo ime grafični inženiring pravi). Če želimo pospeševati prodajo v trgovini, ni dovolj tiskati in deliti prospekte, temveč pripraviti takšne izdelke (medije, emba- lažo, e-pošto, internetne strani), da bo njihov splet najbolje dosegel ciljane kup- ce, uporabnike. Ta znanja in poznavanja tehnologij in metod so danes raztre- ščena med agencijami, naročniki, tiskarji, založniki, medijskimi zakupniki. Celo- vita storitev ni običajna, se pa spodbuja in gospoda napovedujeta ključno ra- zvojno priložnost za časopise, revije, tiskarje, medije. Torej tiste, ki ne bodo znali samo tiskati, ampak precej več. Dodana vrednost na strošek papirja se lahko tako iz sedanje slabe polovice dvigne na nekajkratno pokrivanje nepo- srednih stroškov. Glede nato, da je to moj zadnji uvodnik, želim Grafičarju lepo prihodnost. Ure- dnik bo poskrbel za pestrost strokovnih vsebin, da nam bo branje širilo obzor- ja, in za izzivalca, ki bo dal za pivo. Meni to ni uspelo. Kljub ponudbi se ni našel heroj, ki bi polemiziral z menoj, za kar sem pred leti obljubil pijačo. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Ruzličiće strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm /'••sttmirnili papirjev so ic t minirntane, da razliko opazijo le sepro/i sionalä! K«'l vo'lilni ili-iriliulfi-papirja in papirju dopolnilnih ]>i/>izvöjJov za grahmi in pisarniški trgzagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnilu Iii | noizvodov /a gral'irni in pisarniški trg za^ota\ ljamo celovito ßöitudbo najin iljših i tu .svcKivnui znamk papiijev. Hkrati sq odlikujemo po igferstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. GRAFIČAR 1987-2007 Marjan Moškon iz Dolenjskega informa- tivnega centra Novo mesto je bil naš pr- vi glavni in odgovorni urednik. Morda težko verjamete, vendar prva, vzorčna številka, takrat smo ji rekli vzorčni snopič, je iz- šla natanko pred dvajsetimi leti, decembra 1987. Dobrih trinajst let potem, ko je izdihnil Tisk in papir; izdajal ga je Šolski center tiska in papirja, danes Srednja medijska in grafična šola v Lju- bljani. V uredniškem odboru pri Splošnem združenju grafične in- dustrije, ki je začelo izdajati in je še vedno soizdajatelj Grafičarja, so bili Milan Deisinger, Peter Kobal, Marko Kumar in Pavel Skalar, oblikovalec in tehnični urednik Ivo Sekne, lektor Albin Učakar, glavni in odgovorni ure- dnik Marjan Moškon pa je v uvodniku z naslovom Med ljudi zapisal: »Grafičarji smo nekako ob ves nekdanji sloves. Kje so časi, ko je bil to najbolj spoštovan rokodel- ski poklic? Ko so stavci v belih rokavicah posedali z najugle- dnejšimi pisatelji in kritiki v uni- onski kleti in se pogovarjali kot enak z enakim - tudi o plačah. Dober stavec, klišar, tiskar je bil mojster črne umetnosti. Črne umetnosti danes skorajda ni več. Še kakšne druge tudi ne dosti. Merila okusa, lepih razmerij in barvnega skladja so vsaj malome- GRAFIČAR GLASILO SLOVENSKIH GRAFlCARJEV * VZORČNI SNOPIČ * DECEMBER ščanska, če ne že kar srednjeveška navlaka. Nekakšna računalniška skrpucala z neberljivimi znaki z matričnih pisalnikov so odžrla kruh že marsikateremu grafičar- ju. Potem pa še skenerji, prelomi na zaslonu, hitri in dobri laserski tiskalniki. Grafični poklici neusmiljeno izumirajo. Morda smo svoji stroki sami naredili najbolj kosmato med- vedjo uslugo, ko smo do včeraj vztrajali ob svinčenih regalih mojstra Gutenberga. Nismo se vdajali mikavnim izzivom so- dobnih izdajateljskih potreb, ni- smo se organizirali, še tistih ne- kaj dragocenih izkušenj smo lju- bosumno držali vsak zase. Saj niti ne vemo, koliko nas je na Kranj- skem. skoraj ne vemo drug za drugega. Smo si kaj pisali, smo se kaj do- stikrat našli na teh milijon ali dva časopisnih straneh, ki smo jih postavili, preslikali in potiskali, smo se videli na televiziji? Kova- čeva kobila je najbolj bosa, razen grafiške, ki je še bolj! Zato že dlje pogrevamo misel o svojem glasilu, ki bi nas obvešča- lo, spodbujalo, izobraževalo, po- vezovalo s svetom in kar je najva- žnejše: da bi nas združevalo. Vr- nilo bi nam tudi vsaj kanec ugle- da in samozavesti. Toda, tudi če se vsi naročimo na tako glasilo, nas je samo se- dem tisoč. Lahko bi najbrž dva- krat ali trikrat na leto izdali »re- prezentativno« revijo; vso v pisa- nih barvah in na najbolj pokro- manem izdelku naših uglednih Iz vzorčnega snopiča Grafičarja. Ilirskobistriška Grafika pred dvajsetimi leti. Nobe- nega računalnika, zato pa veliko delovnih mest. V stečaj je šla leta 1995. Morda pa slika o naši črni ume- tnosti le ni tako črna kot se zdi. Morda še lahko kaj storimo, in prvo kar je, da se trezno pogleda- mo v ogledalo, da si obrijemo brade, da se preštejemo in izme- rimo, kje nam je prostor pod soncem. Nihče si ne domišlja, da to lahko naredimo samo s skro- mnim glasilom na nekaj straneh malega formata. Čas pa je, da se postavimo na trdna tla. Samo ka- kšnih sedem tisoč nas je v družini med Kolpo in Karavankami, pa papirničarjev. Po receptu za za- nesljiv propad. Ste že slišali za ka- kšno tako malonakladno-veliko- formatno revijo na Slovenskem, ki bi živela brez izdatne družbene podpore dlje kot eno leto? In ko- mu ali čemu naj bi bila sploh na- menjena? Da bi jo delili kot kiča- ste prospekte izgubljenega poko- lenja po sejmarskih stojnicah! Slovenski grafičarji prav gotovo ne bi imeli haska od nje. Zato je osnovna zamisel našega cehovskega lističa črno-bela. Majhna in skromna kot se kraju in času spodobi. Na izdatne družbene podpore ni računati, saj jih družba bolj potrebuje kot mi. Edini luksus naj bi bilo re- dno mesečno izhajanje, vsaj de- set snopičev na leto. Gre bolj za vsebino kot za obliko: ne torej za strokovno nečimrnost, ampak za perečo potrebo sedmih tisočev, pa čeprav nas je samo toliko. Za glasilce, ki bi ga vsak grafičar rad vzel v roke, našel v njem vsako- krat vsaj nekaj zanimivega, pouč- nega ali celo kaj takega, da bi ga čimprej spodbudilo k sodelova- nju, ne glede na raso, spol, vero- izpoved, izobrazbo ali plačo. Za- to je težko do pičice natanko vkalupiti njegovo vsebino. Taka naj bo, kot se kaže potreba, piše pa naj jo življenje. Dolžnost ure- dniškega odbora naj bo pred- vsem spraviti jo v razpoložljive strani! Recimo temu glasilu za začetek strokovni bilten s široko odprti- mi vrati za glasove bralcev. Priha- ja naj med ljudi, raste naj z ljud- mi, morda se bo kdaj še razvilo v časopis! Sodobno in odmevno, vsak čas sposobno odgovoriti na vsak dvom in ujmo, ki nas pesti, vsak čas pripravljeno pohvaliti in predstaviti vse, kar nas veseli. S tem namenom je vredno za- četi. Koliko se bomo cilju pribli- žali, je odvisno od nas. Če ga ni- smo zmožni doseči, si bomo čez leto ali dve pač morali to pošteno priznati. Avstrijci ali Romuni ga za nas gotovo ne bodo vkup spra- vljali, to mi lahko verjamete. Si- cer pa je vrsta na vas, na nas vseh!« Tako Marjan Moškon pred dvajsetimi leti. Vzorčni in vsi na- slednji snopiči - ker Grafičar ni izšel julija in avgusta ter še kdaj vmes, jih je bilo do oktobra 1991 okoli 33 - so bili res skromni: štiribarvni ovitek in črno-bela notranjost na 24 straneh obreza- nega formata B5 (165 x 235 mm) s tremi stolpci. Temu pri- merna je bila velikost stavka: pi- sava times velikosti 5-6 tipograf- skih točk (/ cicera ali nonparej). V stolpcu gladkega stavka je bilo v 67 vrstah 2278 znakov. Članke za vzorčni snopič so na- pisali: Kaj dela 6000 slovenskih grafičarjev GRAFIČNA INDUSTRIJA SLOVENIJE DANES Nekaj kritičnih misli o priho- dnosti v grafični dejavnosti ZNANJE - DOLGOROČ- NA NALOŽBA Smeri razvoja v grafični industriji GRAFIČARJI ALI - RAČU- NALNIČARJI Anton Fende Kakovost kot pojem usmerjen v spreminjanje človeških aktivnosti KAKO IZMERITI, KAJ JE DOBRO? Na obisku v ilirskobistriški Grafiki GRAFIČARJEM ZAGOTA- VLJATA USPEH LE KAKO- VOST IN SPECIALIZACIJA Ilirskobistriške Grafike ni več, tudi tiskarne Ljudska pravica, ki je tiskala, ne. Vzorčnemu snopiču je bil pri- ložen tudi vprašalnik z naročilni- co. Uredniški odbor je zanimalo zlasti, koliko je potencialnih na- ročnikov, pa tudi kakšno ime re- vije bi si želeli. Z Grafičarjem ni STROKOVNA PERIODIKA Osamosvojitveni snopič Grafičarja. Lipa zelenela je, naše glasilo pa ne. Zadnja šte- vilka je izšla septembra, potem prva v obliki revije šele po dobrih dveh letih. bil najbolj zadovoljen: ime se je zdelo preveč oguljeno, četudi marsikaj pove. Želel je kaj bolj izvirnega, kratkega in prikupne- ga, zlasti pa slovensko besedo, ki bi nekaj pomenila vsem delav- cem v grafični dejavnosti. Oblju- bil je, da bo med prispelimi od- govori izžrebal 30 tistih, ki bodo glasilo eno leto prejemali brez- plačno. V prvi redni številki, ki je nato izšla šele aprila 1988, urednik med drugim piše: »Vsak začetek je težak - naš tudi. Tri mesece smo se šli slepe miši o tem, kako bomo plačali grafičarje, ustvar- jalce in raznašalce našega Grafi- čarja. S podpisanimi naročilnica- mi pokrivamo naklado 189 (sto- devetinosemdeset) izvodov! Naj nas bo že šest ali magari sedem ti- soč v najbolj (?) kulturni in naj- bolj grafično razviti republiki, posebno ponosni pa na to število (2,7 odstotka) zavednih grafičar- jev ne smemo biti.« In v nadaljevanju: »Na vprašal- nik v decembrskem vzorčnem snopiču smo dobili 71 izpolnje- nih lističev z odgovori... Vseh 71 udeležencev enoglasno trdi, da nam je tako glasilo potrebno, štirje pa še, da je preskromno ... Dvajset jih je napisalo, da so z imenom Grafičar kar zadovoljni, štirje predlagajo ime Grafik, po dva Sodobni grafičar in Tisk in papir oziroma TIP. Posamezni predlogi so še: Grafični delavec, Grafičar-sporočevalec, Naš in- formator, Tisk 2000, Veseli gra- fik, Multigraph, Graph, Grap- hic, Slograf, Črno na belem in Črna magija (Black Magic!). Vsaj zadnji bi nas lahko spravil na zeleno vejo (green branch)?« Tako je naslednjih dvajset let ostalo pri Grafičarju. Januarja 1989 je zamenjal grafično podo- bo ovitka in potem kot glasilo iz- hajal do septembra leta 1991; z učinkovitim financiranjem (na- ročnino so poravnale tiskarne) je bil tedaj, verjeli ali ne, prvi slo- venski brezplačnik z naklado okoli 3000 izvodov! Med osamosvajanjem Slovenije so postale gospodarske razmere prezapletene, tako da se je Grafi- čar pogreznil v »kulturni molk«. V prenovljeni podobi, ne več kot glasilo, marveč revija slovenskih grafičarjev, je spet izšel leta 1994. Uvodničar Peter Kobal je ta- krat zapisal: »Trajna želja in po- treba po glasilu stroke nas spre- mlja kakor senca, ki se prikaže ob prehodu iz teme v svetlobo. V preteklosti smo imeli grafičarji že lepo zbirko glasil, od bogate Gra- fične revije iz obdobja med obe- ma vojnama do malega Grafičar- ja, ki je po nekaj letih rednega iz- hajanja »odcvetel« zaradi neza- dostnega »zalivanja« med sloven- sko pomladjo. Od tedaj do danes - panič.Alipač...Vrokahima- te novi Grafičar, Revijo sloven- skih grafičarjev 1/1994. Nekdo uresničuje želje in hotenja in na- daljuje tradicijo v stroki. Tudi ta- ki smo med nami. Želimo ohra- niti vezi med grafičarji Slovenije, odpreti prostor za tiskano sliko in besedo o vsem, kar nas pesti, vzpodbuja, spremlja in usmerja k uresničevanju ciljev, ki si jih po- stavljamo. Namenjamo jo nam vsem, ki nam je grafika delovno in življenjsko okolje. Sprejmite revijo za svojo, berite jo in izrazi- te se v njej.« Pa je bilo bolj malo takih, ki so jo sprejeli. Odgovorni urednik Leopold Scheicher z uredniškim odborom (Peter Kobal, Marko Kumar, Gorazd Golob, Anton Fende, Pavel Skalar) je tistega le- ta mukoma spravil pod streho še drugo številko (2/1994), nasle- dnje leto pa tretjo (3/1995). V njenem uvodu z naslovom Da papirju ne bi šlo na jok Ed- vard Jurjevec piše: »Če bi mogel, bi papir marsikdaj zajokal. Zara- di vsebine, pa tudi zaradi oblike, ki jo mora nositi. Morda pa ima- mo le srečo, da ga ne slišimo? To velja tudi za Grafičarja!« In kon- ča: »Upam, da sem vas vsaj malo razbudil ... « Mislim, da mu je uspelo. Jeseni istega leta sta izšli številki štiri in pet, 6/1995 pa januarja nasle- dnjega. Od tedaj vsako leto izide šest 36-stranskih številk revije v barvah in s plastificiranim ovit- kom. Tistih, ki jo imajo za svojo in jo berejo, je okoli 700, spletno stran www.delo.si/graficar je v dobrih dveh letih obiskalo 23.400 uporabnikov, na žalost pa so še vedno maloštevilni tisti, ki se v njej tudi izražajo. Ne le da Grafičar že dvanajst let redno izhaja, tudi posluje pozi- tivno. Zasluga gre predvsem stal- nim oglaševalcem in Delu tiskar- ni, d. d., ki ga vselej natisne po izjemno ugodni ceni. Vsem naj se v svojem imenu, v imenu ure- dniškega odbora in v imenu bral- cev iskreno zahvalim. Marko KUMAR Glavni in odgovorni urednik SREČNO 2008 NADALJEVANJE IZ ST. 5/2007, STR. 34 KLESANJA INTERNETA: PISAVA PRAETORIA Prevod prispevka, kije bil predstavljen na tipografski konferenci ATypI, 15. septembra 2007. DRUGI DEL. Slika 7. Primerjava vklesanih črk T in novooblikovane črke T. Črka T Na podlagi črke T smo določili razmerje med širino in višino črk. Uporabili smo jo tudi pri analizi vklesanih črk in ustvarja- nju osnovne mreže za celotno pi- savo. Njena navpična osnovna poteza sovpada s širino osnovne- ga polja in seveda s črko I. Prečna tanjša poteza je nekoliko ožja od polovice osnovne poteze oz. sko- rajda sovpada s tretjino širine (slika 7). Kljunasta serifa na prečni pote- zi nista popolnoma enaka. Razli- kujeta se v velikosti in smeri. Se- rif na desni strani je manjši in bolj navpičen, medtem ko je na levi strani daljši in nekoliko bolj nagnjen. Tudi pri vklesani črki T sta ta dva serifa tako oblikovana. To lastnost lahko zasledimo tudi pri pisavi trajan. Največjo razliko med vklesani- mi črkami T lahko opazimo pri dolžini prečne poteze. Sredinska vklesana črka ima, v primerjavi z drugima dvema, izjemno kratko prečno potezo (5,5 dela). Raz- merje med prečno in osnovno navpično potezo preostalih dveh vklesanih črk je 7 : 7. Pri ročnem risanju črk v mrežo smo določili razmerje 7: 6. Črka M teze in tanke poševne poteze na sredini črke je ostra špica. Na sliki 8 vidimo tri vklesane črke M, ki se med sabo razlikuje- jo. Vsaka ima svojo širino. Zuna- nje poteze so popolnoma navpič- ne. To smo pri novooblikovani črki M preoblikovali. Širina vklesanih črk M je med 6,5 in 7,5 dela osnovnega polja, zato smo si pri ročnem risanju izbrali širino 7 osnovnih polj. Ko smo kasneje črko oblikovali v progra- popolnoma navpične zunanje poteze in je nekoliko ožja. ČrkaR Črka R je kombinacija navpič- ne osnovne in okrogle poteze, ki sega do polovice višine osnovne poteze. Krak se konča s »kaligraf- sko« potezo. Sega do črkovne čr- te (slika 9). Takšen spodnji krak lahko zasledimo tudi pri vklesa- nih črkah R na epigrafski plošči. Slika 8. Primerjava vklesanih črk M in novooblikovanih črk M. Črka M je ena najširših črk ce- mu FontLab ter ji zunanje poteze lotne pisave. Nobena poteza pri nekoliko nagnili, se je širina po- prvi novooblikovani črki ni po- večala na 8,5 osnovnega polja. V polnoma navpična, temveč se vse sklopu pisave praetoria smo nagibajo pod določenim kotom ustvarili dve različici črke M. Pr- (slika 8). Zunanji potezi sta na- va, namenjena osnovni uporabi, gnjeni pod minimalnim kotom. je črka, ki ima zunanje navpične Tako smo dosegli večjo stabil- poteze nagnjene pod določenim nost črke in lepši optični učinek. kotom. Druga različica je zelo Stičišče podebeljene poševne po- podobna vklesanim črkam. Ima Slika 9. Primerjava vklesanih črk R in novooblikovanih črk R. Odločili smo se za dve različici črke R; druga ima občutno daljši krak, ki sega pod črkovno črto. Ta oblika je bolj dekorativna. Zaradi podaljšanega kraka smo pridobili možnost boljšega prire- zovanja. Črka R sega v zgornjem delu nekoliko čez črto verzalke, zaradi optičnega popravljanja. Najširši del okrogle poteze je nekoliko širši od osnovne. Razlog je spet v optičnem popravljanju. Če primerjamo vklesane črke z našo črko, lahko opazimo kar ve- liko razliko. Zgornja okrogla po- teza pri novooblikovani črki je DIGITALNA TIPOGRAFIJA nekoliko manjša, medtem ko je krak krepkejši in lepše obliko- van. Črka je tako pridobila sta- bilnost in estetiko. Črka S Črka S je sestavljena iz dveh okroglih potez, ki se v sredini čr- ke združita v skorajda ravno po- ševno, osnovno potezo. Črko za- ključujeta kljunasta serifa. Spo- dnja okrogla poteza je nekoliko širša kot zgornja. S tem smo pri- dobili večjo stabilnost črke. Črka S je ena najožjih črk pisave. Tako na spodnjem kot na zgornjem delu črke sega malenkost pod čr- kovno črto in čez črto verzalke (slika 10). Vklesane črke S imajo skupno značilnost, in sicer vse dajejo ob- čutek, da se zvračajo v desno. To lastnost smo pri oblikovanju no- ve črke poskušali odstraniti, tako da smo jo za malenkost nagnili v levo. Oblikovno se naša črka še najbolj ujema s sredinsko vklesa- no. Širina vklesanih črk je med 4 in 4,5 osnovnega polja. Pri obli- kovanju črke S smo uporabili ši- rino 4,5 osnovnega polja. Leksične in tipografske ligature: AE, NE, OE V tipografiji poznamo leksične in tipografske ligature (13). V sklopu pisave praetoria smo ustvarili tri različne ligature. Dve sta leksični (AE, OE), ena pa je tipografska (NE). Ligaturo AE zasledimo tudi na epigrafski plo- šči. Uporabili so jo iz pravopi- iö~ snih razlogov. Na sosednji epi- grafski plošči lahko zasledimo za- nimivo ligaturo NE, ki so jo uporabili zaradi pomanjkanja prostora. Čeprav te ligature na plošči, ki smo jo uporabili kot osnovo za pisavo praetoria, ni, smo jo vključili med nabor naših črkovnih znakov. Številke in drugi dodatni znaki Kot smo že omenili, arabskih številk na epigrafski plošči ni, saj so v času nastanka plošče upora- bljali le rimske. Arabske številke smo oblikovali v slogu siceršnjih digitaliziranih črk. Uporabili smo renesančne arabske številke, ker estetsko in slogovno bolj ustrezajo pisavi praetoria (slika 11). So bolj dekorativne in po mnenju nekaterih tipografov tu- di laže berljive (17). Pisava praetoria vsebuje še vse potrebne znake, ki omogočajo funkcionalno uporabo pisave. Pri oblikovanju znakov smo se ukvarjali predvsem s slogovnim oblikovanjem in podebelitvijo potez. Na sliki 11 je celoten na- bor znakov pisave praetoria. 3.5 Nastavitev metrike in prirezovalnih parov Za pisavo praetoria smo se pri nastavitvi metrike zgledovali po pisavi trajan. Ta pisava spada med renesančne in je, tako kot praetoria, sestavljena iz verzalk in kapitelk. Te potrebujejo nekoli- ko večje presledke med č saj ni dobro, če jih preveč pribli- žamo eno k drugi. S premajhni- mi presledki lahko črkam odvza- memo oblikovni videz in uniči- mo tisto, kar je pri njih najlepše (17). Postavitev črk je izredno svetla in zračna. Z dobro postavitvijo metrike oz. presledkov ob črkah lahko dosežemo že skorajda končni rezultat. Popravke med določenimi kritičnimi pari črk, kot so KA, LA, LJ, popravljamo z nastavitvijo prirezanih parov. Vsak jezik ima svoje specifične prirezovalne pare in zahteva svo- jo specifično nastavitev metrike. 4 PRAKTIČNA UPORABA PISAVE PRAETORIA Eden glavnih ciljev raziskoval- nega dela je bil ustvariti uporab- no pisavo tudi za sodobne digi- talne medije. Oblikovanje poslovnih tiskovin za Pokrajinski muzej Koper Celotna podoba tiskovin in spletne strani temelji na logotipu iz pisave praetoria in znaku am- fore. Logotip in znak se pona- vljata v različnih kombinacijah ABCCCDĐEFGHIIJJKJK LMMNOPQQRRjlSS tuvwxyYzž ABCČDĐEFGHli J jKJKLM N O P QQ R R.S Š T U VWYVX Z Ž OI23456789 ČDENRŠčdenrš TT TT TT TT TT A A AElOUYÄilöÜf AĆEILNORŠOŽaćeiLnoršOŽ ÄNÖÄnöMÄAÜü /E/ECEaNEQVQy \)"{\/\*@<>*\~lY»« äeIÖÜAeiöü ÄEiÖÜAEiöü ÖÜöüŽžCcEeSs USS§Y€t$cnE ÄASSTTLLF»P00 4Pffc-**—A®©2 ., Slika 11. Nabor vseh znakov pisave praetoria. H TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE na kuverti, dopisnem listu, vizit- ki ter spletni strani. Uporabili smo »naravne« barve, ki se poja- vljajo na koprskem, kot so vin- sko rdeča, siva in peščena barva. Celotna podoba tiskovin je zelo svetla in prefinjena (slika 12). Papir, ki smo ga izbrali za izdela- vo tiskovin, je naravne barve. Po- vršina je nekoliko manj glajena, kar daje poslovnim tiskovinam poseben starinski videz. Na kuverti in vizitki smo upo- rabili drugačne postavitve logoti- pa in znaka. Na sliki 12 je primer kuverte, ki jo krasi logotip v kombinaciji z znakom amfore; te nismo prikazali v celoti, temveč smo uporabili le njen detajl. Vi- dimo tudi vizitko, in sicer njeno sprednjo in zadnjo stran. Spre- dnja je zelo svetla, medtem ko smo za zadnjo stran izbrali vin- sko rdečo barvo. S tem smo dose- gli zanimiv kontrast. Oblikovanje spletne strani za Pokrajinski muzejKoper Pri oblikovanju spletne strani (slika 13 na naslednji strani) smo uporabili nekoliko temnejše bar- ve, na katere smo aplicirali nega- tivno podobo črk pisave praeto- ria. V celotno podobo smo vklju- čili veliko fotografskega materia- la. S tem smo dosegli zanimiv in privlačen videz spletne strani. Pi- sava praetoria ima na spletni stra- ni okrasen in monumentalen učinek. Uporabili smo jo izključ- no za naslove oz. interaktivne gumbe. Za tekoči tekst ni najbolj primerna, zato smo za ta namen uporabili pisavo georgia. Ker smo praetorio za gumbe upora- bili v obliki slik (format JPEG), prirejanje pisave za ekranizacijo oz. glajenje krivulj ni bilo po- trebno. Največja razlika med tiskovina- mi in spletno stranjo je prav v Slika 12. Dopisni list, kuverta in vizitka Pokrajinskega muzeja Koper. uporabi črk pisave praetoria. Na spletni strani so črke uporabljene večinoma negativno. Kontrast med svetlimi črkami in polpro- sojno temno podlago deluje zelo prefinjeno. K temu pripomore tudi uporaba prelivov iz temnej- še (črne) v svetlejšo, prosojno barvo. Črke so v negativni razli- čici zadovoljivo čitljive. V glavo vseh podstrani (na vrhu, levo) smo postavili logotip muzeja, ki je poravnan enako kot na vizitki, in sicer na levi rob. Logotip ni več v svoji značilni vinsko rdeči in sivi barvi, temveč so črke pri- kazane negativno. Tudi znak amfore smo upodobili kot nega- tiv. 5 ZAKLJUČEK Pisava praetoria je ustvarjena na podlagi epigrafske plošče s Pretorske palače, ki je ena najpo- membnejših stavb mesta Koper. Ima izreden monumentalni po- men, kar pomeni, da so epigraf- ske plošče na njenem pročelju neprecenljive. Imajo pomembno kulturno in spomeniško vre- dnost. Pisava, ki je nastala na po- dlagi teh vklesanih črk, bi se lah- ko uporabila za mestne ustanove, kot je Pokrajinski muzej Koper. Lahko bi jo uporabili tudi za oblikovanje raznovrstnih proto- kolarnih tiskovin za Občino Ko- per ali pa za primorsko univerzo. Pri digitalizirani pisavi smo že- leli ohraniti značilnosti vklesane pisave, a ji hkrati dati oblikovne značilnosti, ki bi omogočale uporabo pisave tudi v sodobnih medijih. V postopku digitalizacije smo poskušali izdelati pisavo z na- tančnim upoštevanjem analize ?V POKRAJINSKI M U 2 E I K^OPER museo regionale Capodistria PREDSTAVITEV MUZE|A NOVICE 11.3. 2006-Lor susci Lor susci tie facinim q u is et aut ad del ut lore ent nos et, cons erat prat. sira velestrod modiamet ulput wis augue min verat atinit il in estio diam in eu faci t doloreetum venibh esectetummy nos cuguc delesenit ad Već» 12.3. 2006- Lor susci Lor susci tie facinim quis et aut ad del ut lore ent nos et. cons erat prat. stin velestrud modiamet ulput wis augue min verat atinit il in estio diam in eu lacil doloreetum venibh esectetummy nos eugue delesenit ad Več» l 'O ^ Slika 13. Prva stran spletne strani Pokrajinskega muzeja Koper. originalnih črk (prekrivanje črk), kar pa se je (zaradi prevelike ra- znolikosti originalov) izkazalo za neuporaben poskus. Zato smo uporabili konvencionalno risa- nje črk v mrežo. Z oblikovanjem sodobno uporabnih dodatnih znakov in arabskih številk smo sledili značilnostim in slogu osnovnih črkovnih znakov. Tudi pri izdelavi kapitelk (za nadome- stilo minuskulam) smo ugotovi- li, da nam avtomatizacija ne bo pomagala, in smo se morali izde- lave lotiti ročno. Tako smo dobi- li zadovoljiv nabor črkovnih zna- kov, ki ga lahko uporabimo tudi za postavitev daljšega besedila. Prav zaradi morebitne širše na- membnosti pisave so nekateri znaki izdelani v dveh različicah. Kombinacije kapitelk, verzalk, številk in drugih znakov smo te- stirali v tekočem besedilu (v ra- zličnih velikostih pisave). S končno različico smo dosegli ho- mogen videz besedila (brez izsto- panj določenih elementov). Končna različica praetorie sicer ni identična kopija vklesane pisa- ve, a je prav zaradi poudarjenih razlik pridobila uporabnost; tako za različne vrste besedila kot v ra- zličnih medijih. Tanja MEDVED Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA 1. Žitko, S. Pretorskapalača (interno gradivo). Koper, Pokrajinski muzej občine Koper, 1990 2. Kocjan, M., Žitko, S. Koper. Koper, Pokrajin- ski muzej občine Koper in Lipa Koper, 1992 3. Alisi, A. Il Palazzo Praetorio, la Loggia, ilMuni- cipio di Capodistria. Roma, 1932 4. Grujić, N. Profana arhitektura obalnih mest. Ljubljana, Narodna galerija, 1995 5. Mestna občina Koper - Pretorskapalača. , 25. 2. 2006 6. Žitko, S. Historični razvoj in funkcija Titovega trga v Kopru (interno gradivo). Koper, Pokrajin- ski muzej občine Koper, 1990. 7. Bernik, S. Organizem slovenskih obmorskih mest Koper, Izola, Piran. Ljubljana in Piran, Mladinska knjiga in Medobčinski zavod za spomeniško var- stvo, 1968 8. Gardina, E. Pace a questa cittä e a tutti coloro che abitano in essa. Koper/Capodistria, Pokrajinski muzej Koper, 1998/1999 9. Štefanc, S., et al. DioecesisJustinopolitana: Spo- meniki gotske umetnosti na območju koprske škofije. Koper, Pokrajinski muzej Koper, 2000 10. Cherini, A., Grio, P. Bassorilievi araldici ed epigraf di Capodistria, dalle origini al 1945. Trie- ste, Famea Capodistriana, 2001 11. Semi, F. Capris lustinopolis Capodistria. Trie- ste, Edizioni Lint Trieste, 1975 12. McLean, R. Typography. London, Thames and Hudson, 1996 13. Možina, K. Knjižna tipografija. Ljubljana, Fi- lozofska in Naravoslovnotehniška fakulteta, 2003 14. Cheng, K. Designing Type. New Haven, Yale University Press, 2005 15. Gray, N. The Newberry alphabet and the revi- val ofthe roman capital in fifteenth century in Italy. Typography papers, 2005, št. 6, str. 5-47 16. Mosley,J. Giovan Francesco Crescia roque letter in Rome. Typography papers, 2005, št. 6, str. 115-155 17. Tschichold, J. Treasury of alphabets and lette- ring. New York, W.W. Norton & Company, 1992 18. Catich,E. M. The origin of the serif: brush wri- ting & roman letters. Davenport, Catich Gallery, 1991 19. Shaw, P. A recent discovery in Trajan's Forum: some implications for undersdandingbronze in- scriptionalletters. Typography papers, 2003, št. 5, str. 23-32 20. Frutiger, A. Signs and Symbols: Their Design and Meaning. London, Ebury Press, 1998 21. Ruder, E. Tipographie. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977 22. Kinros, R. Type as critique. Typography pa- pers, 1992, št. 2, str. 77-87 UVOD Šumi, šumi - digitalna foto- grafija; slikovni šum digitalnih posnetkov je verjetno poznan že vsakomur, ki si je omislil digital- ni fotoaparat. Povzročajo ga pa- razitski signali oziroma tok zate- mnitve (dark current), ki nastane v snemalnem vezju, tudi ko ni osvetljeno. Znano je, da je obra- tnosorazmeren z velikostjo sne- malnega vezja, njegovo geome- trijsko ločljivostjo in splošno ob- čutljivostjo. Torej: ♦ večje ko je pri istem številu fotoelementov snemalno vezje, manj slikovnega šuma povzroča (fotoelementi so razmeroma veli- ki), ♦ več ko je fotoelementov na snemalnem vezju iste velikosti, večji je slikovni šum posnetka (fotoelementi so razmeroma ma- jhni), ♦ večja ko je splošna občutlji- vost snemalnega vezja, bolj šu- meči so posnetki. S slikovnim šumom se proizva- jalci digitalnih fotoaparatov spo- padajo zlasti z ustreznimi algorit- mi v slikovnih procesorjih, to je pri konvertiranju signalov v sli- kovne elemente oziroma piksle. Tu se pojavljajo druge napake, najpogosteje razostritev, posteri- ziranje in fragmentiranje. Edina prava rešitev pa je seveda zmanj- šanje ali izničenje slikovnega šu- ma pri njegovem izviru na sne- malnem vezju. V tem smislu so ta v zadnjih letih že zelo izboljša- li, tako da pri enaki velikosti in podvojeni geometrični ločljivosti (12 namesto 6 milijonov fotoele- mentov) povzročajo enako ali ce- lo manj šuma. Vseeno je še ve- dno prisoten, izražen zlasti pri posnetkih zahtevnih motivov z visoko splošno občutljivostjo in zelo veliko ekspozicijo. Običajno DIGITALNA FOTOGRAFIJA SE ZGLEDUJE PO OČESU jih z amaterskimi kompaktnimi kamerami brez šuma sploh ni mogoče posneti. ♦ Pozor! Šumenje posnetkov je odvisno tudi od kakovosti mo- nitorja in aplikacije oziroma pro- gramske opreme, s katero upoda- bljamo digitalno sliko. Potrošni- ška oprema ga pogosto ne upo- dobi, zato je razočaranje v fotola- boratoriju toliko večje. NE POZABI SE SPOMINJATI OČESA Navedenemu v izogib je Kitajec Gang Luo poleti leta 2006 pre- dlagal, že leta 1999 pa patentiral novo zasnovo snemalnih vezij. Ker je njegova raziskovalna de- javnost usmerjena k preučevanju našega vida, je razumljivo, da se je pri tem zgledoval prav po ustroju človeškega očesa. Že dol- go se učimo, da so na njegovi mrežnici tri vrste čepkov (RGB), s katerimi zaznavamo barve, in paličke, s katerimi zaznavamo zgolj svetlost barvnih dražljajev. Tudi to vemo, da je svetlobna občutljivost paličk veliko večja kot občutljivost čepkov. Pri slabi osvetljenosti so aktivirane samo paličke, zato barv ne vidimo in vse krave so ponoči črne - no, temno sive. Le kaj torej še čaka- mo; že zdavnaj bi lahko zasnovali tudi podobno snemalno vezje za digitalno kamero. Na njem bi bi- li namesto paličk pankromatski fotoelementi (občutljivi na vse barvne dražljaje, na vse valovne dolžine spektra, tudi t. i. panpi- ksli), kar bi bistveno povečalo njegovo splošno občutljivost, poleg njih pa namesto čepkov (mono)kromatični fotoelementi s filtri, občutljivimi za posame- zna spektralna območja: rdeče, zeleno in modro. Večina snemalnih vezij je za se- daj zasnovana po Bayerjevem na- čelu. Kodakov sodelavec dr. Bry- ce E. Bayer je namreč leta 1975/76 predlagal in razvil strukturo oziroma razporeditev (CFA: Color Filter Array), pri kateri so pred fotoelementi izme- nično nameščeni rdeči, zeleni in modri filtri, s tem da je polovica zelenih, po četrtina pa rdečih in modrih. Na 12-milijonskem vez- ju je torej šest milijonov zelenih in po tri milijone zelenih in rde- čih fotoelementov; slika 1. Ker vsak izmed (aditivno) primarnih filtrov RGB prepušča zgolj tretji- no vpadne (bele) svetlobe, se močno zmanjša splošna občutlji- vost vezja, še zlasti pri kompak- tnih kamerah, pri katerih so fo- toelementi zelo majhni. Da bi se te zadrege rešili, so v preteklosti skušali uporabiti (aditivno) se- kundarne filtre CMY: cian na- mesto rdečega, magento name- iii RGB Slika 1. Klasična Bayerjeva struktura snemalnega vezja je do danes postala stan- dard digitalne fotografije. SPLOŠNA OBČUTLJIVOST Slika 2. Snemalni vezji RGB in CMY v nasprotju. Splošna občutljivost drugega je veliko (približno šestkrat) večja od prvega, žal pa so pridobljeni piksli zaradi preračunov barvno oporečni. sto zelenega in rumenega name- sto modrega. Vsak sekundarni filter prepušča dve tretjini bele svetlobe, zato se občutljivost sne- malnega vezja močno poveča. Ker pa digitalna fotografija kot televizija temelji na aditivnem mešanju barvnih dražljajev, so morali pridobljene sekundarne signale CMY pretvoriti nazaj v primarne RGB. Pri tem so se po- javile nepremostljive težave v zvezi z upodabljanjem barv, zato so tehnologijo opustili; slika 2. Slika 3. Snemalno vezje Ganga Lua ima v naslovni mreži (8 x 8) 48 nefiltriranih fotoelementov, osem je zelenih, po štir- je pa so rdeči in modri. Pri snemalnem vezju z desetimi milijoni fotoelementov bi to pomenilo, daje 7,500.000 pankro- matskih, 1,250.000 zelenih in po 625.000 rdečih in modrih. Gang Luo je svoje snemalno vezje zasnoval tako, da ima več kot polovico nefiltriranih pan- kromatičnih fotoelementov, pre- ostanek pa je razdeljen na četrti- no zelenih in po osmino rdečih in modrih; slika 3. Nefiltrirani fotoelementi uporabijo za sne- manje vso razpoložljivo svetlobo, razmerje med informacijskim si- gnalom in tokom zatemnitve v vezju se močno poveča, splošno postanejo zelo občutljivi, to pa v slabih svetlobnih razmerah pri- pomore k bistveno manjšemu slikovnemu šumu in boljšemu upodabljanju podrobnosti. Si- gnali fotoelementov RGB se uporabljajo samo še za procesira- nje in upodabljanje barv, med- tem ko za podrobnosti in ostrino poskrbijo signali nefiltriranih pankromatskih fotoelementov. Posnetek ni zaradi tega prav nič osiromašen, ker tudi naše oko za- znava podrobnosti in ostrino na podlagi svetlosti in ne kromatič- nosti in barvitosti. Kromatični signali so lahko veliko manj de- tajlirani kot akromatični. To dej- stvo praktično dokazuje pretvar- janje in prenašanje televizijskih signalov pa tudi mnogi postopki za kompresiranje digitalnih slik (JPEG v številnih digitalnih ka- merah). Rezultate Luovega sne- malnega vezja ponazarja slika 4. KODAK PREVZEMA POBUDO Prednosti zamisli Ganga Lua sta očitno spoznala Kodakova so- delavca John Compton in John Hamilton (slika 5) ter letos juni- ja predstavila zasnovo treh novih snemalnih vezij, ki imajo 50 od- stotkov nefiltriranih fotoelemen- tov, 25 odstotkov je zelenih, po 12,5 odstotka pa rdečih in mo- drih. Vsakemu fotoelementu s filtrom sledi eden brez njega, strukturirani pa so, kot se vidi na sliki 6. Kodak navaja, da je te strukture mogoče uporabiti pri katerem koli snemalnem vezju, ne glede na njegovo velikost, ge- Slika 4. Uspešnost nove zasnove snemalnega vezja je Gang Luo dokazoval s simulacijo na podlagi podosvetljenih surovih po- snetkov (slikovni format RAW), ki jih je izdelal z digitalnim fotoaparatom Canon 30D. Ta ima na snemalnem vezju formata APS- C (22,5 x 15,0 mm) po Bayerjevem načelu razporejenih 8,5 milijona fotoelementov. Pri tej razporeditvi se pojavi močan slikovni šum (levo), pri Luovi izgine, izboljša pa se tudi upodabljanje podrobnosti (desno). STRUKTURE SNEMALNIH VEZIJ CFA BHaSMMSSSiHMMiiji Slika 5. Kodakova sodelavca John Compton, levo, John Hamilton, desno, sta očitno privzela Luovo zamisel. Slika 6. Tri nove Kodakove zasnove snemalnih vezij: strukture A, B in C so še v eksperimentalni fazi in naj bi jih praktično realizirali v prvi polovici leta 2008. ometrično ločljivost ali vrsto (CCD/CMOS). Trdijo tudi, da zaradi povečane občutljivosti lahko fotografiramo pri dvakrat do štirikrat manjši ekspoziciji (krajši čas ali bolj zaprta zaslon- ka), zaradi večje splošne občutlji- vosti lahko pri istem formatu uporabljamo manjše fotoele- mente, kar posledično vodi do višje ločljivosti digitalnih posnet- kov. K novim snemalnim vezjem so- dijo seveda tudi ustrezni algorit- mi za rekonstrukcijo surovih po- datkov oziroma za pretvarjanje v slikovne elemente. Signale iz bolj občutljivih pankromatskih foto- elementov uporabljajo za rekon- strukcijo svetlosti (kanal L oziro- ma visokoločljiv črno-bel barvni izvleček), nizkoločljive kroma- tične informacije (C) pa tvorijo iz filtriranih signalov RGB. La- boratorijski rezultat nove struk- ture A v primerjavi s standardno Bayerjevo ponazarja slika 7. Marko KUMAR VIRI Homepage of Gang Luo http://www.geocities.com/Athens/Libra- ry/9805/, 5. 11.2007 Kodak's Brilliant Idea http://theonlinephotographer.typepad.com/ the_online_photographer/2007/06/kodaks_bril- lian.html, 6. 11 2007 New sensor tech promises improved sensitivity http://www.imaging-resoursce.com/ NEWS/1181811769.html, 6.11. 2007 Slika 7. Nova struktura snemalnega vezja (CFA) povzroča v slabih svetlobnih raz- merah veliko manj slikovnega šuma kot Bayerjeva. Izboljšuje tudi učinkovitost digi- talne kamere pri akcijski fotografiji. Slike niso simulacija, marveč eksperimentalni posnetki s pravimi snemalnimi vezji (zagotovilo Kodaka). Kodak High Sensitivity Image Sensor Tech http://www.dpreview.com/news/ 0706/0706140kodakhighsens.asp, 14. 6. 2007 Dietmar Wüller Geringeres Rauschen Neues Kodak-konzept fur empfindlichere Sensoren Color Foto, 11/2007, str. 50-51 Melissa J. Perenson, PC World New Kodak Sensors See Well in Dark http://www.pcworld.com/article/id,132865/ar- ticle.html?tk=nl_dnxnws, 6.11. 2007 Marko Kumar Dekodifikacija sporočilnega naboja slik Grafičar 3/2005, str. 21-30 Marko Kumar Tehnologija grafičnih procesov Center za poklicno izobraževanje Republike Slovenije Ljubljana 2007 NOVOSTI CINKARNE CELJE NOV PREPARAT ZA ČIŠČENJE P-24 ČISTILO A III Že leta Cinkarna spremlja potrebe trga na področju grafičnih repromaterialov. S svojim znanjem in lastnim razvojem proizvodov poskušamo zadovoljiti čim širši krog svojih potrošnikov. To pot smo si za cilj zadali razviti čistilo, ki bo zadovo- ljevalo potrebe in merila najsodobnejših tiskarskih strojev glede kakovosti čišče- nja, mešanja z vodo, neškodljivosti za valje in stroj v celoti, ob tem pa mora to či- stilo izpolnjevati stroge zahteve glede eksplozijske varnosti, gorljivosti, pred- vsem pa zaščite zdravja tiskarjev in varovanja okolja. Danes že lahko rečemo, da smo zastavljene cilje dosegli in vam tako lah- ko predstavimo novo, sodobno in univerzalno čistilo za tiskarske stroje P-24 ČISTILO A III. Novo čistilo ima zaradi nizke vsebnosti visokohlapnih komponent plamenišče pri 66 °C, kar pomeni, da je s stališča požarne varnosti sorazmerno varno za uporabo in s tem seveda tudi za uporabnika. Glede na točko plamenišča spada v skupino A III, pri kateri se zahteva plamenišče nad 55 °C. Poleg tega ne vse- buje aromatov, kar ga uvršča med čistila, ki so okolju in zdravju bolj prijazna. Čistilo A III ustreza vsem merilom, ki jih za pridobitev certifikata uporabnosti za čistila zahteva inštitut Fogra, zato bomo njegovo kakovost potrdili tudi s prido- bitvijo njihovega certifikata. Čistilo smo seveda primerjalno testirali s kakovostnimi istonamenskimi konku- renčnimi proizvodi. Primerjali smo hitrost čiščenja, porabo čistila, sposobnost raztapljanja tiskarske barve in tvorbo vodne emulzije, njeno viskoznost in ob- stojnost. Zelo nas je zanimala tudi hitrost doseganja barvnega ravnotežja in s tem polnega barvnega odtisa po čiščenju barvnih valjev s posameznimi čistili. Čistilo smo preizkušali na tiskarskih strojih z avtomatskim čiščenjem ofsetnih gum z valji, filcem in ščetko. V osnovi vsi ti sistemi delujejo tako, da ofsetno gu- mo, na kateri so delci papirnega prahu, ostanki gumirnih sredstev, vlažilne teko- čine in tiskarske barve, najprej navlažimo z vodo. S tem se zmehčajo papirne obloge in raztopijo vodotopne snovi, ki jih zatem valj, ščetka ali filc mehansko zlahka odstranijo. Nato na gumo nanesemo čistilo, ki raztopi ostanke barve in druge v vodi netopne snovi. Ponovno sledi mehansko odstranjevanje tiskarske barve in na koncu po potrebi še enkrat čiščenje z vodo, ki gumo posuši in raz- masti. Pri avtomatskem čiščenju barvnih valjev pa se zaporedje spremeni in ta- ko najprej čistimo s čistilom, potem pa z vodo. Na vseh sistemih in v vseh kategorijah, ki smo jih spremljali, je P-24 ČISTI- LO A III doseglo odlične rezultate. Naš novi proizvodni program čistil: ČISTILO z vsebnostjo aromatov P-23 ČISTILO AII na osnovi naftnih derivatov Je zelo učinkovito, univerzalno, hitro sušeče se čistilo in cenovno ugodno s pla- meniščem pri 47 °C. Z vodo tvori emulzijo. ČISTILO brez vsebnosti aromatov P-24 ČISTILO A III na osnovi naftnih derivatov Je visokokakovostno čistilo s plameniščem pri 66 °C, primerno za ročno in av- tomatsko čiščenje tiskarskih strojev. Z vodo tvori emulzijo. SPECIALNA ČISTILA P-25 UV ČISTILO Je namenjeno za čiščenje UV-barv. Ima plamenišče pri 75 °C. Njegova velika prednost so okolju prijazne sestavine. P-71 CTP-RAZVIJALEC ZA TERMALNE CTP- IN KLASIČNE POZITIVNE PLOŠČE Cinkarna Celje je pred kratkim trgu ponudila novo, najsodobnejšo ploščo Ke- molit PCP. Njena najočitnejša prednost je, dajo lahko uporabimo bodisi kot kla- sično ploščo bodisi kot CTP-ploščo na Lüscher X-Pose ali Basys sistemih. Ven- dar se s tem nismo zadovoljili. Svojim partnerjem smo želeli ponuditi tudi sodo- ben, univerzalen razvijalec, ki bo razvijal tako termalne CTP- kot tudi klasične pozitivne plošče. Z univerzalnostjo smo mislili predvsem na širši krog ponudni- kov plošč. Razvijalec je bil tako med drugim testiran na Kodakovih Elektra Excel ploščah, Fuji ploščah Brilla LH-PCE in Ipagsa ploščah Arte IP-21. Rezultati te- stiranj, ki so daljše obdobje potekala v več tiskarnah, so potrdili izredno kapaci- teto P-71 razvijalca CTP, kar v razvijalnem stroju ob primerni regeneraciji s sve- žim razvijalcem omogoča enakomerno razvijanje velikega števila plošč tudi v daljšem časovnem obdobju, minimalne količine usedlin in pa kompatibilnost našega razvijalca z vsemi testiranimi ploščami. Ponosni smo, da lahko tudi tu rečemo, da smo svoj cilj popolnoma dosegli. Vsekakor pa uspeha ne bi bilo, če ne bi bilo razumevanja in pripravljenosti ti- skarn v Sloveniji za testiranje novih proizvodov. Cinkarna Celje se še posebej za- hvaljuje StudiuZlatečan Celje, Eurografu Velenje, TiskarniPetrič Slovenske Ko- njice, Formi Celje in Dikplastu Celje, da so omogočili testiranje teh novosti v svoji redni proizvodnji. Kot edini slovenski proizvajalec grafičnih materialov želimo z novimi proizvodi ponovno dokazati, da smo sposobni narediti kakovostne in cenovno konku- renčne proizvode, ki so plod našega, slovenskega znanja. Dušanka KOŠIR IN DESIGN CSZ UREJANJE BESEDILA V pripravljenem novem do- kumentu z izdelanimi in ure- jenimi tekstovnimi okvirji in vnesenim besedilom sledi urejanje (stavljenje) besedila. Program InDesign ponuja množico ukazov in funkcij, s katerimi lahko oblikovalsko in stavsko uredimo besedilo. Tokrat bodo opisana osnovna orodja za urejanje besedila: — označevanje besedila, — urejanje črkovnih in nečrkovnih znakov, — urejanje odstavkov, — tabulatorji, — vnos posebnih znakov, — uporaba slovarja in črkovalnika. Označevanje besedila Besedilo, ki ga bomo urejali, moramo najprej označiti; naj- večkrat ga izberemo z orod- jem za besedilo. Označimo ga z miško ali tipkovnico. Za večjo preglednost bese- dila v dokumentu je dobro, da pred urejanjem vklju- čimo funkcijo Show Hidden Characters. Z njo se na ek- ranu prikažejo skriti znaki, npr. oznake za nov odstavek, oznake za tabulatorje, razmik med črkovnimi in nečrkov- nimi znaki, beline. Eden od načinov označevanja je, da z miško potegnemo čez besedilo, ki ga želimo ozna- čiti; z dvakratnim klikom z miško v tekstovnem okvirju se označi ena beseda; če kli- knemo trikrat, označimo eno vrstico; odstavek označimo, če kliknemo štirikrat, cel dokument pa s petkratnim klikom. S kombinacijo tipk CTRL-A na tipkovnici označimo cel dokumet, kombinacija tipk tabulator Znaki Tokrat bodo opisana osnovna orodja, ki nam za urejanje besedila: < znak za odstavek belina t* — označevanje besedila* — urejanje črkovnih < nova vrstica m-enteri Jr izpostavljen in nečrkovnih znakov Shift—>• pa nam označi čr- kovni znak v desno. Besedilo lahko izberemo tudi s pomočjo orodja za označevanje in neposredno označevanje. Tekstovni okvir izberemo z orodjem in ga za- čnemo urejati. Besedila tako ne moremo urejati, če so te- kstovni okvirji povezani v verigo. Besedilo lahko pregledujemo in označujemo tudi s pomo- čjo funkcije Story Editor. Ta čitljivo prikazuje besedilo v eni koloni, pri tem zanemari vrsto pisave, barve, umike. Da pridemo do funkcije, moramo izbrati besedilo ali tekstovni okvir, potem pa iz menija Edit izberemo Edit in Story Editor ali uporabimo kombinacijo tipk Command-Y/Ctrl-Y. Urejanje črkovnih in nečrkovnih znakov Urejanje znakovse nanaša na spremembe lastnosti pisave, kot so vrsta (družina) pisave, njena različica, stopnja pi- save, razmik med vrsticami (leading), razpiranje, defor- macije, vrsta jezika. Črkovne in nečrkovne znake urejamo s pomočjo palet Character ali Control. Paleta Character je v delovnem prostoru, če ni pri- kazana, jo poiščemo v meniju Window ali na tipkovnici pri- tisnemo Command-T/Ctrl-T. Paleta Control je pod menij- sko vrstico. Funkcije za ure- janje znakov so prikazane, ko smo s kazalcem v besedilu. Vrsta pisave in različica; v programu InDesign izbiramo J V Character r© Minion Pro v Regula- v iT C »» V A : UH ■1 v AV ;" v IT:"* - T i iw* - A; ~ opi T 1 nun - Hide Options OpenType > All Caps Shtft+Ctrl+K Small Caps Shft+Ctri+H Superscript Subscript Underline Shtft+Ctrl+U Strikethrough Shft+Ctrl+7 v Ligatures Underline Options.... Strikethrough Options... Wo Break Discretionary Ligatures Fractions Ordinal [Swash] [Titling Alternates] i/ [Contextual Alternates] AH Small Caps Slashed Zero Stylistic Sets Superscript/Superior Subscript/Inferior Numerator Denominator Tabular lining Proportional OWstyte Proportional Lining Tabular Oldstyie ^ Default figure Style Skriti znaki. Paleta Character. H 17 v Vrsta pisave Razmik med vrsticami (leading) v Določanje: velikih črk, nadpisanega (eksponent), podčrtavanja besedila, kapitelk, podpisanega (indeksi), precrtavanje y Razpiranje Prirezovanje (tracking) (kerning) Navpični odmik črk od črkovne črte y Vrsta jezika Izdelava elektronskih kurzivnih črk Y Določanje in pregled znakovnega sloga besedila Paleta Control pisavo v dveh korakih. Najprej izberemo vrsto (družino pi- save) iz padajočega menija Font Family, nato njeno razli- čico iz menija Type Style. Stopnja pisave; spreminja- mo jo z vnosom vrednosti v polje na paleti ali z izborom vrednosti, ki nam jih ponuja paleta. Stopnjo pisave pa la- hko spreminjamo v kombi- naciji s povečavo ali pomanj- šavo tekstovnega okvirja. To storimo tako, da označimo tekstovni okvir in pritisnemo tipko Command/Ctrl, za pro- porcionalno spreminjanje pa Command-Shift/Ctrl-Shift. Razmik med vrsticami (lea- ding); prostor med vrsti- cami se spremeni z vnosom vrednosti ali pa določimo vrednost s padajoče liste. Z opcijo Auto program sam preračuna razmik glede na stopnjo pisave. Prirezovanje (kerning); pro- gram izenačuje belino med parom črk. S kazalcem se postavimo med dve črki in v polje Kerning vnesemo vre- dnost, ki je lahko pozitivna (poveča prostor) ali negativna (zmanjša prostor). Uporabimo pa lahko tudi načina prire- zovanja Metric ali Optical. Metrična metoda je način, ko program poišče podatke o izenačitvi belin med parom črk, ki jih je v pisavo vgra- dil tipograf. Optical je pro- gramska metoda, ki glede na obliko črkovnih znakov izena- čuje beline. Prirezouanjje Prirezovanje 16 -21 optical Prirez ou anj e PrireZou anj e 170 -Udi Prirezovanje. Razpiranje. Beseda Beseda Vertikalna raztegnjenost. avpi„ ik N eni odm Navpjčni odm ik Navpični odmik. Beseda 1 Jesec a Horizontalna raztegnjenost. Originalna in elektronska kurzivna črka. Razpiranje (tracking); s funkcijo povečujemo prostor med črkami (znaki), izbe- remo besedilo, ki ga želimo razpreti, ter vnesemo vre- dnost ali jo izberemo s pada- joče liste. Vertikalna in horizontalna raztegnjenost; z izborom ali vnosom vrednosti v polja se nam besedilo zoži ali raz- širi. To funkcijo uporabljamo samo za posebne učinke, kajti s takšnim ukazom deformi- ramo pisavo. Navpični odmik črk od črkovne črte; funkcija za od- mik enega ali več znakov od črkovne črte besedila. Pozitivne vrednosti uporab- ljamo za dvig od črkovne črte in negativne za spuščanje. Izdelava nagnjenih (elek- tronsko kurzivnih) črk; s funkcijo lahko izdelamo elek- tronske kurzivne črke. Z vno- som vrednosti od -85 do 85 % spreminjamo naklon črke (ne- gativne vrednosti spremenijo naklon označenemu znaku v levo, pozitivne vrednosti pa v desno). Tudi ta funkcija je pri- merna za posebne učinke, ne moremo pa dobiti pravih kur- zivnih črk. Vrsta jezika; tu nastavimo jezik, v katerem je napisano besedilo, da lahko kasne- je uporabimo slovar ali črko- valnik. V meniju palete Character in na paleti Control so še nekatera orodja za urejanje besedila. Kapitelka Kapitelka Originalna in elektronska kapitelka. Tipografija fi Tipografija fi Ligature. 6& SiMr Dekorativni dodatek (Swash) OpenType pisav. Določanje verzalk (velikih črk); izbrane znake lahko s funkcijo All Caps spreme- nimo v velike črke, program jim spremeni samo videz na zaslonu in izpisu. Kapitelke; z izborom funkcije Small Caps program pretvarja črkovne znake v originalne kapitelke ali jih spremeni v elektronske. V primeru upo- rabe pisave OpenType ali pi- save, pri kateri so v naboru znakov kapitelke, jih pro- gram poišče in uporabi, v nasprotnem InDesign naredi eletronske kapitelke (nava- dne verzalke, pomanjšane na velikost minuskul). Orodja za začasno pretvar- janje znakov v minuskule, verzalke in kapitelke; poleg orodij na paletah lahko upo- rabimo tudi funkcije Change Case iz menija Type. Nadpisano (eksponenti) in podpisano (indeksi); z izbo- rom funkcije program spre- meni položaj znaka nad črkovno črto ali pod njo. Podčrtavanje; za podčrtova- nje označenega besedila upo- £pcLČEtoQ Paleta Underline Options. Prečrtan© Paleta Striketrought Options. rabljamo funkcijo Underline. Obliko linije prilagodimo v paleti Underline Options (v meniju palete Control ali Character). Določamo debe- lino linije, odmik od črkovne črte, barvo in obliko linije. Prečrtovanje; za prečrto- vanje uporabljamo funkcijo Striketrought. Obliko linije, debelino, barvo določamo v paleti Striketrought Options. Ligature; z izborom te funk- cije InDesign avtomatično popravlja problematične pare malih črk, kot sta minuskuli »f« in »i«. Kadar izbrana vrsta pisave ni OpenType, program zamenja samo kombinaciji »fi« in »fl«, v nasprotnem pa bodo zamenjane vse kombi- nacije znakov ligatur, ki so definirane v pisavi (ligatura je zveza dveh ali treh črk na enem deblu). Deljenje; kadar želimo pre- prečiti deljenje besede na koncu vrstice, vključimo funk- cijo No Break. OpenType; pisave v formatu OpenType so v enem samem dokumentu, ki je namenjen uporabi na obeh računalni- ških platformah, Windows in MacOS. Vsebujejo vse potrebne znake za različne jezike in upodabljajo tipo- grafsko skoraj povsem neo- porečne pisave. Vse doda- tne lastnosti, ki jih imajo te pisave, najdemo v podmeniju; številne dodatne ligature, de- korativne dodatke, ulomke, spodnje in zgornje indekse, številke. * cmro z crom 'j^lim I 0mil ■se« i;« [71 Hyphenate 5= Urejanje odstavkov Inicialke, naslonila, umiki, razmiki in deljenje besed na koncu vrstice so le neka- tere značilnosti odstavkov. Odstavek je niz znakov, ki se konča z znakom za nov odsta- vek m). Pri urejanju odstavkov mo- ramo enako kot pri ureja- nju znakov najprej označiti odstavek, ki ga bomo ure- jali. Urejamo s pomočjo pa- let Paragrapf ali Control. Paleta Paragrapf je v delov- nem prostoru, če ni prika- zana, jo poiščemo v meniju Window ali na tipkovnici priti- snemo Command-M/Ctrl-M. Paleta Control je pod menji- sko vrstico. Če so na paleti prikazane funkcije za urejanje znakov, pritisnemo gumb Paragrapf Formatting Controls na paleti ali Command-0ption-7/Ctrl- Alt-7. Naslonila; izbiramo jih s pomočjo gumbov na pale- tah Paragrapf ali Control. Izbiramo lahko med različ- nimi načini naslonil. Levo naslonilo (Aigin Left): vrstice so poravnane na levi strani, desna stran je neporavnana. Sredinsko stavljenje (Aigin Center): posamezne vrstice so neenakomerno dolge, ni- so poravnane ne na levi ne na desni strani. Desno naslo- nilo (Aigin Right): besedilo je poravnano na desni strani, G Paleta Paragraph. 19 TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE Umik prve vrstice odstavka od Levega roba V Odmik odstavka od levega roba Umik zadnje vrstice odstavka od Levega roba V Odmik odstavka od desnega roba Število vrstic, kijih obsega inicialka i Določanje razmika pred odstavkom Število znakov, ki bodo v obsegu inicialke V Določanje odstavkom besed y Določanje razmika Vključeno in pregled Poravnava za deljenje odstavčnih besedila slogov po črkovni besedila črti V Določanje števila stolpcev Označevanje in oštevilčenje odstavkov Paleta Control. leva stran je neporavnana. Stavljeno na polni format z različnimi naslonili zadnje vrstice. Odmik odstavka od levega in desnega roba; vrednosti (vnašamo lahko samo pozi- tivne vrednosti) dodajajo be- lino med besedilo in tekstovni okvir. Umik prve vrstice odstavka od levega roba; prazen pro- stor na začetku novega odstavka določamo z vno- som vrednosti na paleti. Izpostavljen umik (začetek prve vrste novega odstavka je na levem robu, nasle- dnje vrste so odmaknjene v desno). Umike izdelamo s pomočjo tabulatorja ali funk- cije Indent Here; funkcijo naj- demo v priročnem meniju ali menijski vrstici Type —> Insert Special Character —► Indent Here. Izpostavljene umike uporabljamo pri naštevanju, za razna oštevilčenja ipd. Razmik med odstavki; s funkcijo Space Before in Spa- ce After določimo belino pred novim odstavkom in za njim. To je vsekakor boljši način za določanje novih odstavkov kakor povečevanje prostora med odstavki z vstavljanjem dodatnih znakov za nov odsta- vek (H). Inicialka; kadar želimo v odstavku izdelati inicialko na paleti, izberemo funkcijo Drop Cap Number of Lines, s katero določimo število vrstic, kijih obsega inicialka. Kadar pa želimo, da je v obsegu V paleti Paragraph določamo lastnosti odstavkov, lahko izbi- ramo vrste naslonil, odmike, umike, inicialke, možnosti deljenja besed. V paleti Paragraph določamo lastnosti odstavkov, lahko izbi- ramo vrste naslonil, odmike, umike, inicialke, možnosti deljenja besed. Levo in desno naslonilo. V paleti Paragraph določamo lastnosti odstavkov, lahko izbiramo vrste naslo- nil, odmike, tunike, inicialke, možnosti deljenja besed. V paleti Paragraph določamo lastnosti odstavkov, lahko izbi- ramo vrste naslonil, odmike, umike, inicialke, možnosti deljenja besed. Stavljeno na polni format (zadnja vrstica poravnana na levo naslonilo) in sredinsko stavljenje. V paleti Paragraph določamo lastnosti odstavkov, lahko izbiramo vrste naslo- nil, odmike, umike, inicialke, možnosti deljenja besed. V paleti Paragraph določamo last- nosti odstavkov, lahko izbiramo vrste naslonil, odmike, umike, ini- cialke, možnosti deljenja besed. Umik na začetku odstavka in izpostavljen umik. Inicialka - začetna črka v prvi vrstici poglavja ali dela besedila, za več stopenj večja črka, kot je glavno besedilo, sega čez eno ali več vrstic besedila. — urejanje črkovnih — urejanje črkovnih in nečrkovnih znakov in nečrkovnih znakov — uporaba slovarja — uporaba slovarja in črkovalnika in črkovalnika Izpostavljen umik. inicialke več kot en znak, to storimo s pomočjo funk- cije Drop Cap One or More Character (število znakov, ki bodo v obsegu inicialke). Kadar želimo povečati ali zmanjšati razmik med znaki, to naredimo s pri rezova njem. V meniju palete Paragraph in Character je tudi funkcija Drop Caps and Nested Styles za izdelavo stilov, izdelava bo opisana v Grafičarju. Poravnava besedila po čr- kovni črti; kadar se besedilo stavi v več stolpcih in želimo vrstice poravnati po črkovni črti, lahko uporabimo funk- cijo Aigin to Baseline Grid. Funkcija deluje v kombina- ciji z nastavitvami Baselline Options (opis v Grafičarju 4/2007). S tem ukazom de- lamo poravnavo samo, če so preračunane vrednosti raz- mika med vrsticami, razmika med odstavki (npr. razmik med vrsticami 7 pt, razmik med odstavki 14 pt). Iva Molek Srednja medijska in grafična šola LJubljana Inicialka. NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 1/2008 DIGITALNA FOTOGRAFIJA IN TISK CANON - OD BLEDA DO ISTANBULA Od 15. do 18. oktobra bi lahko rekli, daje bil teden podjetja Ca- non. Njegov digitalni razvoj se je namreč spet predstavljal strokov- ni javnosti. Izvedli so dve prire- ditvi: fotografski natečaj Zapis življenja v hotelu Golf na Bledu (naveza s časopisno hišo Dnev- nik in fotografskim portalom re- vije e-Fotografija), drugo, Spec- tacolor - We Speak Image, pa v Turčiji, natančneje v Istanbulu. Vsebinsko sta si bili različni, saj so na prvi izbrali najboljšo sliko natečaja, ob priložnosti pa pred- stavili novo, tretjo generacijo zr- calnorefleksnih fotoaparatov EOS (Mark III). Gre za profesionalno digitalno fotografsko opremo, ki ima dol- goletno tradicijo in uspešen ra- zvoj, kar dokazuje vse večja pri- ljubljenost te opreme med profe- sionalnimi fotografi. Omeniti moramo dve bistveni novosti, modela EOS 1Ds Mark III in nekoliko manj zahtevnejšega EOS 40D. Skupna lastnost obeh je nov, hitrejši procesor Digic III, kar omogoča hitrejše snema- nje in zapis slik v najobsežnejši obliki RAW. V prvem gre celo za dual tehniko procesiranja, kar omogoča slikanje s petimi po- snetki na sekundo pri maksimal- ni ločljivosti 21 milijonov pi- kslov. Novo CMOS 35 mm sne- malno vezje pa omogoča posnet- ke 14-bitne barvne globine in v odprtem 16-bitnem formatu TIFF vse do velikosti 100 Mb in več. Slednji pa uporablja en sam tovrstni procesor, ki pri ločljivo- sti 10 milijonov slikovnih točk omogoča fotografiranje s 6,5 po- snetka na sekundo. Aparat je opremljen z 9-točkovnim, navz- križnim in poljubno nastavljivim sistemom ostrenja, posebnost aparata pa je novost Live View, s katerim je možno fotografirati kot s kompaktnimi kamerami, tj. prek zaslona. Druga pomembna in hkrati skupna lastnost obeh fotonovosti pa je območje splošne občutlji- vosti, od ISO 100 do 1600, raz- širljivo na ISO 50-3200. Da ne pozabimo, pa naštejmo še napredek razvoja kompaktnih kamer. Podjetje Canon je na- mreč ponudilo trgu nove modele Digic III: PoweShot G9, PowerShot A650 IS, PowerShot A720 IS, PowerShot SX100 Is in IXUS 960 IS. Gre za 8 do 12 mi- lijonov točkovne kompaktne fo- toaparate, ki med uporabniki že žanjejo zavidljive rezultate, o ka- kovosti pa je najbolje, da se pre- pričate z obiskom kakšne kom- petentne spletne strani, denimo www.dpreview.com. Nič manj pomembne niso no- vosti s področja videa. Ob tej pri- ložnosti so predstavili nove HD- kamere z vodilnim modelom HG10, treba pa je omeniti tudi HDV-serijo kamer in uspešno prodajan in priljubljen model HV20. Poleg nove fotografske periferi- je si podjetje močno prizadeva uveljaviti se kot vodilni ponu- dnik pisarniških rešitev. V ta na- men razvija tako programsko kot še bolj pomembno strojno opre- mo. Programsko sta pomembna sistema UniFlow in eCopy, ki sta celostni rešitvi pretoka podatkov v pisarniškem okolju s poudar- kom na enostavnosti in prijazno- sti do končnega uporabnika ter zavidljivem varnostnem nivoju dela. Kljub zelo prijaznemu vme- sniku pa v podjetju Canon ugo- tavljajo, da je med uporabniki premalo strokovnega znanja za sodobno upravljanje podatkov, zato so se odločili popestriti svoje storitve s t. i. delavnicami, ki jih bo pri nas prirejalo podjetje Ca- non Adria. Te naj bi vključevale vse potrebno za učinkovito kako- vostno digitalno produkcijo s poudarkom na ničkolikokrat V počastitev 20-letnice Canonovega sistema fotoaparatov EOS je podjetje Canon- Adria pripravilo velik fotografski natečaj z naslovom Zapis življenja. Zmagovalno fo- tografijo Obraza na sliki je posnel Drago Bužga. problematičnem barvnem upra- vljanju. Prireditev v Istanbulu so pri- pravili, da bi javnosti prvič ura- dno predstavili digitalni tiskarski strojimagePRESS C7000VP. Stroj za visokokakovostni digi- talni tisk v barvah omogoča per- sonalizacijo in dotisk na zahtevo, z možnostjo in-line dodelave vse od znašanja do vezane brošure skoraj na vse vrste tiskovnih ma- terialov. Tiska namreč gramatu- re večjega obsega. Z novim va- ljem za upravljanje registra so iz- boljšali vodenje papirja pri obo- jestranskem tisku, prav tako je iz- boljšan prenosni silikonski trak za prenos na materiale, ki sedaj omogoča večji obseg gramatur. Poleg naštetega se novost skriva tudi v recepturi tonerjev z ozna- ko V (Vivid) v imenu in dvoj- nem sistemu fiksiranja. Tako je razširjen barvni obseg in dosežen višji sijaj natisa na različnih ti- skovnih materialih. Vodenje izvaja barvni strežnik A3000 (EFI), skupaj z nadzornim delo- krožnim vmesnikom pa je upra- vljanje enostavno in obvladljivo v vseh stopnjah produkcije. Specifikacijsko stroj omogoča tiskanje do 300 g/m2, pri hitro- sti 70 strani A4 na minuto in lo- čljivosti 1200 x 1200 dpi. Poleg omenjene novosti so bili razstavljeni tudi drugi laserski ti- skalniki za pisarniško uporabo, ink-jet rešitve MFP (Middle Format Printer - tiskalniki sre- dnjega formata) in LFP (Large Format Printer - tiskalniki veli- kega formata). Ključna novost Canonove ink-jet tehnologije so na novo razvite glave LFP-tiskal- nikov (imagePROGRAF 8100 in imagePROGRAF 9100). Gla- ve so sedaj konstruirane z dvoli- nijskimi šobami, kar pomeni, da je šob dvakrat več (skupaj 30.720), omogočajo pa bolj na- tančno in hitrejše delo, saj glava glede na prejšnjo zasnovo prepo- tuje le pol poti. Tiskalnika dose- gata ločljivost 2400 x 1200 dpi. Poleg novih tiskalniških glav pa je pomembna tudi novost LFP- tiskalnikov z dodatno oznako »S« (imagePROGRAF 8000S in imagePROGRAF 9000S), kar pomeni večjo hitrost, a žal z manjšim številom procesnih barv (8 barv; počasnejša različica jih uporablja 12). Za konec pa omenimo še, da se podjetje ne trudi zgolj zadovoljiti potrebe strank oziroma končnih uporabnikov, ampak tudi oko- ljevarstvene potrebe pod sloga- nom Going For Green - Ostani- mo zeleni. Njihovi izdelki so menda popolnoma razgradljivi oziroma nadomestljivi z novimi, kot posebnost pa omenimo še, da so v razvojnem sektorju začeli tudi projekt razbarvanja potiska- nega papirja, kar pomeni, da ra- zvijajo posebne tonerje, ki se jih bo kljub postopku fiksiranja dalo pozneje odstraniti. V ta namen poleg tonerjev razvijajo tudi ustrezen papir. Tehnološka reši- tev naj bi bila na pogled podobna napravi, kot je tiskalnik, še več, obratovala naj bi kar kot kompo- nenta tiskalnika. Matic ŠTEFAN NADALJEVANJE IZ ST. 5/2007, STR. 18 DIGITALNI TISKARSKI STROJI Tiskarski stroji tiskajo na ti- skovni material v polah, ki so zložene v skladovnicah, ali na material v zvitkih. Potiskan ti- skovni material izlagajo v zvit- kih, polah, dodelanih tiskovinah ali kot dokončne grafične izdel- ke. Kombinacije med vhodno in izhodno obliko tiskovnega mate- riala so najpogosteje pola - pola, zvitek - zvitek, zvitek - pola, zvi- tek - dodelana tiskovina, zvitek - grafični izdelek. ■ Stroji, ki tiskajo na tiskovni material v polah, so tiskarski stroji (napole). ■ Stroji, ki tiskajo na papir v zvitkih oziroma traku, so tiskar- ske rotacije, kratko rotacije. ■ Poenostavljeni in preprosti tiskarski stroji za osebno upora- bo so (digitalni) tiskalniki. Od pravih tiskarskih strojev se razli- kujejo po zmogljivosti, poeno- stavljena pa sta tudi vlagalnik in izlagalnik. Odtis nastane v tiskovnem čle- nu tiskarskega stroja ali rotacije. Tu se tiskarska barva ali črnilo prenese na tiskovni material. Prenašanje tiskarske barve s ti- skovne forme na tiskovni materi- al je odtisovanje. Tiskarska barva se prenaša zaradi tiskovnega tla- ka, pri nekaterih digitalnih ti- skarskih tehnikah, denimo pri kapljičnem tisku, pa brez njega. Zato v tem primeru namesto o odtisih upravičeno govorimo o natisih. Večji tiskarski stroji in rotacije so pogosto opremljeni z naprava- mi za oplemenitenje, sušenje in dodelavo tiskovin. To so kom- ponente za lakiranje, sušilniki z vročim zrakom, UV- in/ali IR- sevanjem, naprave za rezanje, perforiranje, žlebljenje, šivanje DIGITALNI TISK DANES ipd. Zelo vsestranski so hibridni tiskarski stroji, ki imajo tiskovne člene za tiskanje z različnimi ti- skarskimi tehnikami. Najpogo- steje se ena ali več analognih ti- skarskih tehnik kombinira s pri- merno digitalno tehniko za per- sonaliziranje in mutiranje tisko- vin. 1 Neposredno in posredno tiskanje Zasnova in konstrukcija tiskar- skega stroja sta odvisni od tiskar- ske tehnike (analogne, digital- ne), vrste tiskovne forme in od tega, kako prenaša tiskarsko bar- vo na tiskovni material. Posre- dno tiskanje je namreč mogoče le, če to omogoča tiskarski stroj. Zasnovan mora biti tako, da se tiskarska barva najprej prenese na posredni člen med tiskovno formo in tiskovnim materialom. V ta namen se je uveljavil z gumi- jasto prevleko (napono) ovit valj, zato mu pravimo gumi valj, bolj vsestransko in sodobno ime pa je ofsetni valj. Prva posredna tiskarska tehnika je bil namreč ofsetni tisk, to je po- sredni ploski tisk. Ofsetni tisk je nastal s predelavo tiskarskega stro- ja za (neposredni) ploski tisk - li- tografijo; med tedaj še ravno ti- skovno formo iz kamna in tiskovni valj so vgradili dodaten - gumi oziroma Sedaj ima skoraj vsaka tiskarska tehnika tudi svojo posredno obliko z ofsetnim valjem za pre- našanje tiskarske barve. /I -v Slika 17. Tiskovna geometrija ravno - ravno pred in med odtisovanjem ter po njem. 2 Tiskovna geometrija in tiskovni tlak 2.1 Analogne tiskarske tehnike Tiskovni tlak je učinek sile, s katero se tiskovni material in prevleka na tiskalu ali ofsetnem valju upirata stiskanju. To je hkrati učinek sile, ki je v uščipu med tiskovno formo (gumijevo prevleko) in tiskalom potreben za neoporečno prenašanje tiskar- ske barve. Tiskovni tlak je odvisen od vr- ste ali kakovosti tiskovne forme, tiskarske barve, tiskovnega mate- riala, od prevleke na tiskalu ali ofsetnem valju in seveda od ti- skovne geometrije. Za prenašanje tiskarske barve potrebujemo v nekaterih prime- rih manjši, v drugih pa večji ti- skovni tlak; da bi ostal venomer zadosten, pa tudi večjo ali manj- šo silo v uščipu med tiskovno formo in tiskalom. Tiskalo in tiskovna forma sta ravna ali okrogla, medtem ko je gumijeva prevleka na strojih za posredno tiskanje praviloma na- peta na valj, vendar to ni nujno (v posrednem globokem tisku lahko v ta namen uporabljamo mehke gumijaste tampone, zato ime tamponski tisk). Pri prena- šanju tiskarske barve s tiskovne forme na gumijevo prevleko ima ofsetni valj vlogo tiskala, pri pre- našanju z gumijeve prevleke na tiskovni material pa tiskovne for- me. Zato pri opisovanju tiskovne geometrije govorimo na splošno le o medsebojnem odnosu ti- skovne forme in tiskala. Oba sta ravna ali okrogla in v različnih položajih. Skupno ime za kom- binacijo oziroma razporeditev ti- skovne forme in tiskala v tiskar- skem stroju je tiskovna geome- trija. Po obliki tiskovne forme in ti- skala ločimo tri temeljne tiskov- ne geometrije. Tiskovno geome- trijo ravno - ravno prikazuje sli- ka 17. Njena osnovna značilnost je, da se tiskarska barva prenese na tiskovni material z vse tiskov- ne forme hkrati. Zadosten ti- skovni tlak zato dosežemo le, če je sila, s katero tiskalo pritisne polo tiskovnega materiala ob ti- Slika 18. Tiskovna geometrija ravno - okroglo. DE - TISKOVNA ČRTA C ■ TISKOVNI TLAK MED A IN B Slika 19. Tiskovna geometrija okroglo - okroglo. skovno formo, zelo velika. Večja ko je tiskovna forma oziroma format stroja, večja mora biti si- la, da ustvari zadosten tiskovni tlak. To pomeni, daje velikost ti- skarskih strojev in rotacij s tako tiskovno geometrijo precej ome- jena. Tiskovno geometrijo ravno - okroglo kaže slika 18. Pri njej se tiskarska barva prenaša le v oz- kem uščipu oziroma v ozkem sti- čišču med tiskovnim valjem in ti- skovno formo. Prenašanje tiskar- ske barve poteka zaporedno in ne hkrati, potreben tiskovni tlak pa učinkuje na zelo majhni površi- ni. Stičišče med tiskovno formo in tiskalom, v katerem poteka prenašanje tiskarske barve, se imenuje tiskovna črta. Zaradi 2.2 Digitalne tiskarske tehnike Ker numerična tiskovna forma ni fizično prisotna, tiskovna geo- metrija označuje obliko upodo- bitvenega medija oziroma ti- skovne glave in njun položaj gle- de na tiskalo ali tiskovni (preno- sni) trak, ki navadno nosi papir. Upodobitveni medij je najpogo- steje valj, tiskalo pa je valj, ravno ali polkrožno napet tiskalni trak. Zato moramo pri digitalnih ti- skarskih tehnikah ob tiskovnih geometrijah okroglo - okroglo (slika 20), okroglo - ravno (slika 21) in ravno - ravno razlikovati tudi tiskovni geometriji ravno - okroglo (slika 22) in okroglo - polkroglo (glej sliko 23 na strani 26). Tiskovni tlak je v digitalnem ti- sku precej nižji kot v analognem, pri kapljičnem tisku je celo po- vsem odsoten; kapljice tiskarske- ga črnila kar same padejo na ti- skovni material. Upodobitveni medij (kratica UM) je najpogosteje upodobi- tveni valj (denimo polvodniški Slika 20. Tiskovna geometrija okroglo - okroglo v digitalnem tisku je prisotna zlasti v elektrofotografiji. Tiskovni valj (TV) je bodisi večji bodisi manjši od upodobitvenega valja (UM: upodobitveni medij). Tiskovni tlak v tiskovni črti med valjema je precej manjši od tistega pri analognih tiskarskih tehnikah. zaporednega prenašanja tiskar- ske barve v tiskovni črti so ti- skovne forme lahko večje, stroji pa hitrejši. Pri tiskovni geometri- ji ravno - okroglo je tiskovna for- ma navadno ravna, tiskalo pa okroglo, torej tiskovni valj. Tretja temeljna oblika tiskovne geometrije je okroglo - okroglo; slika 19. Tokrat je okrogla ali vsaj polkrožna tudi tiskovna for- ma. Navadno jo namestimo na ploščni valj. Tiskovna črta je še ožja kot pri geometriji ravno - okroglo, sila, ki zagotavlja prime- ren tiskovni tlak, še manjša, odti- sovanje zatorej še hitrejše. To omogočata seveda tudi vrteči se ploščni in tiskovni oziroma ofse- tni valj. Slika 21. O tiskovni geometriji okroglo - ravno govorimo v primerih, ko tiskovni ma- terial potuje na ravnem in neskončnem tiskalnem traku (TT), nad njim pa se vrti bo- disi neposredno upodobitveni valj (UM) bodisi ofsetni (OV), če imamo opravka s po- srednim tiskanjem. Slika 22. Tiskovna geometrija ravno - ravno je najbolj značilna v kapljičnem tisku, pri katerem je nad tiskovnim trakom nameščenih več translatorno gibajočih se tiskov- nih glav (TG). Pogosta je tudi geometrija ravno - okroglo, pri kateri se tiskovni ma- terial vrti ob tiskovnem valju ali je nanj napet. KDMDRII freedom of impression PROSYSTEM PRINT industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si Slika 23. Nova tiskovna geometrija pri digitalnih tehnikah tiska je okroglo - polkro- glo. Tiskovni material teče po tiskovnem traku ali bobnu, ki se le v polkrogu stika z upodobitvenim valjem. valj v elektrofotografskem tisku), na katerem se fizično upodobi ti- skovna forma in prenese na ti- skovni material. Ni nujno, da je upodobitveni medij prav valj, lahko je tudi neskončni (polvo- dniški) trak, kar je odvisno od za- snove tiskarskega stroja. 3 Stroji za digitalni tisk Vsak namizni tiskalnik še ni ti- skarski stroj, kajti naprave za di- gitalno tiskanje delimo glede na velikost in predvsem zmoglji- vost: ■ Avtorski ali osebni tiskalniki imajo visoko naslovno ločljivost in zagotavljajo kakovostno re- produkcijo, zato pa so počasni in jih večinoma ne moremo pove- zati v mrežo. Format navadno ni večji kot A4. ■ Pisarniški tiskalniki imajo nižjo naslovno ločljivost, vendar vseeno zagotavljajo primerno ka- kovost reprodukcije, zato pa so hitri in dostopni z vsakega termi- nala v računalniški mreži. For- mati so A4 in A3, redkeje večji. ■ Studijski tiskalniki imajo praviloma izjemno visoko na- C D 'V—^ "o< slovno ločljivost, zagotavljajo vr- hunsko kakovost (enako ali višjo kot ofsetni tisk) in primerno hi- trost, obvezno so povezani v mrežo in natisnejo najzahtevnej- še tiskovine do formata B2. ■ Industrijski tiskalniki so di- gitalni tiskarski stroji: imajo vi- soko naslovno ločljivost, zagota- vljajo primerno kakovost (enako ali nekaj nižjo kot standardni of- setni tisk), zato pa visoke tiskov- ne hitrosti in formate širine do dva metra in več. Kapljični tisk je primeren za iz- delavo vseh naštetih naprav, la- serski tiskalniki (razen črno-beli) so predragi za avtorsko uporabo, nekateri drugi, denimo elkograf- ski, so primerni samo za indu- strijski tisk. V vsakdanji praksi sta za zdaj najbolj razširjena elek- trofotografski in kapljični tisk, zato bo govor samo o tiskalnikih in strojih za ti dve tehniki. 3.1 Elektrofotografski stroji Stroji za elektrofotografski tisk so proizvod elektrooptike, elek- trofotografije in računalništva. Namenjeni so za neposredno ali posredno tiskanje in lahko delu- jejo skoraj z vsako od naštetih ti- skovnih geometrij. Tiskajo eno- ali obojestransko, v eni ali več barvah, na pole ali zvitke. Več- barvni stroji se razlikujejo zlasti po tem, kako barvne izvlečke ti- skajo enega na drugega. Štiri te- meljne zasnove prikazuje slika 24. Tiskajo jih neposredno na papir, posredno na ofsetne valje in nato na papir, posredno na en ofsetni valj ali trak, tako da se na papir odstisnejo vsi štirje hkrati ali pa se barvna tiskovina najprej upodobi na elektrostatičnem va- lju in od tod neposredno prenese - vsi štirje izvlečki sočasno - na papir. Če se v digitalnem tisku barvni izvlečki tiskajo na papir neposredno ali posredno, eden za drugim, govorimo o multi- prehodnih sistemih (angl. multi- pass systems); če se najprej nati- snejo na kakšno drugo podlago in od tod sočasno na papir, govo- rimo o enoprehodnih sistemih (angl. singlepass systems). Značil- ne predstavnike strojev za elek- trofotografski tisk prikazujejo slike od 26 do 30. Marko KUMAR Slika 24. Temeljne zasnove večbarvnih elektrofotografskih tiskalnikov in strojev: A) Barvni izvlečki se z upodobitvenih bobnov natisujejo neposredno na pole papirja, ki jih nosi tiskovni trak. Nanj so pritrjene z elektrostatičnimi silami. Natisovanje je po- dobno kot tiskanje na večbarvnih ofsetnih strojih členaste konstrukcije, medtem ko pri zasnovi B) pole nosi tiskovni valj. To je satelitna konstrukcija kot pri ofsetnih ro- tacijah. Poleg tega gre tu za posredno tiskanje, ker se barvni izvlečki z upodobitve- nega valja najprej natisnejo na ofsetni valj (OV) in šele nato na papir. V obeh primerih imamo opravka z multiprehodnim sistemom. Na sliki C) je enoprehodni posredni si- stem z ofsetnim trakom. Vsi barvni izvlečki se najprej natisnejo nanj, nato pa soča- sno na papir. Podobno je pri enoprehodnem sistemu D), le da se vsi štirje izvlečki upodobijo na istem mestu elektrofotografskega valja in od tod hkrati natisnejo na papir. Slika 25. Štiribarvni elektrofotografski stroj s tiskovnim trakom za prenašanje pol. Ker se barvni izvlečki natisujejo drug za drugim, je to multiprehodni sistem (multi- pass system). Uporaben je tudi kot barvni fotokopirni stroj in lahko tiska obojestran- sko. Glede na zmogljivost sodi med pisarniško-industrijske stroje. Na sliki pomeni- jo: 1 - analogni snemalnik za fotokopiranje, 2 - zaslon za upravljanje stroja, 3-vla- galni predali za različne formate papirja, 4 - obračalnik za obojestranski tisk, 5 - upodobitveni valji v tiskovnih členih; toner prihaja po cevovodih iz povsem ločenih barvnikov (kartuš). DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave rešitve v pravem casu. WWW.SUNEUROPE.COM SuilCheilliCcll Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Slika 26. Digitalni tiskarski stroj za posredni elektrofoto- grafski tisk s suhimi tonerji. Številke pomenijo: 1 — izlagalnik za posamične natise, 2 - klimatska naprava, 3 - postaja za fiksiranje natisov, 4 - tiskovni členi za tisk procesnih barv CMYK, 5 - kasete s tonerji, 6 - upodobitveni valji z elektro- fotografsko prevleko, 7 - ofsetni (gumi) valji, 8 - vlagalnik, 9 -tripredalčna vlagalna miza (stroj lahko med tiskom kom- binira tri različne tiskovne materiale),10 - izlagalna miza,11 - obračalnik, 12 - klimatska naprava za papir. Četudi gre za posredno tiskanje, sodi stroj med multiprehodne siste- me in med izrazito industrijske stroje. DIGITALNI OFSETNI TISK Slika 27. Multiprehodni stroj za posredni (ofsetni) elektrofotografski tisk, ki vtem pri- meru nosi polo na tiskovnem valju, se mora za vsak natis v štirih barvah štirikrat za- vrteti, za šestbarvni natis z dodatnimi barvami pa šestkrat. Tiskovnaformajedigital- na v spominu procesnega računalnika. Na upodobitveni valj se pri vsakem obratu najprej upodobi drug barvni izvleček (operacija ustreza vlaženju tiskovne forme v mokrem ofsetnem tisku), nato nabarva z elektrobarvo in prek ofsetnega valja nati- sne na papir. Ker je stroj konstrukcijsko enak ofsetnemu stroju (upodobitveni valj ustreza ploščnemu in ima vgrajen z gumijevo napono prevlečen ofsetni valj), ker uporablja pastozno elektrobarvo in ne suhega tonerja, se ta tehnologija imenuje di- gitalni ofsetni tisk DOC, angl. Digital Offset Color. Digitalni ofsetni stroj ima en sam tiskovni člen, vendar ustreza analognemu ofsetnemu stroju s štirimi oziroma šestimi tiskovnimi členi (to še ne pomeni, da je tudi enako zmogljiv). Slika 28. Digitalni ofsetni stroj je lahko zasnovan tudi kot rotacija. Ker pa papirni trak ne more štiri- ali večkrat potovati okoli tiskovnega valja, temelji na enoprehodnem načelu. Upodobljeni in nabarvani barvni izvlečki se najprej zberejo na ofsetnem valju in potem hkrati natisnejo na papir. Upodobitveni in ofsetni valj se morata zavrteti šti- ri- oziroma šestkrat, tiskovni pa samo enkrat. Številke pomenijo: 1 -zaslon za upra- vljanje, 2 - barvilnik, 3 - laser z upodobitvenim valjem, 4 - ofsetni valj, 5 - tiskovni valj, 6 - dodatni procesni barvi. Na sliki spodaj digitalni ofsetni stroj DOC za tisk etiket. Slika 29. Elektrofotografska rotacija je lahko tudi multiprehodni sistem, pri katerem se pri neposrednem tiskanju barvni izvlečki na papirni trak natisujejo eden za dru- gim. Številke pomenijo: 1 -zvitek papirja v vlagalniku, 2 - napenjalnik, 3 - kondici- oniranje, 4 - tiskovni členi za obojestranski tisk, 5 - talilnik, 6 - izlagalni sestav, 7 - rezalnik pred izlagalnikom pol. NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 1/2008 Slika 30. Elektrofotografski stroj za posredno tiskanje z enoprehodnim sistemom v sedmih barvah. Z upodobitvenega valja se barvni izvlečki drug za drugim najprej prenesejo na ofsetni valj, od tod pa vsi hkrati natisnejo na papir. Stroj ima zelo maj- hen tiskovni valj, ki papir pritisne ob ofsetnega, da se tonerji prenesejo na papir. JIPAP VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f« Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si DIGITALNA FOTOGRAFIJA FOTOKNJIGA - ALI KNJIGOVEZNICA V FOTOLABORATORIJU Ljubljanski grad V sredo, 19. septembra 2007, sta podjetji Digifot iz Lendave in Hewlett-Packard Slovenija na Ljubljanskem gradu pripravili predstavitev novih rešitev na po- dročju digitalne fotografije, ki sedaj v Sloveniji podpirajo izde- lavo fotoknjig, koledarjev, ra- zglednic, prospektov, letakov in drugih tiskovin ter zasebnih fo- tografskih zbirk. Pravzaprav gre za tehnologijo tiskanja z interne- ta (Web to Print - WTP),kijo omogočata primerna spletna aplikacija podjetja Digifot in di- gitalni tiskarski stroj HP Indigo press 5000. Digifot deluje na področju fo- tografije in tiska že več kot 40 let, od leta 2000 pa se usmerja k mo- žnostim, ki jih ponuja digitalna fotografija. Nova pridobitev omogoča realizacijo tiskovin, ki so vključno z grafično dodelavo v celoti prilagojene potrebam po- sameznih naročnikov, torej per- sonalizirane. Fotoknjiga Knjigi z reproduciranimi foto- grafijami smo doslej rekli foto- monografija. Priznanim fotogra- fom so jih izdajale založbe. Ena prvih po drugi svetovni vojni so bile Kovane mreže Milana Ku- marja iz leta 1973, sledile so Soli- ne in solinarji pred kamero Jože- ta Pfeiferja (1975), v zadnjem ča- Slika 1. Spletna stran www.DigiFot.com s predoblikovanimi zrcali za naročanje in izdelavo fotoknjig (16.11. 2007). su pa jih je največ izdal Joco Žni- daršič: Foto = Photo (1982), Bo- hinj (1987), Slovenski vinogradi (1993), Dobimo se na tržnici (1999), Golf na Slovenskem (2000), Moja Slovenija (2002, 2004), Lipicanci (2004) in Več- ni Bohinj (2006). Drugi, še zlasti pa amaterji, so morali biti zado- voljni z albumi, v katere so lepili izvirne fotografske povečave. Di- gitalna tehnologija personalizira- nega tiska sedaj omogoča, da si lahko kdor koli namesto albuma po sprejemljivi ceni omisli tiska- no reprodukcijo svojih fotografij v enem ali večjem številu izvo- dov, to je fotoknjig. Prav zato, ker to lahko stori kdor koli, foto- knjiga še ni fotomonografija in pojmov ne bi smeli niti enačiti niti zamenjevati. Fotomonogra- fije bodo ne glede na tehniko ti- ska tudi v prihodnje rezervirane za profesionalne fotografe, ki z ustvarjalnim, umetniškim in kri- tičnim pristopom iz svojega opu- sa izberejo le najboljše, kar so po- sneli na določeno temo. Spletni fotolaboratorij Podjetje Digifot na spletnem naslovu www.digifot.com kot prvo v Sloveniji ponuja in omo- goča izdelavo fotoknjig in foto- monografij (četudi tega pojma ne uporabljajo). Spletni portal zato vsebuje aplikacije, ki so na- menjene amaterskim in posebej profesionalnim uporabnikom. Prvi lahko pripravijo zgolj eno- staven fotoalbum, fotoknjigo ali naročijo fotografije. Za druge je na voljo še naprednejša aplikacija za pripravo fotomonografij (Dg Foto Art), dostop do strežnika FTP za odlaganje datotek in ko- munikacijski portal za izmenjavo informacij. Slednja sta namenje- na tudi reprostudiem, oglasnim agencijam in tiskarnam. Zaradi varnosti in uporabnosti sta apli- kaciji za naročanje fotografij in fotoknjig dosegljivi na strežniku, tako da si jih lahko vsak sam na- mesti na svoj računalnik Win- dows XP ali Vista. Posredno (off- line) delovanje je trikrat hitrejše, kot če uporabniki aplikacijo po- ganjajo neposredno z interneta. Za izdelavo fotoknjig ponuja Di- gifot več možnosti: F Program DigiFot-Fotoknji- ga vsebuje predoblikovana zrca- la; slika 1. Dokumenti, ki jih uporabnik pripravi s to aplikaci- jo, so zapisani v kodiranih for- matih JPEG in/ali PDF. F Druga možnost je, da foto- knjigo oblikujemo sami. V tem primeru je najbolje, da uporabi- mo Adobe Photoshop in/ali In Design, datoteke pa v pravi veli- kosti zapišemo in odpošljemo v formatu JPEG ali PDF. Slednji mora ustrezati standardu ISO 15930-3:2002 PDF/X-3, v obeh pa so fotografije lahko kodirane v barvnem prostoru RGB ali CMYK. F Tretja možnost je, da pripra- vo fotoknjige prepustimo obli- kovalcem podjetja. V tem prime- ru moramo fotografijam priložiti želen vrstni red in spisek svojih želja. Profesionalni program Dg Foto Art (slika 2) odlikujejo enostavna uporaba, široka paleta zrcal (pre- doblikovanih strani želene tisko- vine), barvne korekcije, rotira- nje, posebni učinki, maske in fil- tri, urejanje in oblikovanje bese- dil ter najpomembnejše, obliko- vanje lastnih zrcal za nove tisko- vine. Ker Dg Foto Art deluje s kodiranim ključkom USB samo na platformah Windows XP in Vista, ni dosegljiv za inštalacijo s spleta, marveč ga je treba kupiti posebej. S to aplikacijo so že pri- pravili dokumente za tisk foto- monografij nekaterih sodobnej- ših fotografov, kot so Arne Ho- dalič, Borut Furlan, Zvone Šeru- ga in drugi. Ob pisanju tega članka je na spletnem naslovu www.digi- fot.com operativna samo aplika- cija za naročanje fotografij na platformah Windows XP in Vi- sta. Aplikacija Digifot-Fotoknji- ga bo operativna do konca no- vembra. S tem v zvezi ugotavlja- jo, da izdelava klasičnih fotogra- fij (na fotopapirju) ponovno na- rašča, ker so ljudje ugotovili, da digitalne fotografije na računal- nikih preprosto izgubijo ali zalo- žijo. Tiskarski stroj Ponujanje novih storitev na po- dročjih digitalne fotografije in personaliziranih tiskovin podje- tju DigiFot omogoča digitalni ofsetni stroj HP Indigo 5000. To Slika 2. Pogovorno okno programa za profesionalce Dg Foto Art. je v Sloveniji drugi digitalni stroj Indigo, a edini, ki obratuje. Prve- ga so namestili že leta 1999 in ni več v pogonu. Tehnika in načela tiskanja pa se do danes niso spre- menili. V obeh primerih gre za posredni elektrofotografski tisk z mokrimi tonerji, kot je opisan v tej in prejšnji številki Grafičarja. HP Indigo 5000 na sliki 3 je multiprehodni stroj za posredni elektrofotografski tisk z elektro- barvo, digitalni ofsetni stroj to- rej, ki lahko natisne do sedem procesnih barv (CMYK in tri po- sebne) ter do 2000 štiribarvnih strani formata A3 na uro. Ti- skovna forma je digitalna, shra- njena kot numerična bitmapa v dinamičnem spominu procesne- ga računalnika. Z njo stroj za vsak barvni izvleček posebej izpi- še točkovno elektrofotografsko sliko na upodobitvenem valju. Ta pri naslednjem obratu sprej- me elektrobarvo, ki se prenese na ofsetni valj in naprej na tiskovni material na tiskovnem valju. Vsakič se prenese stoodstotno, tako da ostaneta upodobitveni in ofsetni valj po vsakem odtisu po- polnoma čista. To omogoča, da pri naslednjem obratu stroj upo- dobi in natisne nov barvni izvle- ček, enega za drugim pa na isto polo tiskovnega materiala vse šti- ri oziroma vseh sedem. Za se- dembarvni tisk stoji pola tiskov- nega materiala na tiskovnem va- lju sedem obratov; pri vsakem se nanjo natisne en barvni izvleček, ena procesna barva, šele potem jo stroj doda izlagalniku. Glede na izkušnje Andreja Kle- menčiča, v podjetju je zadolžen za neoporečno obratovanje stro- ja, so odtisi obstojni najmanj tri leta na močni svetlobi in več kot sedem let v obliki fotoknjige na knjižni polici. Za tisk najraje uporabljajo cer- tificirane tiskovne materiale HP- Indigo, predobdelava s »safirni- Slika 3. Digifot je družinsko podjetje Miličevih, v Prekmurju bolj znano kot Foto Šimonka. Ob Indigu 5000 od leve proti desni stojijo Miha, Jolanda, Drago in Peter. Spodaj slike 4: broširni stroj z oplatničenjem ter večnamenski knjigoveški stroj Duplo. mi« premazi pa omogoča tisk ka- terega koli materiala v območju 90-350 g/m2. Zato HP Indigo 5000 ni uporaben samo za tisk fotoknjig in fotomonografij, temveč tudi za pestro paleto gra- fičnih izdelkov, kot so namizni in stenski koledarji, plakati, pro- spekti, priznanja, vstopnice, pro- sojnice, celo zloženke. Grafična dodelava Ob pogovoru o fotoknjigah in monografijah pa se kar samo za- stavi vprašanje, kako je do ne- davnega klasični fotolaboratorij usposobljen za grafično dodela- vo. Z veseljem ugotavljam, da Digifot tudi v tem pogledu ni ni- česar prepustil naključju, nobe- nega negativnega presenečenja, torej. Ker HP Indigo 5000 tiska po eno knjigo, izdela že znesen knjižni blok, za dodelavo (in pri- pravo materialov) pa imajo na voljo dva rezalna stroja, štirire- znik Duplo, stroj za šivanje z ži- co, zgibanje in obrez, opremo za spiralno vezavo, vse pa s številni- mi dodatki. Tehnološki proces je s tem zaokrožen in storitev po- polna: vse izdelke vključno s trdo vezavo v usnju ali lesu izdelajo doma; slike 4. Sklep Grafična dodelava je še zadnja trdnjava tradicionalne grafične oziroma tiskarske dejavnosti. Vsaj kar zadeva knjigoveštvo, je očitno, da so se dvižna vrata od- prla. Selitev knjigoveznice v de- javnosti, ki njene storitve potre- bujejo, se je začela. Za začetek v fotolaboratorije. Marko KUMAR VIRI 1. Marko Kumar Tehnologija grafičnih procesov Center za poklicno izobraževanje, Ljubljana 2007 2. www.nuk.uni-lj.si 24. septembra 2007 3. www.digifot.si 24. sept. in 16. nov. 2007 4. Marko Kumar Obisk podjetja Digifot Pogovor z g. Mihom Miličem Lendava, 26. sept. 2007 5. Marko Kumar Digitalni tisk danes Grafičar 5/2007, str. 6-18 Grafičar 6/2007, str. 23-28 SEJEM INPAK 2008 POSLOVNE BARVE EMBALAŽE 16. mednarodni sejem INPAK bo od 5. do 7. marca 2008 v Gornji Radgoni, na stičišču Slo- venije z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, s tehtno poslovno in strokovno razstavo ter aktualni- mi strokovnimi posveti po dveh letih spet povezal strokovnjake in poslovneže ter končne uporabni- ke embalaže, pakiranja, logistike, trgovine, tržnega komuniciranja in grafike. Prireditev bodo zao- krožile poslovno-komercialna razstava, strokovno ocenjevanje in razstava Slovenski oskar za embalažo ter aktualen spremlja- joči strokovni forumski pro- gram. V razstavnem delu bodo ponu- dniki tehnologij, materialov, iz- delkov in storitev prikazali celo- ten proces, od načrtovanja, kon- struiranja, proizvodnje in grafič- ne obdelave embalaže do njenega recikliranja oz. ravnanja z odpa- dno embalažo. Predstavljene bo- do razne vrste embalaže, različni materiali in dodatki zanjo ter tehnike in tehnologije pakiranja in paletiranja. Ravnanje z embalažo in odpa- dno embalažo bo prikazano sko- zi opremo za zbiranje embalaže, za zmanjševanje prostornine od- padkov, za ponovno uporabo embalaže, za organiziranje in izvajanje prevzema ter razvršča- nje, predelavo in recikliranje od- padne embalaže. Razstavljavci s področja logisti- ke bodo predstavili skladiščno in transportno tehnologijo, napra- ve za manipuliranje in logistične procese. Odlično priložnost za predsta- vitev bodo imeli tudi ponudniki opreme in sistemov za trgovske lokale in e-trgovino ter v delu tr- žnega komuniciranja ponudniki tržnokomunikacijskih storitev, materialov in opreme prodajnih mest. Posebna pozornost bo name- njena različnim tehnikam etike- tiranja, tehnologijam za zagota- vljanje sledljivosti, strojni in pro- gramski opremi za oblikovanje in razrez embalaže ter ponudbi grafičnih in tiskarskih storitev, vključno z digitalnim tiskom. Odnos do prihodnosti na tem področju bodo poosebljali štu- dentje in njihovi mentorji. Od- delek za tekstilstvo naravoslov- notehniške fakultete ljubljanske univerze bo predstavil študijske programe na področju grafičnih in medijskih tehnologij ter obli- kovanja. Strokovni obsejemski forumski program bo vabil pravo ciljno skupino strokovnjakov in po- slovnežev s predavanji o zaščitni, informacijski, skladiščni, tran- sportni in marketinški funkciji embalaže. Pri slednjih bodo so- delovali tudi strokovnjaki s po- dročja oblikovanja, grafične ob- delave in tiska. Poseben pouda- rek bo na ekoembalaži, t. i. inte- ligentni embalaži, transferjih snovi z embalaže na pakirane iz- delke ter na ravnanju z embalažo in odpadno emabalažo. Zanimi- ve teme bodo še integralni in kombinirani transport, trgovina in e-trgovina. Strokovnim temam se bodo v konferenčnih dvoranah pridruži- le poslovne in komercialne pred- stavitve, na katerih se bodo s svo- jimi poslovnimi in strokovnimi partnerji srečevali zainteresirani razstavljavci. 32. SLOVENSKI OSKAR ZA EMBALAŽO Primeren odnos med embala- žo, izdelkom, logistiko, proizva- jalci in končnimi uporabniki ter sožitje med človekom in okoljem upoštevajo napredni načrtovalci že pri snovanju novih vrst emba- laže. Zato bo pomembna dopol- nitev sejma INPAK razstava mo- delov embalaže, ki bodo sodelo- Slika 1. Sekira v medu (družina embalaže: med aka- cija in kostanj), prijavitelja Božnar čebelarstvo, d. o. o., Polhov Gradec, avtor modela Dušan Grobovšek. Slika 2. Kraš 1911 najfiniji lješnjaci, Kraš 1911 naj- finije mlijeko, Kraš 1911 najfiniji kakao (družina embalaže), prijavitelja Kraš, prehrambna industrija, d. d., Zagreb, Hrvaška, avtor modela Imago, reklamna agencija, d. o. o. Slika 3. Hofbauer - Rosette, prijavitelja Mayr-Meln- hof Packaging Austria GmbH, Dunaj, Avstrija, avtor modela Lindt & Springli Austria. Slika 4. Ročka 10 I euro UN 304.568 KOMBI KPL, prijavitelja Plastenka, d. o. o., Radomlje, avtorja modela Janja Kaplja, Marko Škerlak. vali na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo 2008. Natečaj je že odprt, nanj pa se lahko do 15. januarja 2008 prijavijo vsi slovenski ter tuji proizvajalci in uporabniki, ki želijo promovirati svoje dosežke na področju obli- kovanja, proizvodnje, grafične opreme in uporabe različnih vrst embalaže, njenih sestavnih de- lov, prototipov in izboljšav. Objektivna ocena neodvisne strokovne komisije, v kateri so- delujejo ugledni domači in tuji strokovnjaki, usklajenost pravil- nika natečaja s pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS 104/2000) in z določili natečaja World Star for Packaging (Manila, nov. 1996) zagotavljata mednarodno priznano potrditev izvirnosti, praktičnosti uporabe, tržne ko- munikativnosti, tehnične odlič- nosti ter skrbi za vsebino, potro- šnika in naravo. Prejeta prizna- nja so vstopnica na evropski in svetovni trg ter na mednarodne natečaje kakovosti embalaže v svojem razredu. Strokovno ocenjevanje sloven- ski oskar za embalažo Pomurski sejem tudi letos organizira pod pokroviteljstvom GZS. Pred dvema letoma se je ocenjevanje ponovno okrepilo, saj je strokov- na žirija ocenila 26 modelov, ki jih je na natečaj poslalo 19 pod- jetij iz Slovenije, Avstrije in Hr- vaške. Nagrajence 31. slovenske- ga oskarja za embalažo 2006 pri- kazujejo slike 1-6. PAKET ZA POSLOVNI SVET Slika 5. Embalaža za ročno in avtomatsko pakiranje talilnih vložkov, prijavitelja Tiskarna Rojko, d. o. o., Rače, avtorja modela Iztok Rojko, JožeTisan. Slika 6. Demonstracijski kovček Intra, prijavitelja Valkarton, d. d., Logatec, avtor modela Zdene Hrestak, Valkarton. Pomurski sejem vabi vsa zainte- resirana podjetja in posameznike k predstavitvi na 16. mednaro- dnem sejmu INPAK k sodelova- nju na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo ter k forum- skim predstavitvam poslovnih in strokovnih tem v času sejma. Z več informacijami bosta zain- teresiranim z veseljem postregla Andrej Slogovič, projektni vodja sejma INPAK (tel. 025642112, e-pošta andrej.slogovic@pomur- ski-sejem.si), ter Miran Mate, projektni vodja natečaja 32. slo- venski oskar za embalažo (tel. 041 263 107, e-pošta ps.lj@po- murski-sejem.si). Več podatkov o prireditvi in aktualne razpise pa objavlja Po- murski sejem tudi na spletni stra- ni: www.pomurski-sejem.si GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 6/2007 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: fotografija arhiv oblikovanje Bojana Hren Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezne številke po ceni 4,15 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. zarišimo zvezde na sredo neba nazdravimo si in spijmo do dna zaželimo si zdravje in srečo in smeh ogenj v srcu in iskre v očeh Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, T • tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F • tajništvo 01 548 32 10 E • grafik@grafik.si, www.grafik.si People & Print KBA hibridna tehnologija Visokosijajni tiskarski izdelki KBA hibridna tehnologija omogoča izdelavo visokosijajnih tiskovin: natisnjena embalaža je na videz taka, kot bi jo kasirali s folijo. Naročnike prevzame super kakovost. Tiskarski izdelki sijejo, saj KBA hibridna tehnologija omogoča v primerjavi z dvojnim lakiranjem boljšo, hitrejšo in gospodarnejšo proizvodnjo. Želite več informacij? Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Q& KBA Koenig & Bauer AG