S4 108 P2S Marica in prvoobhajanci |§||filo pojo farni zvonovi . . . Njih lahni, čisti glas ^lpb raznaša vetrič čez zadolje . . . Pred cerkvijo se preriva velika množica radovednih ljudi. Vse hiti k cerkvi, da bi videlo izprevod onih srečnih dečkov in deklic, ki bodo danes prvikrat prejeli Ijubega Jezusa v svoja nedolžna srca . . . Pred izprevodom stopajo trije večji dečki, srednji pa nosi zastavo. Za zastavo se pomičejo počasi drugi dečki, s šopki belih rožic na prsih. Njim slede pa deklice; kakor nedolžnim angelom v belih oblačilih se svetijo njih lica v sveti čistosti. Zadnja koraka Zla-tarjeva Marica. Blagor ti, dekletce, blagor tvojemu srcu, ki ga bo danes prvikrat obiskal ljubi Jezus! Žarki svetlega solnca poljubljajo Marici kodrasto glavico, katero diči oranžastorumena vrtnica ... In nje čisto krilce . . . Sveti se kakor biseri v snežni ravnini . . . Glej, glej, Marica, da ostane tvoje krilce vcdno tako čisto, kakor je danes! Glej, da ne bode dobilo madeža! In mamica? Njene oči so solzne velikega veselja, ko gledajo Marico. Blagoslavljajo jo, želeč ji sreče in svete čistosti ves čas njenega življenja . . . Zvonovi utihnejo . . . Oglasi se zvonček notri v cerkvi. Orgle zadone svečano himno; k oltarju stopi duhovnik v zlatem plašču. Prične se sveta maša. Mno-žica Ijudi pa moli napol glasno, moli in prosi Ijubega Jezusa za prvoobhajančke. Jezus jih uslišuje. ln kako bi jih ne? Saj so ljubljenci njegovi čisti, brez madeža na duši kakor bela, lahna meglica, ki vstaja ob po-mladanskem jutru tam daleč, daleč za sinjimi gorami . . . O, Jezus bo rad obiskal te duše, obiskal la drobna srca nedolžnih otročičev ter jih obdaril z bogatimi zakladi . . . Blagor vam, nedolžne ovčice, otroci ljubega Jczusa. Boste li ostali ves čas svojega življenja tako Čis