Uredništvo io appannilo:
. fr t V r f p ) *js .t , Ff : ,ß r ^ .h
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopoid
Telefon àt. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Naročnina Ustni
Celo leto...............12 K
Pol leta................ 6 g
Četrt leta..............n
Mesečno.................| x
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Št. 2.
Ilirci za nemškutarijo.
L j u b tj a n a, dne 6. jan.
Kakor plava drobnjak na vseh juhah, tako je bilo zadnjo vrsto let pri vsem, kar je bilo jugoslovanskega, ime dr. Ilešiča zraven. Veljal je med nami kot velik Ilirec, poln idealnega navdušenja za napredek jugoslovanske stvari. Kadar smo govorili in mislili na Stanka Vraza, se nam. je nehote v duhu pridružila ob njegovo stran postava dr. Ilešiča in zdelo se nam je, kakor da vidimo sliko s podpisom: dva velika Ilirca. To je bila idealna doba dr. Ilešičeva.
Postal je predsednik Slovenske 'Matice. Tudi bolj z ozirom na njegovo ilirsko navdušenje, kakor pa vsled svoje pozicije med slovenskimi literati. Kajti kar je priteklo do sedaj iz dr. Ilešičevega peresa, je sicer kvantitativno zelo veliko, toda kvalitativno površno, Irazersko, polovičarsko. Toda njegovi spisi so gladko našli plačnika in založnika, Slovensko Matico. Tudi urejevanja se je dr. Ilešič pri Matici prav dobro navadil, kajti urejeval je tudi tvarine, o katerih nikdar ni pokazal kakebodi kvalifikacije. To je bila praktična doba dr. Ilešičeva.	đ
Ko se je pisalo leto 1911 in 1912, pa so se zgodile te le reči, katere moramo zabeležiti ! kot vestni kronisti. Na obnebju slovenskega ozemlja so se začele prikazovati čudno prijazne zvezde. (Astronomi so nam razložili pomen teh zvezd: Kmalu bo izpraznjenih več ravnateljskih in nadzorniških mest na zavodih, pri katerih pridejo tudi Slovenci v poštev. Qui inspeetoratum desiderai, bonum opus desiderai Tako si je mislil dr. Ilešič in začel je hrepeneti. Pri tem pa je trpelo škodo njegovo navdušenje za slovenski jezik na srednjih šolah. Pri zborovanjih društva slovenskih profesorjev je govoril za nemščino tako vneto in plitvo, da bi delala njegova argumentacija čast najbolj zagrizenemu nemškutarju ob nemško-slo-venski meji. Poskrbelo se je, da je odsev najnovejšega Ilešičevega naziranja prišel v „Laibacherco“ in da bo padel žarek tudi v sobo barona Schwarza. Zvesta sodruga sta mu Pajk in Wester. fTo je štreberska doba dr. Ilešičeva.
Stvar pa ima pomen tudi za širjo javnost. Med slovenskimi profesorji se je organizirala neka skupi-
Paberki.
Veliki dogodki v letu 1912.
1.	V letu 1912 se je nadaljevala turško-italijan-sjta vojska, ki je končala dne 15. oktobra z mirovno konferenco v Ouchy tako, da je Turčija odstopila Italiji Tripolitanijo.
2.	'Dne 9. januarja je Dii v New-Yorku velik požar, ki je upepelil veliko trgovinsko hišo „Equitable“ popolnoma.
3.	Dne 12. januarja so bile v Nemčiji volitve v državni zbor, ki so končale ugodno za socijaliste in ža katoliško stranko.
4.	Dne 5. februarja se je ustanovila kineška republika.
5.	Dne 15. aprila se je ponesrečil parnik „Titanic“, s katerim se je pptopilo 1619 ljudi.
6.	' Dne 14. maja je zadela danskega kralja Friderika Vili, kap na cesti.
7.	'Dne 7. junija se je vnelo vojaško skladišče za smodnik v Wöllersdorfu pri Dunaju, Ikjer je bilo ubitih 11 oseb, ranjenih pa 100.
8.	Dne 22. junija je bil v Costaricci Velik potres.
9.	Dne 29. julija je umrl slavni japonski cesar Mutsuhito.
10.	Dne 10. septembra se je v Koreji utrgalo več oblakov in je vsled tega izgubilo življenje nad 40.000 oseb.
11.	Dne 30. septembra je začela Bolgarija, Srbija, Crnagora in Grška proti Turčiji mobilizirati.
12.	Dne 10. oktobra so začeli (Črnogorci pri Podgorici vojsko s Turčijo.
13.	Dne 17. oktobra ste začeli tudi Bolgarija in Srbija vojsko. Dne 23. oktobra so Bolgari pri Lozen-gradu (Kirkkilise) popolnoma premagali Turke.
14.	Od takrat so Bolgari do začetka meseca novembra zmagoslavno prodirali proti Carigradu. Zmagali so zlasti pri Liile Burgasu in Corlu.
15.	Dne 5. novembra je bil v Združenih ame-
Maribor, dne 8. januarja 1913.
Letnk V.
na, ki hoče zopet odpraviti ‘slovenščino na srednjih šolah, v kolikor je dosèdaj že dovoljena. Ta skupina stoji na istem nizkem stališču, kot štajerski m koroški pemškutarji, 'da so šole v prvi vrsti zaradi nemščine tukaj. Skupina nima večine, kakor je pokazalo zborovanje profesorskega društva. Vendar pa se je bati, da bo vlada kmalu hlastno segla po ponujeni roki. Toda na Kranjskem se boipo znali nemškutarskih Ilešičevih idej obraniti.	..Jf
A dr. Ilešičevo nastopanje ‘ je hud iMSrec za zahteve vseh obmejnih Slovencev na polju srednjega šolstva. Vsak trenutek bodo odslej slišali Ilešičevo mnenje pri svojih zahtevah. 'Vsi nemškutarji niso mogli dosedaj toliko škodovati slovenskim postulatom, kakor bo odslej dr. Ilešič in la bella compagnia.
Žalostno je, kadar nositelj ilirizma postane nositelj nemškutarije !
Proč od Gradca!
Deželni šolski svet štajerski je torej začel izdajati svoj „Verordnungsblatt“ 1 ali „Naredbeni List“ vsem krajnim šolskim svetom [ in šolskim vodstvom. (Mimogrede bodi omenjeno, da je v slovenskem delu veliko tiskovnih napak; Vidi se, da stavec ni umel besed, katere je imel zlagati.) 'Upravništvo se poslužuje neke „Priv. allgemeine Verkehrsbank, Filiale Graz.“ List stane samonemški 5 K, a nemško-sloven-ski 7 K. Za nas Slovence je uradni list v tej ali oni obliki nesprejemljiv; narodno-gospodarska dolžnost je vseh krajnih šolskih svetov, ki so v slovenskih rokah, kakor tudi občin, da list odklonijo, ali se vsaj plačevanju iz narodnega premoženja uprejo. Predrznost je, samonemški „Naredbenik“ našim narodnim šolam pod pritiskom vsiljevati, češ, da je eeneji; (ravno taka predrznost pa je, od njih zahtevati 2 K več zato, če hočejo list brati tudi v slovenskem jeziku. Ce bi bil deželni šolski svet količkaj lojalen in malo manj nestrpen, bi se mu plačalo za tretjino cele dežele samo-slovenski naredbeni list za isto ceno, kakor nemškega, ali pa za manjšo, ker bi se mu bilo treba ozirati le na okraje, ki pridejo za Slovence v poštev. Kaj briga slovenskega učitelja in krajni šolski svet četudi v slovenskem jeziku razpisano mesto kje na Gor-
nje- ali Šrednje-Stajerskem? Teh objav, ki naj bi jih plače^mlo naše ljudstvo, kar mrgoli v prvi številki. Kaj mar tudi trdemu Nemcu kako prosto učiteljsko mesto naših narodnih šol?
Deželni šolski svet pa je storil naravnost napako in neppstavnost, naloživši vsaj v denarnih zadevah avtonomni korporaciji, krajnemu šolskemu svetu, oziroma občinam, novo vsakoletno breme, ki je tem občutnejše, če je v občini več šolskih svetov in šolskih vodstev. Od kod naj jemlje denar, ko komaj zmaga plačilo za šolske stavbe, njih popravila in vsakoletne šolske potrebščine. iOd kod naj vzame šolski svet letos ta denar, ki ni bil stavljen v proračun ? Se le koncem decembra so v naglici, ne da bi kaj vprašali,. če bo šlo, prišli s to nakano na dan. Gotovo bodo tudi nemški krajni šolski sveti odklonili to novoletno darilo v obliki dragega drukanega papirja. Mi Slovenci imamo za to še večji vzrok, ker je za nas ta list dražji. Mi smo pred očmi nemškega Mihelna le narod druge vrste, za plačevanje še ravno dobri. In nemška večina deželnega odbora, ki vlada tudi v deželnem šolskem svetu, taam ne ustreže najnujnejšim kulturnim, gospodarskimi in političnim zahtevam, tako da se naši poslanci s to večino nahajajo v najhujšem boju obstrukcije; in tudi ta novotarija deželnega šolskega sveta ne bo pripomogla 1 k zbližanju obeh skupin. Ker jim naša delegacija ne odobruje vseh izdatkov v deželnem gospodarstvu, bi radi sedaj, ko so v denarni zadregi, naredbenim potom prišli do naših žepov. Zoper takšno nasilje se pa vsi Slovenci, brez razlike strank, zavarujemo.
Za izdajanje odlokov in objav, za stroške svoje pisarne, dobiva deželni šolski svet, kakor drugi uradi, potom svojega ministrstva (tudi naš denar) svoj pavšale in je izdajanje uradnega lista nek šport, ki bi naj gospodom še kaj nesel povrh. To si upajo storiti sedaj, ko je dr. Benkovič dokazal, za koliko svoto v deželnem gospodarstvu smo Slovenci sploh prikrajšani.
List je torej tudi nepotreben. Že sedaj smo potom okrajnih šolskih svetov zvedeli, kaj je dež. šolski svet novega ukrenil. Naj nas še v prihodnje okrajni šolski svet z njega odloki seznani potom okrožnic, ki se pri prvi seji krajnega šolskega sveta, kakor o-
riških državah izvoljen ( za predsednika demokratki kandidat Wilson.
16.	Dne 9. novembra je balkanska vojska zavzela Solun.
17.	'Dne 12. novembra je bil na cesti umorjen španski ministrski predsednik Canalejas.
18.	Sredi novembra so se začeli boji pri Catal-dži pred ’Carigradom.
19.	Dne 19. novembra so Srbi zavzeli Bitolj.
20.	Dne 4. decembra so balkanske države skle-nicie s Turčijo premirje.
21.	Dne 12. decembra je umrl v Monakovem princ-regent Luitpold.
22.	Dne 16. decembra so začela med Turčijo in balkanskimi državami mirovna pogajanja v Londonu.
23.	Dne 28. decembra je dal cesar predsankcijo ogrski volilni reformi.
24.	(Dne 30. decembra je umrl državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva, Kiderlen-Wächter.
Čas.
Kako malo cenijo ljudje čas. ’Ne vedo skoraj, kako bi ga „ubili“ — neumnosti, prazni in celo grešni kratkočasi, vse je dobro, da se le čas požene in, če ravno nimajo nič nujnega, pa zdehajo od dolgega časa.
Cas je drag.
1. Vsaka reč je čim dražja, čim manj je je. In zato je zlato tako drago, ker ga je malo; fako bi ga bilo toliko, kolikor železa, bi bilo ceneje od istega, — ker je premehko in bi iz zlata niti rezila, niti svedra ne mogel narediti, da bi bil za rabo. Dragi kamni so dragi, ker jih je malo. Ako bi jih bilo toliko, kakor drugega kamenja, ali bi jih cebali v stran, češ, za nobeno rabo ni, še zidar jih ne more porabiti, ker so pretrdi in se ne dajo s kladivom obdelati.
Casa je malo. Mi, ki ga še imamo, menimo večkrat, da ga je mnogo. Vse, kar ti je blizu, se nam. zdi veliko, a kar je oddaljeno, se nam zdi majhno. Ako hočemo prav presoditi, kaj je večje, kaj manje, mo-
ramo oboje enako daleč postaviti, potem bodemo lahko sodili- Poglej ona leta, ki so že pretekla. Kako naglo so minula. Kako so bila kratka. ’Postavi celo življenje v štric z večnostjo in primerjaj. Kako se bo čas zgubil, kar zgine — malo ga je, zato je drag.
2.	Vrednost kake stvari cenimo po tem, kaj lahko zanjo dobimo. Novec za dva vinarja je večji, kakor zlat za 10 K, toda vrednost je druga. Kaj za-moreš kupiti za dva vinarja? Po tem, koliko lahko z novcem,, ali z bankovcem kupimo, ! cenimo njegovo vrednost — in kaj kupiš lahko s časom? I Mir vesti, milost božjo, modrost in srečno večnost. Izračuni, koliko je to vredno, pa si izračunil vrednost časa.
3.	Cas beži in se ne vrne. Marsikdo bi rad priklical zopet prejšnja leta, prejšen čas — ni mogoče! In, če potočiš toliko solza, da bi ž njimi lahko peklenski ogenj pogasil, izgubljenega časa ne bo več nazaj. Kadar imaš čas, takrat ga porabi, koj potem je prepozno.
Bi mislil kdo: Ce časa ne porabim skrbno, pa 'ničesar ne bodem imel. Da, ako bi bil le nič, bi bilo še dobro, čeravno bi bil že ta „nič“ neizmerna škoda, toda ne bo le nič, temuč trpljenje brez konca in brez kraja.
O	vrednosti časa govori lepo sv. Bernard: „A-ko bi mogel nesti v pekel prodajat čas, samo pol ure bi ponudil, koliko bi dali pogubljeni za pol ure? Tisoče svetov bi ponujali, ako bi jih imeli!“ Ali naj bodemo bolj nespametni, kakor pogubljeni?
Porabimo čas, katerega nam je Bog dal, in sicer dobro, da živimo po nauku sv. Pavla: trezno, in pravično in bogaboječe.
Trezni v jedi in pijači, v obleki, v razveseljevanju, pravični do vsakega, da damo vsakomu, kar mu gre in ne delamo škode nikomur ne na duši — s pohujševanjem, ne na premoženju z goljufijo, s tatvino, s poškodovanjem, ne na dobrem imenu z opravljanjem, in z obrekovanjem. Bogaboječnost naša pa izviraj iz otroške ljubezni do Boga — pa bo novo leto za nas gotovo srečno in bodemo lahko mirno čakali, kedaj nam bo potekel čas.
bičajno, preberejo. Ali naj naši udje krajnega šolskega sveta berejo in poslušajo pri sejah dolgočasni na-redbeni list, morda celo v obeh deželnih jezikih.
Na ta čin deželnega šolskega sveta je opravičen le eden odgovor: Proč od Gradca. Mi hočemo sami svoj deželni šolski svet!
Nase prireditve.
Šoštanj.
Na novega leta dan se je vršil pri nas v cerkveni hiši prvi letni občni zbor J. S. Z., ki se je lepo
obnesel.	.	,	;
Odposlanec J. S. Z., V. Z a j c, je nam v lepih besedah polagal na srce, kako naj bi se vsi oklenili te organizacije. Primerjal je balkansko vojsko in našo vojsko, boj med delavstvom in ubogim ljudstvom z raznimi kapitalisti. V slogi je moč, tako je rekel in ta sloga je naša J. S. Z. Ako se bomo vsi oklenili te zveze, potem lahko pričakujemo boljših časov.
Nato se je izvolil popolnoma nov odbor in so vsi obljubili, 'da bodo z vso odločnostjo kar največ delali za J. S. Z. Dal Bog, da se kmalu razširi po vsej domovini ta prepotrebna organizacija.
1	Gradec.
V	soboto, dne 4. t. m., zvečer, je bil v prostorih „Kresa“ sestanek članov J. S. Z. Zbralo se je prav lepo število graških slovenskih delavcev. Bila je zelo pestra slika. Iz vseh delov širne slovenske domovine so bili zbrani vrli lantje.
Govoril je podnačelnik J. S. Z.,1 Miha Moške r c, o organizaciji velike in male industrije v Avstriji, ki se javi v industrijskih družbah, društvih, sekcijah, klubih in kartelih. Nasproti združeni industriji se mora gospodarsko združiti tudi delavstvo. J. S. Z. smo ustanovili, da emancipiramo jugoslovansko delavstvo od najhujše potujčevalke socialne demokracije ter jo tako narodno in gospodarsko osamosvojimo.
Organizator slovenskega krščanskega delavstva, tovariš V. Zi a j c, je navduševal zborovalce, naj razširjajo J. S. Z. fpo ponemčenem in porudečelem Gradcu. Iz svoje skušnje pripoveduje, kakšnih podlih sredstev se poslužuje socialna demokracija.
Zborovanje je trajalo dve uri. Upajmo, da bo imelo mnogo vspehov.
Ruše.
V	nedeljo popoldne se je vršil pri nas v gostilni gospoda Repoluska občni zboi skupine J. S. Z., združen z veselico. Bil je prav dobro obiskan. lOtvo-ril ga je gospod Bčela, ki je- pozdravil zbrane. Za njim je poročal tajnik skupine gospod Ivan Jug o njenem delovanju. Predsednik M. Z. gospod Zajc je na podlagi številk dokazal veliko važnost J. S. Z. in je vspodbujal k pristopu. IGospod Žebot je navduševal za „Slovensko Stražo“ f in priporočal ustanovitev podružnice. Gospod Miha Moškerc iz Ljubljane je obširno govoril o J. S. Z., kazal na njene dobre strani in temeljito dokazal njeno potrebo. Po zborovanju se je razvila živahna zabava.
Celje.
Na praznik sv. Treh kraljev je zborovala J. S. Z, v Celju. Salon pri „belem volu“ je bil poln zavednih slovenskih delavcev in delavk, dasi so morale še danes vse celjske tvornice delati. Shod je vodil podnačelnik J. S. Z. Moškerc iz Ljubljane.
Prvi v daljšem govoru obrazloži pomen J. S. Z. tovariš Z a j c iz Skal. V svojem govoru je podal jasno sliko o pomenu in o važnosti J. S. Z.
Drugi govori gospod dr. Veble, ki toplo priporoča J. S. Z , ki bodi močna! narodna obrambna trdnjava slovenskega krščanskega delavstva na Štajerskem.
Zborovalce j pozdravi organizator slovenskega delavstva v Gradcu, častiti gospod dr. Z d e š a r, ki v svojem govoru osobito služkinjam priporoča, da se naj strokovno v J. S. Z. združijo.
Shod je brzojavno pozdravil državni in deželni poslanec gospod dr. Benkovič, kar je vzbudilo veliko navdušenje.
Shod je rodil sad, da se je vpisalo po shodu v J. S. Z. toliko delavk in delavcev ter plačalo vstopnino, da je celjska skupina J. S. Z. gotova stvar. In dokler se odbor najmlajši skupini J. S. Z. na Štajerskem ne izvoli, se naj tisti, ki žele pristopiti J. S. Z., vpišejo 1 pri častitemu gospodu mestnemu vikarju Go-rišeku, katerega neumorni vstrajnosti in požrtvovalnosti gre zasluga, da se je ustanovila v Celju skupina J. S. Z.
Veselo je, ker se dani tudi med slovenskim krščanskim delavstvom, ki se hoče in mora tudi v naši zeleni Štajerski stanovsko združiti. lJ. S. Z. to slovenskemu delavstvu nudi. Že obstoječim skupinam na Štajerskem v Trbovljah, Skalah, Kapfenbergu, Šoštanju, Rušah in Gradcu se je na praznik sv. Treh kraljev pridružila še najmlajša naša delavska utrdba v Celju. Naj ji slede kmalu Še druge.
Šmartno pri Velenju.
Dne 1. t. m. se je pri nas ponovila igra „Božja dekla“, katero so igralci prav lepo pogodili. Poslanec dr. Verstovšek je govoril o najvažnejših dogodkih preteklega leta.
I	Skale.
Zadnjo nedeljo, dne 5. t. m., se jQi vršil pri nas zadnji zadružni okrožni shod v tej sezoni, kateri je bil zelo dobro obiskan ' «d domačih posojilničarjev
kakor tudi od zastopnikov sosednjih zadrug. Sklenilo se je, da se vrši prihodnje leto okrožni zadružni shod v Slovenjgradcu in rešile razne okrožne zadeve.
Nato nam je nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora orisal razmere na denarnem trgu, pojasnil vzroke denarne draginje in z mnogimi vzgledi dokazal, da ne občutijo kmečke posojilnice, ki pripadajo Zadružni zvezi v Ljubljani, posledic denarne draginje in jim ni treba zviševati obrestne mere, kar so storile posojilnice, ki ne pripadajo tej Zvezi.
Govoril je še prečastiti gospod dekan J. Rotner o domači posojilnici, in » gospod župan M. Koren iz St. lija pri Velenju, ki je pozival kmete, da se naj vedno poslužujejo kmečkih posojilnic.
Vrbje pri Žalcu. >
V prijazni vasi Vrbje se je vršilo dne 6. t. m. gospodarsko predavanje.
Na vabilo kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu je prišel k nam nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora, ki je govoril o položaju na denarnem trgu in opisal posledice balkanske vojne za gospodarsko organizacijo. V svojem nadalnjem govoru je orisal napredek kmečkih posojilnic, katere vodi Zadružna zveza v Ljubljani.
Gospod kaplan Pr. Schreiner je obširno govoril o potrebi gospodarskih shodov in pouka o gospodarskih zadevah.
Shod je bil zelo dobro obiskan od mož, mladeničev in ,*en iz Vrbja in Žalca kljub temu, da je obilo ljudi panitelo k predstavi v Petrovče.
Slov. Bistrica.
Zborovanje dne 6. t. m. se je dobro obneslo. V hotelu „Avstrija“ v veliki dvorani I se je zbralo prav lepo število kmetov in gospodarjev iz okraja.
Deželni poslanec gospod Novak je poročal o delovanju političnega društva, O deželnem zboru in zlasti o cestnih zadevah v okraju.
Gospod dr. L e m e ž je govoril o pripravah za volitev v okrajni zastop.
Poslanec gospod dr. Verstovšek je podal na mesto obolelega tovariša Pišeka poročilo o državnem zboru, o pogajanjih za delamožnost deželnega zbora in o okrajnem zaštopu. Poslanec je hudo bičal deželno gospodarstvo in osvetlil gospodarstvo v okraju ter postavil v pravo luč postopanje štajerčijanskih renegatov pri volitvah za okrajni zastop.
Poročila so se vzela z velikim navdušenjem na znanje.
Rečica v Sav. dolini.
Dne 5. t. m. se je vršil pri gospodu Prislanu gospodarski shod, katerega se je udeležilo velikansko število posestnikov, lesnih trgovcev, splavarjev in delavcev. V okraju je veliko razburjenje, ker se ljudstvo boji poloma na gospodarskem polju radi ovir. ki se stavijo lesni obrti radi pölzelskega jeza.
Na zborovanju sta govorila poslanec dr. Karol Verstovšek in vodja ekspoziture dr. Hohl. Razni interesentje so podajali razne podatke, s katerimi bo te dni osebno posredoval poslanec pri poljedelskem ministru in tam >zahteval, da se ta zadeva nujno reši.	1
Med vojsko in mirom.
Mirovna pogajanja v Londonu!) so suspendirana. To je najnovejši položaj. Zgodilo se je samo, kar je bilo pričakovati, potem ko se Turki niso hoteli nič vdati. S tem pa še ni rečeno, da so pogajanja razbita. Želja po miru je prevelika, da bi hotele vojskujoče se stranke še enkrat začeti s krvavimi sovražnostmi.
Glavne težkoče so nastale radi Odrina. Kakor znano, obstoja Bolgarija na tem, da Turčija f odstopi Odrin. Turčija pa o tem noče nič slišati in vstraja na posesti Odrina. Ker se v tenu oziru ni moglo doseči sporazuma, je bila v pondeljek mirovna | konferenca suspendirana. Pričakuje se, da bodo posegle vmes velesile, ki bodo nasvetovale Turčiji, naj se vda. 'A zgodi se pa tudi lahko, da med tem časom Odrin, iz katerega prihajajo zelo žalostna poročila, pade. Ker tudi vprašanje albanskih meja med velevlastmi še ni rešeno, je splošni mednarodni politični položaj zopet bolj napet. Avstrija je vedno še pripravljena na vse eventualnosti, ravno tako prihajajo iz Nemčije in iz Francije vesti o oboroževanju. |Avstrijski ministrski svet je po poročilu nekaterih listov dovolil nadalnjih 200,000.000 K za vojaške potrebe.
V naslednjem prinašamo ! nekatera poročila o zadnji mirovni konferenci in o položaju Odrina ter o albanskem vprašanju:
London, dne 7. januarja: Ob 4. uri 15 min. so se sestali včeraj mirovni delegatje ter je podal takoj začetkom seje Rešid paša v imenu turške delegacije pismeno izjavo, v kateri izjavlja turška delegacija, da je Turčija pokazala v dosedanjem poteku pogajanj veliko popustljivost ! in je pripravljena, odgovoriti na ultimatum balkanskih držav s sledečimi pro-pozicijami:
1.	Turčija pripusti balkanskim državam severno od Odrina nadaljne teritorijalne koncesije,1 pridrži pa Odrin.
2.	Turčija resignira na svoje pravice glede na Kneto pod pogojemi, 'da Balkanska zveza ne zahteva prepustitve drugih Egejskih otokov.
Nato so zapustili turški delegati dvorano ter so
imeli delegati Balkanske zveze svoje posebno posvetovanje, v katerem se je izrekel sledeči sklep:
Turške propozicije ne odgovarjajo zahtevam ultimatuma ter so nesposobne, (tvoriti podlago za na-daljna pogajanja, kakor tudi izključujejo vsak sporazum. Delegati Balkanske zveze so sklenili, suspendirati nadaljna posvetovanja mirovne konference.
Ko so se vrnili turški delegati, je prebral predsednik Novakovič odgovor Balkanske zveze, nakar so balkanski delegati suspendirali sejo in zapustili dvorano. Turški delegati so proti temu razburjeno protestirali ter naglašali, da balkanski delegati niso imeli pravico,X po lastni < volji suspendirati mirovnih pogajanj.
Telegram londonskega poročevalca „Slovencu.“
London, dne 6. januarja: JOd avtoritativne strani izvem: Poslaniki velesil so se pečali z Albanijo. Ve se le, da so se pri delimitaciji Albanije pojavile velike težave. — Mirovna pogajanja so se včeraj suspendirala, a ne pretrgala. Turki so odnehali glede Krete, vstrajajo pa na Ođrinu, dasi predlagajo sedaj mejo, ki je nekoliko bolj proti vzhodu potegnjena, nego je bila prej predložena. Pričakuje se intervencija velesil.
Odrin.
Sofija, dne 4. januarja: ! Begunci iz Odrina poročajo, da odpošilja odrinsko prebivalstvo dan na dan deputacije k poveljniku odrinske posadke s prošnjo, da naj trdnjavo proda. V Odrinu vlada lakota in bolezni se strahovito širijo. Mesto je v popolni temi, ker je zmanjkalo tudi petroleja. Mesa ni mogoče dobiti. Najhujši sovražniki pa so bolezni in epidemije. Vsak dan se pričakuje kapitulacija.
Razmere v Turčiji.
Desolatne razmere vladajo v turški vojski. Na-sprotstva med mladoturki in vlado se od dne do dne večajo in skoro vsako spoštovanje pred avtoriteto poveljnikov je izginilo. V glavnem, taborišču v Hadem-köiu imajo mladoturki premoč, ker je vlada poslala tja, da se ohrani na krmilu, prononsirane mladoturš-ke poveljnike. )Od tod grozi tudi Carigradu največja nevarnost. Tudi če se sklene mir, ki bi odgovarjal sedanjim zahtevam mladoturkov, ni izključeno, da ne pride do resnih nemirov in hudih bojev, ivsled katerih bo trpelo samo glavno mesto.
Carigrad, dne 4. januarja. Notranji položaj Turčije je mnogo bolj zmeden, Ida, celo že silno opasen, mnogo bolj, kakor kedaj poprej, ter spominja s svojimi številnimi skrivnostnimi dogodki, ki si jih ne ve nihče tolmačiti, na zadnje dneve absolutizma. Javnega mnenja ni več, samo tajno šepetanje in presenetljive katastrofe. Časopisje ne sme prinašati poročil o važnih državnih dogodkih. Članki listov se gibljejo med željo po miru in med vojnim razpoloženjem. Enkrat poživljajo na obupen boj, drugič propo-vedujejo, da naj se Turčija popolnoma umakne v A-natolijo in resno evropizira svojo upravo. Na eni strani govore listi za naslanjanje na trozvezo, drugi listi pa zagotavljajo popolnoma resno ruski protektorat. Pri tem se kaže bolj kakor kedaj prej strankarsko sovraštvo med liberalci, konservativci in mladoturki. Podobno omahuje tudi vlada v očigled odločitvi o življenju in smrti evropske Turčije, kakor to dokazuje skrivnostni beg mladoturškega voditelja De-zambolata v spremstvu častnika, 'ki bi ga bil moral stražiti. 'Sultan kaže sicer v zadnjem času 'izredno močno osebno voljo glede ohranitve Odrina ' celo za ceno nove vojne in pa za ceno prestola. Pri tem se o-pira na zatrdila mladoturških generalov, da je armada popolnoma na njegovi strani. Kljub temu je moral opustiti namen, obiskati vojsko pri Kataldži. Storil je to na nasvet velikega vezirja.
Carigrad, dne 4. januarja: Razpoloženje armade, ki je, odkar je Enver bej v glavnem taborišču, še bolj bojevito, bi moglo biti usodepolno za Carigrad, če vlada preda Odrin. iZlasti živahno je gibanje med komitejem. 'Mahmud Sefket paša je baje izjavil, da za sedaj ne bo sprejel nobenega poveljni-štva, 'če treba, i pa bo zopet prevzel vrhovno povelje nad armado. Veliki vezir prenočuje že več tednov v svojem uradu, ker se ne čuti več varnega v svoji oddaljeni palači v Stambulu. Baje je dobil že opetovano grozilna pisma.
Carigrad, dne 4. januarja: Turško časopisje poživlja javnost, da naj se spoprijazni z mislijo, da odstopi Turčija svojo evropsko posest balkanskim državam. Le Odrin naj ostane turški. V javnosti krožijo vesti, da namerava sultan odstopiti. f Finančna kalamiteta v Turčiji vedno bolj narašča. Ta mesec vlada ni mogla izplačati uradnikom plač. ’Pri Kataldži se širi agitacija za bivšega sultana Abdul-Hamida. Politična situacija v Carigradu je naravnost obupna.
Finančno stanje Turčije.
Glasom „Frankfurter Zeitung“ je Turčija izčrpala ves svoj kredit pri otomanski banki. Brez novega kredita porta ne bo mogla dobiti niti 400.000 turških lir za neobhodno potrebne plače. Zato je čisto izključeno, da bi oslabela Turčija zamogla še voditi vojsko.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
„Grazer Montags-Zeitung“ piše:
„Kakor slišimo, bo v kratkem času sklican štajerski deželni zbor, ker hočejo poskusiti nemško-naci-
onalni poslanci sporazumno s poslanci iz skupine veleposestva, da bi strli obstrukcijo Slovencev,1 četudj ima večina le enega predsednika.“
Tirolsko.
Tirolski namestnik baron Spiegelfeld je odstopil. Na njegovo mesto bo najbrže imenovan dosedanji bukovinski deželni predsednik grol Meran.
Nemčija.
Berolin, dne 7. januarja: Kakor se govori, bo naslednik umrlega državnega tajnika Kiderlen-Waechterja nemški poslanik pri Kvirinalu f plem. Ja-gow. — Po najnovejših poročilih se vest potrjuje^ Dalmacija.
Dne 17. t. m. so razpisane volitve za razpuščeni občinski svet v Splitu. Hrvaške stranke so se zedinile, da bodo volile stari občinski svet.
Busija.
Ruski minister za notranje zadeve je predložil ruski dumi zakonski osnutek, iki ima namen, ščititi rusko narodno last v jugozapadnih krajih Rusije in v Besarabiji. Ta predloga zahteva, da si ljudje poljskega porekla, ki so se preselili v omenjene kraje po letu 1888, pa do sedaj niso sprejeli ruske nacijonali-tete, ne smejo nabavljati nepremičnini! in zemljišča. Poljakom istovredni so v tem oziru vsi inozemci. Ta predloga je silno razburila Poljake.
Raznoterosti.
Nova orožniška postaja. S 1. januarjem so dobili pri Sv. Antonu v Slov. goricah ' novo orožniško postajo. Na postaji so nameščeni trije orožniki.
Za „Budeči Križ,“ ’ Martin Natlačen pri Sv. Frančišku, v Savinjski dolini, je poslal 26 K, 10 vin. za „Rudeči Križ.“ Nabrali udje izobraževalnega društva. Hvala.
Iz zdravniške službe. Za distriktnega zdravnika v brežiškem okraju ' je imenovan dr. Vinko Hu-delist.
„O najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah, ali kratek uvod v praktično politiko.“ Spisal Ljudevit Furlani. (Tako je naslov brošuri, ki je ravnokar izšla v Celju. Knjiga vsebuje nekak ka-tehizem za liberalne voditelje* in naj bi pomagala „preroditi“ liberalno stranko. V koliko se ji bo to posrečilo, ne vemo. Vemo pa, jda bi našel gospod Furlani lahko mnogo hvaležnejšega dela, kot je preganjanje brezidejnostP in plitvosti liberalizma, zlasti še štajerskega. ’Vprašanje je tudi, če je Furlani pravi mož za to, da bi pričaral iz liberalnega pepela novega liberalnega Feniksa. 'Po površnem pregledu knjige sodimo da ne.
Posnemajmo!! V začetku decembra minulega leta se je vršila v Gradcu1 socialdemokratična deželna konferenca za Štajersko. Pri točki „strankino časopisje“ se je poročalo, da je skozi tri tedne bilo razdeljenih 10.000 iztisov „Arbeiterwille“ zastonj v svrho a-gitacije. Vspeh tega tritedenskega agitiranja je bil: 3000 novih naročnikov. Socialdemokratični „Arbeiterwille“ ima dnevno 19.400 naročnikov, hedeljske številke se pa razpeča čez 25.000 iztisov. V treh tednih 3000 novih naročnikov. To dejstvo kaže pač dovolj jasno, kako visoko ceni socialdemokracija — vrednost strankinega časopisja. Ne razume samo vzgojiti so-druge k naročbi in čitanju strankinih listov, 'temveč tudi stranka sama doprinaša za časopisje obilo žrtev. Mi se od socialdemokratov lahko ! v tem oziru veliko učimo in nujno potrebno je, da se učimo. Ravno zdaj v pričetku novega leta je najboljši čas za praktično intenzivno agitacijo za naše časopisje. V vseh društvih bi se moralo sedaj govoriti o važnosti velikega razširjenega in vedno odločnega časopisja, povsod bi se moralo urediti smotreno in široko razpleteno agitacijo za naše liste, v prvi vrsti za „Stražo.“ Na polju propagande za časopisje 1 imamo v socialdemokraciji res svetal vzgled. Ne pustimo se osramotiti od socialdemokracije in skrbimo, da bo naše časopisje sedaj ob novem letu dobilo obilo novih naročnikov, — skrbimo zlasti za razširjenje „Straže.“
Ker ni denarja, tudi ne plešejo. „Neues Wiener Journal“ ima iz Budimpešte poročilo, da je tam vzbudila presenečenje vest, da se letos ne bo vršil veliki ples trgovcev, katerega se je navadno udeleževal še sam cesar, če ni poslal kakega zastopnika/ Plesa ne bo radi slabe trgovine.
Ogrskoslovenski koledar. Čitatelje opozarjamo, naj bi si naročili ta koledar, ki je pisan v ogrski slovenščini. [Sestavki so sicer pisani za priprosto ljudstvo, toda za nas so poučni, da spoznamo obzorje Or grskoslovenskega ljudstva. Dobiva se pri častitemu gospodu uredniku: Bassa Ivan, plebanos v Bogojni (Bagonya, Zala megye), "Ogrsko. ' ’Cena 60 vinarjev. — Pri tej priliki priporočamo Itudi ogrskoslovenski mesečnik „Nevtepeno poprijeta Devica Marija“, ki je pisan v znamenitem ogrsko-slovenskem naročju. Cena 2 K na leto. Naroča se pod tistim naslovom.
Studenci pri Mariboru. (Smrtna kosa.) Umrl je tukajšnji župan Leopold Schmuckenschlag. Pri zadnjih občinskih volitvah ni več kandidiral.
Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 12. jan. ima naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo v gostilni gospoda Frasa večjo predpustno veselico. Na vsporedu so razne zabave, inastop društvenega tamburaškega zbora, licitacija šunke itd. Začetek ob 4. uri popoldne. [Vstopnina 30 vin. Slovenci, pridite mnogoštevilno.
Studenci pri Mariboru, Na novega leta dan je hotela 241etna Marija O lup v Studencih, Okrajna cesta št. 27, ob 6. uri zjutraj, iti k sv. Jožefu v cerkev. Vsled teme je pa na stopnicah padla in si je strla desno roko. Rešilni voz jo je odpeljal v mariborsko bolnišnico.
Lembah. V četrtek zvečer si je hotel Franc Jurančič, pomočni delavec pri Scherbaumu v Bistrici pri Lembahu sam vzeti življenje ! in si je vsled jeze in razburjenosti pognal z revolverjem krogljo v glavo. Težko ranjenega i so odpeljali drugo jutro, v Maribor v bolnišnico. 'Jurančič je že več let vdovec in mora skrbeti za tri male otroke. Pravi vzrok tega čina ni
Štajersko«.
Maribor. Zadružni tečaj v Mariboru se začne v pondeljek, dne 13. t. m., ob 1410. hri predpoldne v pisarni Zadružne zveze v Mariboru, Koroška cesta 5. V četrtek, dne 16. t. m., se bo razpravljalo o sestavljanju računskih zaključkov in se udeleži tega tečaja več tajnikov posojilnic.
Maribor. Umrl je bivši trgovec Kajetan Pach-ner v 78. letu starosti.
znan.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. 1 milijon, prvi milijon kron prometa, je dosegla z novim letom 1913 Kmečka hranilnica in posojilnica v St. Lovrencu n. Mariborom. Hranilne vloge obrestuje z dnem 1. januarja 1913 po 4)4 %', posojila pa po 5"%. Uraduje vsako nedeljo, od W. do %12. ure predpoldne ) g/n Pernatu. Sentlovrenčani, vlagajte svoje prihranke "v svojo domačo, močno hranilnico, da bode kmalu izpolnila še drugi milijon prometa.
Buše. Dne 16. decembra je bil izvoljen naš župan gospod Lassbacher za častnega občana. V soboto, dne 4. t. m. zvečer, tam je polnoštevilni občinski odbor izročil diplomo. V imenu občinskih odbornikov ga je nagovoril gospod Dragotin Lingl, 'ki je nagla-šal njegove zasluge za občino. Požarna bramba mu je istočasno priredila bakljado. V imenu ognjegascev ga je nagovoril gospod Ivan Jug.
Devica Marija v Puščavi. (Visok obisk.) O božičnih praznikih je bil nadškof iz Prizrena v Albaniji, mil. gospod dr. Lazar Mìedia, ’s svojim dvornim kaplanom kot gost pri visokorodni grofovi obitelji Za-beo na Fali in je v ondotni kapeli tudi vsak dan maševal. Na božič popoldne je prišel v spremstvu visokega gospoda grofa Zabeo, ’svojega častitega gospoda kaplana in častitega patra Hadrijana i peš v Puščavo,. obiskal našo romarsko cerkev ! in tudi častitega gospoda župnika. Dne 27. decembra je zapustil Falo in se vrnil na Dunaj, kjer navadno biva od evharističnega kongresa, čakajoč mirnih razmer v svoji domovini.
Hoče. INaše katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi s pomočjo Qrlov v nedeljo, dne 12. januarja 1913 veselico pri gospodu Rojku. Na vsporedu je igra „Vaški skopuh“, igrokaz v treh dejanjih in petje. Vstopnina 30 vin; za sedeže 60 vin. Začetek popoldne po večernicah. Zvečer ob 7. uri s bo igra ponovila.
Jareniha. Kar dve novi nemški šoli nam hočejo naši nemški prijatelji obesiti na vrat. Govori se, da je Roseggerjeva šola v Pesnici že zagotovljena, druga pa naj bi se stavila v Kaniži ali pa v Dobrenju. To bo veselje za tiste, ki sedaj slepo verjamejo nemškim trobentačem o koristi nemških šol, ko bodo smeli, ali prav za prav morali globoko poseči v žep in plačati še večje doklade, samo da se le slovenski o-troci potujčijo. Prostore v domači šoli, ki naj bi bili po želji pesniških Nemcev prazni, pa lahko porabijo za stanovanje tistim zaslepljencem, ki kot rojeni Slovenci najbolj vneto podpirajo! Schulverein in Südmarko, tčeravno jim preti gospodarski propad. Smo pač „nobel“, da si sami devamo vrv na vrat, za katero naj bi nas tujec zadrgnil.
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 12. januarja, je popoldne po večernicah občni zbor našega katoliškega izobraževalnega društva ' in ustanovitev Mladeniške zveze. Govorit pride g. dr. Hohnjec iz Maribora.
Velika Nedelja. Prihodnjo nedeljo, dne 12. januarja, ob 5. uri zvečer, se vrši v gostilni gospoda A. Mikla občni zbor bralnega društva „Mir.“ Po občnem zboru priredi Mladeniška zveza šaloigro: „Na letovišču“, 'Dekliška zveza pa: „Jeza nad petelinom in kes.“ Ob sklepu tombola, med posameznimi točkami petje. Domačini in sosedje ste prijazno vabljeni k obilni udeležbi.
Sv. Marjeta na Pesnici. Pred par dnevi je Mihael Irgolič, viničar pri Sv. Marjeti na Pesnici, po noči nesel steklenico petroleja domov. fVsled teme je pa na stezi padel in si je ob steklenici desno roko hudo ranil. Ker je začela roka vsled zastrupljenja močno otekati, je moral Mihael Irgolič v mariborsko bolnišnico.
Ormož. V sobotni številki „Slovenskega Nar.“ se zaletava neko človeče v mene, našo stranko in posojilnico in sicer na zelo nesramen način. Ker je nemogoče, da bi bil napisal takšno neumnost in takšno nesramnost kak ormoški Slovenec, 'zlasti pa, jker še imam to zatrdilo od vsakega posameznika, je torej ta dopisun brez dvoma neki nam dobro znani ormoški nemškutarski fantalin, ki se hoče na zvit način radi „znane afere v Skorčičevi gostilni“ 1 maščevati nad menoj. Njegov glavni namen je bil namreč, da vrže glede onih dopisov, v katerih ormoške Slovence v različnih nemškutarskih listih sam blati, sum na mene,
in da bi nam gospod Skorčič enkrat za vselej odpovedal svoje prostore za naše prireditve. Toda, Janez, zmotil si se. 'Gospod Skorčič, ki ni zagrizen Nemec, kakor to trdi zgornja notica, gre ormoškim in okoliškim Slovencem drage volje na roko. Kar se pa mojega privatnega življenja tiče, smatram za nepotrebno, da bi se zagovarjal, ker vsakdo ve, da pošteno živim. Poživljam pa tega fantalina, da se prihodnjič podpiše s svojim polnim imenom, sicer ga imenujem javnega lažnjivca in nesramnega obrekovalca. Uredništvo „Slovenskega Naroda“ pa zelo pomilujem, da priobčuje take netaktne in izmišljene dopise, lki imajo le namen, Slovence vplesti v bratomorni ' boj, da bi nemškutarčki v motnem ribarili. (Ta način pisarije obsojajo v Ormožu tudi „Narodovi“ naročniki. France Žaler, tajnik Ormoške posojilnice.
Šoštanj. JV nedeljo, dne 12. t. m., letni občni zbor bralnega društva. Poročila odbornikov, volitev novega odbora itd., kakor po navadi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Frančišek na Stražah. Naše Katoliško izobraževalno in bralno društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m., ob pol 3. uri popoldne, v prostorih pri Mar-toinovcu veselico z igrama: '„Sv. Neža“ v dveh dejanjih in „Ne kliči vraga“, predpustna burka v enem dejanju. Na vsporedu bo tudi govor, deklamacije itd. Ker nam vsa prireditev obeta nekaj lepega in ker je čisti dobiček namenjen za nakup dobrih knjig, ste vabljeni vsi, da jo posetite v kolikor mogoče častnem številu.
Gradec. Čitalnica v Gradcu naznanja, da je bil njen bivši večletni predsednik, gospod dvorni svetnik Karol Lubec, voljen na občnem zboru dne 28. decembra 1912, častnim članom za velike zasluge, ki si jih je stekel v korist društva.
Mozirje. (Razno.) V naši okolici je lansko leto umrla Jera Goltnik, po domače Belejera. Bila je zvesta članica našega izobraževalnega društva in je vo- • lila ob svoji smrti društvu 25 K. Društvo želi obilo posnemanja. Zvesti članici pa kličemo: V miru počivaj! — Na občnem zboru našega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva \ se je izvolil sledeči odbor: ’Franc Strucelj, posestnik v Brezji, predsednik; (Ivan Es, posestniški sin v Brezji, namestnik; Franc Brdovnik, posestnik v Trnavčih, tajnik; Fran Orel, ' posestniški sin v Žikovcu, namestnik; Anton Lekše, posestnik v Mozirju, blagajnik; Vinko Fužir, posestniški sin v Lepinjivi, njegov namestnik; Jože Gostečnik, posestniški sin v Brezji, knjižničar. Društvo ima samo enega odbornika v trgu, fveliko prijateljev pa ima v bližini. Društvo je naročeno na sledeče liste: 1 iztis „Slovenca“, 2 iztisa „Straže“, 11 iztisov „Slovenskega Gospodarja“, 11 iztisov „Našega Doma“, 5 iztisov „Domoljuba“, 5 iztisov „Bogoljuba“,
2	iztisa „Glasnika Najsvetejših Src“, 2 iztisa „Zlate Dobe“, 1 iztis „Kmetovalca“, 1 iztis „Narodnega Gospodarja“, 1 iztis „Občinske Uprave“, 1 iztis „Salezijanskih poročil“, 1 iztis „Mira“, 1 iztis „Novega Casa.“ Torej 14 vrst časopisov v 45 iztiäih prihaja v naše društvo. Knjižnica šteje blizu 400 knjig. Društvo obstoji nekaj nad pet let in je imelo blizu 6000 K prometa. Vkljub slabim razmeram je ostal lep preostanek leta 1912. Društvo priredi v nedeljo, dne 26. prosinca t. 1. svojo veselico. Prosijo se sosedna društva, da ne priredijo ta dan svojih veselic. Natančni spored prihodnjič.
Mozirje okolica. Tukaj je bil izvoljen dne 27. decembra 1912 za župana gospod Franc Strucelj, posestnik v Brezji; za svetovalce pa: Ivan Ovčjak, V. Kos, Franc Brdovnik, Anton Vrabič.
Brežice. V nedeljo, dne 12. t. m., priredi naše izobraževalno društvo zgodovinsko štiridejanko s petjem „Junaške Blejke.“ Začetek ob treh popoldne. U-pamo, da bo udeležba ob tßj lepi igri tudi lepa.
Koroško.
Občinske volitve. V zadnjem tednu meseca decembra so se vršile v več občinah na Koroškem občinske volitve. Izid priča, da naša stvar na Koroškem vkljub turškim razmeram, ki vladajo, napreduje, sicer počasi, toda ysekakor očividno. V Rudi so Slovenci iztrgali nasprotnikom tretji razred ' popolnoma, v drugem so pa propadli samo za en glas, tako da je moralna zmaga na slovenski strani. V Hodišah so tudi zmagali Slovenci v tretjem in drugem razredu še prav sijajno in bi si bili kmalu priborili še prvi razred, v katerem so se čutili nemški nacionalci dozdaj varne. Pri Sv. Petru v Vašinjah je tudi zmagala v drugem in tretjem razredu slovenska stranka vkljub vsej divji agitaciji nasprotnikov. [Žalostnejši glas pa prihaja iz Ovčje vasi. ITam so zmagali pri volitvah nasprotniki slovenskega kmeta in ostane občinsko gospodarstvo v starih rokah. V Žabnicah so se zvršile volitve v splošno zadovoljnost vseh domačinov in sedijo v odboru sami trezni in mirni možje domačini. Ravno tako ne vesela vest, kakor iz Ovčje vasi, prihaja iz Smarjete v lepem Rožu, kjer so zmagali pri občinskih volitvah posilinemci. Udeležba od slovenske strani je bila primeroma majhna.
Grebinj. V novem letu se je nastanil nov najemnik v našem Narodnem domu. Ime mu je: Peter Ručigaj. Ker poznamo njega in njegovo ženo kakor spretni osebi, smo prepričani, da bodo gostje z izpre-membo zelo zadovoljni. Ravno tako pa tudi pričakujemo, da bodeta nasproti občinstvu postrežljiva, prijazna in vse storila, da se obrt pospeši. Zato pa moremo gostilno v našem Narodnem domu le najtopljeje priporočati.
100.000, 75.000 in 20.000 frankov vsako leto!
Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po trikrat 400 tisoč in trikrat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše 1 in povsem ’ varne srečke. Mesečni obrok K 4.75. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K 6.25.
Vse ponuđene srečke morajo biti izžrebane!
Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o. žrebanjih vseh važnejših srečk stane leto 2 K. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
Franc Pleteršek
Sul » Za'oaa
cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah.
83
Ali ste že obnovili naročnino?
VABILO
na
OBČNI ZBOR
„Posojilnice v Trbovljah“
ki bode v četrtek, dne 16. prosinca 1913, ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev.
4.	Potrditev računskega zaključka za leto 1912.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva za dobo dveh let.
7.	Volitev računskih preglednikov.
8.	Slučajnosti.
Peter Erjavec m. p., načelnik.
Gostilničarji pozor!
Velik postranski zaslužek Vam
donaša patentovano sobno kegljišče s pištolo. Zahtevajte cenik.	■■■,..
Istotako Vam priporočamo najboljše sobne acetilenove aparate, takozvano »briketid luč« po znatno znižani ceni in plačljivo v najmanjših obrokih. Zastopniki se iščejo.
Zinauer & Co. Sv. Jakob v
Slov. gör.
! 7 Kateri j
£ p	kavini pridatek naj kupim? ^
Izbira je v resnici težka,
kajti toliko ponud človeka naravnost zbega!
:
m
6
8
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pmern : Franckovem : pridatka
za kavo
s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne;
od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek. toraj močno, slastno kavo!
8
»8
Slaščičarskega učenca
sprejme takoj v uk Em. Ilich, slaščičar v Mariboru, Gosposka ulica 38.	10
Priporočam v «levasti ti duhOVŠČIni
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo; Lto-tako priporočam mlll-SVeČe v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljat ve Iranko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, r-atere izvršim točno in v splošno zadovoljnost' bileži in se priporoča
Franjo Gert» medicar in svečar Maribor» Gosposka ulica.
Katoličani ! Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
J, ^nasproti Ljudski posojilnici Priporoča se preč. dohOVŽ lili in 5lav. Občinstvu Za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za na-bavo kompletnih krojev in vso telovadno opravo Orlovske znake itd. Imam nadalje veliko zalogo jamskega črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! sg » Postrežba točna !
Zastonj Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
B	Koroška cesta štev. 5
dobe gostilničarji nov in dò ber GRAMOFON ; zraven še tudi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic. Natančneja pojasnila daje Jos. Küttner, Maribor Koroška cesta 17	2
®i Bi Šolske potrebščine
i
ir
kakor zvezke, svinčnike, peres- * Lastna zaloga
nike. peresa, kamenske, tablice, . ijudskošolskih zvezkov, risank, radirke, gobe, črnilo, torbice, f	, .•
banre, čopiče, barvene kreie |
itd. ima v največji izberi na ? kovin za urade.......................
zalogi tvrdka --------- ' Zaloga raznega papirja.----------
JL
Goričar & Leskovšek ♦ Zvezna trgovina
▼	Rnridflr A I »etrnvSpk
Celje, Graška cesta 7. |
Goričar & Leskovšek
Celje, Rotovška ulica št. 2.
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ==========
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90. 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine. velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice,
male in druge nabožne reči.
registravana zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/**/ « proti tri mesečni odpovedi po 4B/.°/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januara in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Reni davek plača posojilnica sama.
trn
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5740/o> na vknjižbo in poroštvo po 58/*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svo.io last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Upadne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojs.sn.ila. se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj Konzorcij „Straža-.
Odgovorni urednik : Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.