Gospodarstvo. ŽVEPLENI DUH ALI SMRDL,IVOST VINA. Na mnogobrojna vprašanja čitateljev »Slov. Gospo•larjo«, kako je postopati z vinom, ki je dobilo duh in okus po gnilih jajcih, podajemo v naslednjih vrsticah kratek opis o vzrokih in navodilo o zdravljenju te pogoste vinske bolerai. Duh po gnilih jajdh ali duh po žveplu (nemški Bock8er) izvira od žveplo-vodika (vodikov sulfid), ki nastane v ˇiniv ˇ katerem se nahajajo večje: ali manjše množine, ali pa tudl le sledovi prostega žvepla. Zveplovodik (kemlčni «nak H2S) |e brezbarven, po gnUih jajcih smrdeč, gorljiv fdln, katerega pod jnočnUn pritisfcoiTi lahko..,.zgcxstiino v tekočino. Razen v vinu se nahaja v plinih, ki jth izpuhtevajo ognjeniki ter se tvori pri trohnenju vseh organskih snovi, ki vsebujejo žveplo. Manjše množine žveplovodika v vinu ugotovimo tudi na ta način, ako cbesfino nad tekočino v sodu ali odprto steklenico trak svinčenega papirja. Svinčen papir je bel ter postane rujav in naposled črn, ako pride z žveplovodikom v dotiko. J Žveplovodik nastane v vinu ponajvečkrat ob koncu ; vrenja ali pa, ko je vino vrelo že nekaj časa. Vzrok njej govega postanka je, kakor že omenjeno, navadno žveplo, včasih pa so povzročitelji tudi najnižja bitja ali mikroorga nizmi, ki se nahajajo v vinu, v vodi in v nižjih plasteh zraka. Znanstvena raziskovanja so pokazala, da so kvasne glivice, ki povzročajo kipenje, v stanu predelati ne samo gToz dni sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, temveč tudi preobilno množino v moštu se nahajajočega žvepla v žveplovodik. Toda žvepla v prostem ali surovem stanju kvasne glivice vendar ne morejo same razkrojiti. Še le vinski alkohol kot produkt vrenja more raztopiti prosto žveplo, katerega potem kvasne glivice, odnosno stanični protoplazma teh glivic presnavlja v žvepk>vodik. Drvigi del žvepla obdrži protoplazma za se ter ga porablja, akoravno v zelo majhnih količinah, za svojo rast, kajti brez žvepla bi bilo tudi delovanje kvasrvih glivic in s tem alkoholno vrenje sploh nemogoče. Žveplo pride v vinski mošt najčešče, ako smo žveplali vinsko posodo z žveplenimi trščicami na platno in žveplo pri gorenju odpada na dno posode. Žveplo pa pride v vinski mošt tudi na ta način, ako smo žveplali od oidija napadeno grozdje v poznem letnem času in je žveplo obviselo na jagodah. Pri poznem žveplaivju, ko so jagode presegle debelost graha, kakor tudi v letih, ko je vreme ob zoritvi grozdja brez dežja, utegne ostati na jagodah toliko žvepla, da to zadostuje za tvorbo žveplovodika v poznejšem vinu. Celo pri uporabi najfinejšegaazbestnega žvepla more priti žveplo v sod, ako smo vzeli preveliko množino žvepla in ga pustili zgoreti pri pomanjkanju zraka v trdno zamašenem sodu. V tem slučaju udari nekoliko žvepla v obliki finega žveplenega prahu na notranje stene soda, kjer se ga more opaziti kot fin žveplov nadih. Če spravimo v takšne sode kipeči mošt, tedaj raztopi alkohol nezgorelo razprašeno žveplo in povzroči smrdljivost vina. Napačno je torej žveplati sode pod trdno zamašeno pilko in pustiti, da žveplo odpada na dno. Pri žveplanju z žveplenimi trščicami na platno je uporabljati žveplalno posodico, katero se vtakne zgoraj v sod in odpadajoče žveplo ujame v njo. Pilko v sodu je držati tako dolgo na rahlo, dokler žveplo ne zgori popolnoma. Šele potem, ko smo žico in nezgorljivi del žveplovega traku odstranili iz soda, je pilko zabiti trdno, da žveplov dvokis ne more uhajati. V letošnji gorki jeseni so mnogi vinorejci žveplali vinske sode pred vsem zato, da bi zadržali burno kipenje za več dni. Pri tem niso mislili na to, da žveplov dvokis zadrži delovanje kvasnih glivic samo za eden ali dva dni — pozneje pa jih izpodbudi še k večji delavnosti. Pri tem tudi niso upoštevali okobiosti, da ob nezadostnem pristopu zraka žveplo ne zgori popolnoma ter utegne tako postati povod za tvorbo žveplovodika in povzročiti smrdljivost vina. Zdravljenje vina, ki smrdi po žveplovodiku, ni združeno z velikiml težkočami. Ker je žveplovodik zelo ubežne narave, se porazgubi po daljšem času večinoma sam od sebe. Pri neznatni množini žveplovodika v vinu zadostuje navadno samo enkratno pretakanje v nezažveplane sode, ki so bili malo časa poprej v uporabi. Najboljši so sodi, ki so bili dotlej napolnjeni z zdravim vinom. Če pa je duh po žveplu zelo oster in se nahaja mnogo žveplovodika v vinu, tedaj je vino večkrat zaporedoma zračiti. To storimo na ta način, da ga pretočimo skozi razpršalnik v močno zažveplane sode. Žveplov dvokis bloči iz žveplovodika vso žveplo, katerega je po preteku 2—3 tednov iz vina odstraniti s čiščenjem ali ponovnim pretakanjem, sicer bi izločeno žveplo dalo znova povod k tvoritvi žveplovodika. Dokler mlado vino ni popolnoma čisto, to je v času od glavnega vrenja do približno pokvvice decembra, smemo z vinom vred pretočiti tudi njegove droži, v poznejšem času pa moramo izvajati strogo kičitev čistega vina cd njegovih usedlm. Po navedenem ravnanju izgubi vino razen žveplovodika obenem tudi mnogo dišečin in alkohola ter postane vsled tega manj vredno. Zategadelj se za takšna vina priporoča uvesti ponovno kipenje z dodatkom čistorejnih drož in sladkorja. Vse druge manipulacije se vrše na večjo ali manjšo škodo glede kakovosti obolelega vina ter jih je vsled tega rajšl opustiti. Vekoslav Stampar. Preluknanje kotlov. Z ozirom na številne piitožbe, da financarji sekirajo naše ljudi še vedno s preluknanjem žganjskih kotlov, javimo vscm prizadetim, da je preluknanje kotlov po novem zakonu, 'ki je stopil 20. novcmbra 1923 v veljavo, ukinjeno. Ako še kak financar kljub temu luknja kotle, naj vsak prizadeti to takoj javi poslancu svojega okraja. Še enkrat ponavljamo, žganjekuha je za kmetske posestnike in njih družine ter delavce prosta. Financarji nimajo od 20. novembra 1923 naprej nobencga opravila več z žganjskimi kotli pri kmetskih posestnikih. Kmetijski pouk po deželi na Stajerskem in v Prekraurju. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca januarja 1924 sledeča predavanja: V nedeljo, dne 6. jan. 1924: Vauča vas v Prekmurju, o kmctijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 13. januarja 1924: Sv. Jernej, okr. Konjice, o kmetijstvu, Stamberger. Filovci v Prekmurju, o kmetijstvu. Vojsk. Borcjci t Prekmurju, o trav nižtru, Parlka. Gospodinjski tečaj pri sestrah križarkah v Bdtincih. V malem gradu se prične prve dni po Novem letu gospodinjski tečaj in bo trajal lO^ednov. Kmetske deklice, 16 stare in zdrave bodo tu imelfe priliko, v kratkem času se priufcili dobremu gospodLnjstvu, predvsem kuhanju, šivanju, likanju, pletenju, v vseh ročnih delih, dalje bodo dobile glavne pojme o vzgoji otrok in vsem doinačem delu. Starši, pošljite v zimskem času svoje hč< rke v to prckoristno šolo. Priglasiti se je uslmeno ali pismeno pri sestrah križarkah v Beltincib. Cebelarska podružnica za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 6. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26. Praktikanti (vajenci) na drž. vinarsko in sadjarsko šoio v Mariboru se sprejemajo tekom mesca februarja in marca 1924. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače pa delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gcspodarstva pod strokovnim vodstvom. Za todobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo predr.ost pri sprejemu za prihodnje Solsko leto 1924-25 kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavcdu in so ob zadevoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. Je to najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče s pomanjkljivo predizobrazbo za vstop v prvi letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Na celo polo lastnoročno pisane in kolkovane prošnje (kolek 25 dinarjev) za sprejenv praktilcantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 31. januarja 1924 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali cdklonitev se naznani pismeno. Sredstvo zoper miši pri jesenski setvi sadnih pešk. Že večkrat je kateri strokovnjak spisal kak poučen članek v «Slov. Gospodarju« o setvi sadnih pešk in povdarjal, da jc jesenska setev najboljša. Seveda tudi jaz tenrui pritrdim, ko bi jesenska setev ne bila združena z neko posebno nepriliko. Gorjc pečliam, ako jih ovohajo miši in drugi taki sladkosnedeži, katerim so sadne peške posebna slaščica. Tudi mcni se je že zgodilo, da so mi miši do zadnjega zrna uničile jescnsko selev. Ko sem nekoč tubatl, kako bi se bilo teh škodljivcev mogoče ubraniti, se domislim, da tukaj pri nas nekateri kmeti poškropijo semcnsko koruzo s petrolejem predno sejejo, češ, da potcm no pridejo zraven črvi. To bi pa nc bilo napačno, si mislim, tudi pri sadnih pcškab. Gotovo tudi miši nc ljubijo zopernega petrolejskega duha. Posvetoval sem se z nekim tukajšnjim strokoTOJakoni, a ta mi ni popolnoma pritrdil, češ, da bi mogoče petrolej slabo vplival na kaljivost semena. A vendar sem lani napravil prvo poskušnjo z gori omenjenim sredstvoni. Ofbneslo se je izvrslno. Vsako zrnce je sklilo, tako, da sem moral pozneje eno tretjiuo divjakov poruvali, ker so. bili pregosti. Ker še dosedaj nobeden strokovnjak ni omenil nebenega sredstva zoper miši, sem si dovolil omeniti to sicer jako priprosto sredstvo. Ferdo Meško, posestnik pri Veliki Nedelji. Izmen-jajte pravojf-asno 10 dinarske bankovce! — Kakor poročamo zgoraj, se jc pojavilo v prometu zelo veliko število ponarejenih 10 dinarskib bankovcev takozvanih kovačev. Ti bankovci bodo vzeti iz prometa do 1. februarja 1924. Po 1. februarju bo zamenjavala tc bankovce samo še Narodna banka. Vse one, ki so v posesti tega denarja, opozarjamo in pozivamo, naj izmenjajo te bankovce mes€ca jannarja pri državnih uradih, ker poznejša izmenjava bo zdmžena z velikimi nepotrebnimi neprilikami. Vrednost deqfu-ja. Ameriški dolar stanc 87—88 D, 100 francoskib frankov stane 450—455 D, za 100 čehoslovaških kron je plačati 259—262 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.123—0.125 D, za 100 laških lir 378 do 381 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6 eent. (1 centim je 1 para).