ftsmsm
RAZA
Nobenih važnih dogodkov
Zopetni napad našega brodovja na italijansko bal. — Pri tolminskem obmostju se Italijani umaknili. — Italijani razstrelili Devin. — Avstrijci prodirajo proti Draču. - Mirovnih pogajanj

s Craogoro ai — Nova prebiranja v Svici. !
*.* ‘	IHr	1	. m

Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
Uradno se razglaša:
Sunaj, 6. februarja.
V če rajanji đ a n je pot ek «1 na v s eh. bojiščih br e -z posebnih d o' go d k o v. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer
podmaršal
Duma bi naj sklepala o. bud-
val z roditelji strank, getu.
J ponči posodijo Rosom.
Dòlgo se je lie skrivnostno natnigavhio, 'da se vršijo med Rusi In Japonci važna pogajanja. Na Japonsko, j© v to svrässo bil poslan celo edeni izmed ruskih velikih knezov.. Sedaj so pogajanja dozorela shd„ Japonška posodi Rusiji 5 milijonov jenov.
'darske politike po vojni bo pač, da svojo valuto spet spravimo v normami tir.
Vojna je prevrgla glavno narodnogospodarsko načelo o cenah, ki naj se raivina.jo po razmerju med j onudbo in povpraševanjem, kajti namesto svobodne pogodbe je stopil v .važnih slučajih zakon, taksa; pri žitu in še pri raznih drugih predmetih je stopila država kot edina prodajalka, ki neomejeno določa ceno, mesto prostovoljnih, po svobodnem prometu ravnajočih se cen, je torej nastopila dekjretirana cena. Toda tudi oblastno dekretirane cene, omejitev cen navzgor. ni moglo preprečiti silne draginje in navijanja
Naihu vtys« ßemS&o uraüiiö poročilo.
Berolin, 6. februarja. Zahodno bojišče.
Manjši angleški oddelki, ki so skušali južnoza-hodno od mesta Meeeimes in južno dd kanala La- Ba-ssee prodreti, si bili -odbiti.
Francoske razstrelbe pri kraju Berry-au-Bae, na Combes- višini in v Priesterwaldu so potekle brez posebnih uspehov.
Pri kraju Bapaune se je prisililo angleškega dvokrovnika, da se je moral spustiti na tla. Zrakoplovci so bili -ujeti
Izhodno bojišče.
Nobenih važnejših dogodkov.	;
Balkansko bojišč®.
Nobenih dogoc^-ov posebne važnosti
Tri pota do zmage.
Italijanski knez Borghese piše v listu ...Corrie-' re della Sera“, da imata Avstrija in Nemčija odprta •tri pota do zmage. Ta pota so: 1. pot Calais’ - Pariz,
2.	pot Sueški prekop—Bombay in 3. n e edin ost med Četverosporazumom in odpad kake posamezne države od čet v e rospo r az uma. Knez opominja Seiverosporaz-um, naj na vsak način zastavi tretjo pot osrednjima državama.
Laška nevolja proti Angliji.
|f
I-
Ì 5
il
il
i
Lahi so hudi na Angleže, ker jim pošiljajo n-e-idostne množine premoga in še to za neznansko videe prevozne cene. Sedaj so se Angleži odločili, da odo prevozne cene nižje, a za to bodo zvišali ceno
Gospodarsko leto 1915.
Menda pravi neki starogrški pregovor, da je vojna mati vsega. Ta pregovor moremo uporabiti pri razmotrivanju gospodarstva preteklega leta, Vse se je godile: .za vojno, vse radi vojne. Vojna je prevrnita osnev.ne nauke narodnega, gospodarstva, saj sta '■padla dva bistvena predpogoja, to je svoboda prota in deloma tu.di osebna svoboda ter svobodno polaganje z zasebno lastnino. Na njihovo mesto je pa stopila vsemogočna moč države, ki neomejeno u-jb-eavnava produkcijo ter razdelevanje in porabo dobij.-ris Cez smod smo. stopili za stoletje nazaj, v dobo cell hov, moremo pa tudi reči, da smo se naenkrat pri-g; bližali socialistlišklemu idealu, da naj država. Vzame v , roko vse produkcijo in sama razdeljuj« dobrine. iDržsava največ kupuje, država je največji konsument -in naj večji (delodajalec, saj ona vzdržuje milijonske armade in jafa preskrbuje s hrano in orožjem.
Odkod jemlje država ogromna srefdstva, ki so (potrebna za vzdrževanje svetejvne vojske? Saj je nemški držami zakladni tajnik Keliferich pred nekaj dnevi povedal, .da se rabi vsaik dan 300 milijonov kiten :.za vojno, in rajfana se splošno, da so vojskujoče se države izdale v 17 mescih za vojne potrebe do lil® milijard keen, torej na mesec čez devet' miilijard, torej svolte, prati katerim smemo stroške vojn v prejšnjih stoletjih imenovati malenkostne. In vsi ti izdatki gredo na — upanje. Ko se preveč napolni jezero, v katero - se steka papirnati denar, tedaj je treba poskrbeti, da voda odteče, tedaj država najame vojno I posojilo in zopet kroži papirnati denar normalno. — i Pred 'kratkim izdaaio poročilo kontrolne komisije dr-•f žavnega dolga naift pravi, da je Avstrija v prvih pe-’ dih mescih vojne napravila dolga sa pet milijard K. Obrestovan,je tega dolga samega bi znašalo več nego 1:86 milijonov kron na leto. Vojna- posojila Avstro-O-grske, ki so se izdala v poj-, bešet- in 15Ietnih zakladnih listili, so prinesla državi 13.2 milijarde K, to je svoto, o kateri bi prejd par leti mislili, da je ne spravimo skupaj y desetletjih. Na Nemškem znašajo dosedaj podpisana vojna posojila, s katerimi se misli pokrili vojne izdatke do konca marca t. L, 2554 mili-
premogu.
Wilson govori.
Predsednik Severnoameriških držav Wilson je na volilnem potovanju in za, to mora dan za dnevom govoriti, V svojih govorih j-e že grozil z vojsko Nemčiji, a tudi na angleško adreso je govoril ostre besede. Sedaj, pa je, v St. Louisu govoril za, nevtraliteto j Amerike in proslavljal dobrote miru. Pri Wilsonu si -jutranjie in večerno govorjenje ni enako. Iz vsega pa sledi, da tudi Valso nove grožnje niso resne.
Euskn duma.
Novi ruski ministrski predsednik namerava le sklicati parlament. Te dni se bo radi tega posveto-
jarde mark. V državah četverosSpfara-zuma se pač ne morejo pohvaliti s tolikimi uspehi in s toliko požrtvovalnostjo domačega občinstva. Saj so morali večkrat apelirati na ameriški trg in notranja posojila jim niso donesia zaželjenega uspeha.
Zlato je izginilo v vojskujočih se državah iz denarnega prometa. Nemčija si je znala izdatno zvišati zlati zaklad svoje državne banke, ki. je znašal koncem leta 1914 1258 milijonov kron in se je povzdignil leta, 1015 na 2475 milijonov kron, to je za 1212 milijonov kron ali za 97%. Pri nas so se šele v zadnjem. čjasu izdale nekatere odredbe, ki merijo na to, da se zlato y večji množini zbiPa v svoje naravno središče, to je v Avstro-ogrsko banko. Ker nam je za izvoz domalega; ves svet zaprt in tudi sicer naša trgovska, bilanca ni aktivna, zato nam tudi iz tujine ne prihaja zlato. To se opaža pri disažiju našega papirnatega denarja tudi nasproti Nemčiji in nevtral- S nim državam. Glavna skrb naše finančne in gospo- j
cen.
Ce se je že pri določitvi maksimalnih cen moralo ozirati na izredne razmere, ki jih je povzročila vojna — imenujemo le .pičlost nekaterih predmetov radi zaprtega inozemstva, težkoče pri dobavljanju in prevažanju — upravne oblasti niso imele večkrat dovolj moči in sredstev, da bi zamogle zabraniti prekoračenja maksimalnih cen. Razni zakoni in odredbe, ki so se izdali v varstvo konsumentov, niso imeli, zaželjenega uspeha. Pod draženjem živil trpi emine prebiivlalstvo sploh, najbolj pa Oni sloji, ki' so navezani na stalne plače in mezde, to je: uradniki in delavci, pa tudi kajžarji na kmetih, dočim drugi sloji, tudi mali obrtniki, lažje prevale posledice draginje na svoje odjemalce.
Zla poljedelstvo znači vojno stanje visoko konjunkturo. Cene surovin so neverjetno poskočile in še ni videti meje, tako da je prav mnogo kmetov v vojnem času poplačalo z lahkoto svoje dolgove, pa si še prihranilo marsikak stotak za poznejše čase. Skoraj, vsa industrija je stala v službi vojaške uprave; radi ogromnih in raznovrstnih naročil vojne uprave V6-č'na obratov ne le da ni nazadovala, temveč je celo izdatno povečala svoj obseg. Železna industrija i« povsodi zaposlena;, naročila dosegajo čase visoke konjunkture pred tremi leti, premogovniki ne morejo zadostiti naročilom, ker manjka izvežbanih delavcev in železniških voz, tako da morajo mnoga mesta trpeti radi pomanjkanja premoga. Tovarne za stroje so se večinoma, priredile v tovarne za vojaške potrebe, orodje in municijo, tkalnice in predilnice, ki so več let trpele pod občutno krizo, so se popolnoma oddahnile, oddale vse svoje zaloge in radi pomanjkanja bombaževine in ovčje volne ne morejo niti več izvrševati vseh velikanskih naročil, ki prihajajo zlasti od vojaške uprave. Z velikimi uspehi delajo us-njarne, tovarne za železniške vozove in lokomotive i.
t.	d. Le stavbna industrija počiva in čaka prerojenega življenja po nastopu mirnih časov.
Ker stoje milijoni delavskih moči pod orožjem, in vojna uprava zaposluje do malega vso industrijo, je brezposelnost skoro popolnoma prenehala. Po tovarnah, po kontoarjih in uradih se vedno bolj kaže potreba, da se moške moči nadomeščajo z ženskimi. Brezposelnost in očitna beda, zvesti spremljevalki velikih vojn, se kažeta v tej svetovni vojni le omejena na posamezne sloje.
Ni bil upravičen strah, da bo naše cvetoče zadružništvo, zlasti nosojilniišftvo, uničeno po vojni. Denarni zavodi, ki so se osnovali na zdravi podlagi in izvirajo iz resnične potrebe, so se izkazali trdni tu-di za. časa, vojne. Ker je med kmeti, trgovci in industriici radi visoke konjunkture mnogo razpoložljivega denarja, se večajo vloge v denarnih zavodih, v hranilnicah in bankah. Dunajske hranilnice izkazujejo vsak mesec za več milijonov vlog več. nego v prejšnjih letih, naši domači denarni zavodi se gibljejo mnogo krepkeje, nego v denarnih krizah zadnjih let. Kakih 60.0 milijonarjev več štejemo v Avstriji od pri četka vojne sem. tisoči in tisoči so si pa ust var radi vojne prav ugodno eksistenco. Gotovo bi ! , pravično, da se ti v prvi vrsti pritegnejo, ko bo treba apelirati na državljane, da z novimi sredstvi pri-G očno na pomoč državi, ko ji bo po nastopu mirnih
časov (neba celiti rane, nadomeščati miliikrdne dobrine, ki jili je uničila vojna.	V. Z.
Gospodarska vojna po vojni.
Iz Haaga: Parlamentarni odsevi entente so prišli y Parizu glede gospodarske vojne po končanih sovražnostih do tega zaključka,: Ideja skupnega carinskega ozemlja ni izvedljiva, pajč pa naj se sklenejo dalekosežne pogodbe, tako da se potlači centralno-evropska carinska unija. Skupne naj bodo pogodbe glede plačevanja dolgov in glede patentov napram Nemčiji. Pred vsem naj se odvzame Nemcem trg. U-stanovi naj se mednaroden protinemški patentni u-rad, uredi naj se vprašanje kovin in zlasti naj se povzdignejo kolonije. Poštnine in prometni tarifi naj so znižajo.
Mirovno gibanje na Ruskem se širi.
Sofijski „Dnevnik“ je izvedel iz petrograjskega vira, da so v Rusiji stremljenja po miru vedno večja in se celo vedno bolj širijo. Celo taki krogi, ki dose-daj niso hoteli o miru ničesar vedeti, so irli potegnjeni v vrtinec gibanja o miru. Vlada delj časa ni hotela dovoliti zborovanja monarhistov, ker so ji voditelji zborovanja naznanili, da se bodo govorniki pečali večinom(a s vprašanjem sklepanja miru in se bo samo o tem posvetovalo, na kateri podlagi bi se naj pričelo z mirovnimi pogajanji. Politik Maklakov bode baje uporabil ves svoj upliv, da bi omogočil zborovlar nje monarhistov. Maklakov je bil pri carju in mu je razložil, da vlada pač nima nikakega povoda in tudi ni na korist dežele, da bi se nasprotovalo razpravam o možnosti sklepa miru*
Albaniia.
Na vseh bojiščih počivajo, le v Albaniji se nadaljujejo vojna podvzetja. Prodiranje je zaradi nepo-voljnega ozemlja zelo težavno. Zadnje poročilo nam je jajvilo, da smo zavzeli Krujo. Sedaj, so gotovo naše čete že blizu Drača.
Kje se bodo Italijani postavili v bran, so ne poroča, ali že pri Draču ali pa še komaj pri Valoni.
Avstrijci zasedli Krujo.
Našo Čete, ki prodirajo v severni Albaniji, so petek, dno 4. febr., zasedle mesto Kruja (tudi Kroja). Prednji ajvstrijsjki oddelki so že došli do reke Ištnij. Zdi se, da se Italijani pri Draču našim niti ne bodo zoperstavljali, ampak nam bodo mesto s pristaniščem
LISTEK.
Umetna roka«
Kako nadomestiti v vojski izgubljene človeške ude z mehaničnimi konštruk/cijami, je naloga, ki nas mora zanimati trenotno v naj višji meri. Trud, prizadevanje in zanimanje, kalko nadomestiti možem, ki so izgubili v boju za domovino važne dele svojega telesa, izgubljene ude z umetnimi, je sedaj v Avstriji in Nemčiji zelo veliko. Do neke gotove popolnosti se je dosedaj že posrečilo izdelovati kot nadomestilo za izgubljene noge umetne noge. Posrečilo se je iznajti raznovrstne stroje, ki so se v praktičnem oziru prav dobro obnesli. Toda naloga, kako nadomestiti izgubljene človeške roke z umetnimi rokami, je mnogo težavnejša, kajti ravno človeške roke so velik umotvor božjega ustvarjenje, v katerem je moistersko pokazala narava vse svoje umotvore. Veliki napredek na tem polju pomenja izumitev umetne roke, katero j:8 podaril ameriški izumitelj Carnes ameriški družbi Kansas City in o kateri piše Artur Fürst v berolin-skem listu „Berliner Tagblatt“ sledeče:	Umetna ro-
ka, katero je izumil Carnes; je tako narejena, da more tisti, kateri se je poslužuje, priw lahko in poljubno zgibati prste, prijemati s prsti umetne roke kak lahek predmet) ali pa močno prijeti kak težek predmet. Dlan umetne roke je možno prosto sukati in tudi obračati, tako da je možno izvršavati vsa tozadevna gibanja dlani na način, ki je naravnemu gibanju roke skrajno podoben.
Do tega razveseljivega uspeha, nad katerim se mora čuditi ves svet, so prišli Amerikanci na ta način, ker jih je vodila, radikalna misel. Na jasnem so si bili o tem, da ne morejo tekmovati naravnost z naravo, marveč, da morajo izgotoviti stroj, ki bi opravljal kolikor le mogoče ravno takšha dela, kakor člo-
vred prepustili brez boja. Ako bi namreč sovražnik hotel Drač močno braniti, bi bilo moralo priti pred Dračem do spopadov med našimi in sovražnimi četami.
Mesto Kruja je staro zgodovinsko albansko mesto in leži južno od Lješa. 'Jiižnozahodno od Kruje teče iz srednje Albanije reka Išmij, ki se izliva v južni kot Drinskega morskega zaliva (severno od pristanišča Drača).
Težavno prodiranje.	(
Avstrijske čete, ki prodirajo proti Draču, imajo prestati velike težave. Od Sv. Ivana Medjuanskega naprej sp Srbi, Črnogorci in Italijani uničili vsa pota in mostove. Topove in druge vojne potrebščine si morajo naši vojaki mnogokrat prenašati na svojih hrbtih in z mulami. Vsled težlavnega ozemlja" prehodijo naše čete na dan k večjemu le 8 km, t. j. tretjino navadnega dnevnega pohoda večjih čet. Od Skadra do Valone je 200 km. Dosedaj so naši prekoračili že polonico te poti.
, , i/VlEi
Zveza z Macedoni jo.
Z za sedenjem Kruje so si naše čete v srednji Albaniji ustvarile tudi zvezo z Macedonico in dobivajo od tam vojne potrebščine. Mi imamo zasedeno črto: Lješ—Kruja—(dolina reke Mati—Debar—Gostivar —Skoplje. Prednji bataljoni Kövessove armade imajo še samo dober dan hoda do črte Drač—Tirana.
Bolgari napadli Angleže in Francoze.
Iz Soluna se poroča, da so Bolgari dne 3. februarja na grški meji pri Dojfranu napadli oddelek angleško’francoskih čet. Sovražne Čete so patruljirale že več dni v ozemlju, kjer mejijo Grčija, Bolgarija in Srbija. O poteku boja ni poročil.
——	— •'  ............... '
Crnogorsko bojišče.
Vedno več glasov prihaja, da so četverospora-zumove države kralja Nikolaja na zvit način izvabile iz dežele in ga odpeljali na. Francosko. Posledica tega je, da se sedaj ne morejo začeti mirovna pogajanja, ker nihče nima za to poverila.
Mirovnih pogajanj s Crnogoro
še ni
„Neue Freie Presse“ je izvedela iz zanesljivega vira, da se še mirovna pogajanja s Crnogoro niso pričela. Ž njimi se bo lahko začelo šele tedaj, ko bodo v Crnigori ostale merodajne osebe v položar ju, da se bodo s popolnimi in vjeljavlnimi pooblastili izkazale, da so opravičene pričeti z avstrijskim (armadnim poveljstvom mirovna pogajanja. Ker uiti
USMB—BMMCMIWIMWI IIBiraMBIWBBiaMtHBPWWIMBWilUtilBMWaW18IIB88WBF13RHBMBBIiaWIMBWčaraf.,rt:^ZIBBBt<aE83C iggaJHBUlilliB IIIWIIIilM
vešfca roka. Po tem principu so izdelali najpoprej roko, ki je bila takorekoč napolnjenp s tehničnimi konstrukcijami, kot:	zobatimi kolesci, kolesci na vijak,
vretenci in vzyodi. S krepkim mišičevjem na plečih in na tilniku je možno s pomočjo trakovja in jermena gibati to strojevje in mu dajati smer, in v fini kombinaciji izvršena, občudovanja vredna konišjti ukcija omogočuje raznovrstno skupno delovanje posameznih delov.
V svrho gibanja prstov na umetni roki služi trak, ki je pripet na umetni roki, ki gre čez tilnfk k pl-ečam zdrave strani in od tam zopet nazaj Čez prsa do umetne roke. V roki sta oba konca traka ovita enkrat desno in enkrat' levo krog male osi. Ce nagneš neznatno zdra,vo pleče naprej, se nategne trak, kar povzroča, da se vrti os na desni strani, Če pa porineš pleča nazaj, postane trak okrog prsi napet in os se suče na levi strani. Na osi je utrjeno kolesce na vretenec, ki posega v zobato kolesce. Ce se isuče os in vsled tega tudi kolesce na vretenec, se giblje tudi zobato kolesce in zapre vzvode, ki se nahajajo v s-klepih prstov na. umetni roki.
Na ta način je torej omogočeno z lahkim gibanjem zdravih pleč odpreti prste in jih zapreti. Prsti ostanejo v vsaki legi trdno nepremični, čeprav bi ne bila oba traka napeta, kajti vmes je poseglo kolesce na vretenec, strojevje učinkuje „Samoobsebi zapiralno“, to se pravi, kolesce na vretenec more sicer storiti, da se gibljeta zobato kolesce in vzvodi, niavpak se pa ne moije povzročiti nobenega vrtenja. Ce se n pr. prime z umetno roko kovčeg in se ga nese z zaprtimi prsti, ni treba stalno paziti na to, je-li ostanejo prsti zaprti ali ne, marveč to se zgodi samoobsebi, torej avtomatično. Ce hočeš položiti z umetno roko kovčeg zopet na tla, zadostuje kratko gibanje pleč in prsti se odpro pri vsaki legi roke.
Slično, kakor je možno gibati umetno roko, jo je možno tudi obrlačati, toda s pomočjo posebnega tra-
princ Mirko, niti v deželi se nahajajoči trije Črnogorski ministri, s katerimi živijo naši v najboljših odno-ša.jih, nimajo tak|ih pooblastil, se še sedaj o kakšnih mirovnih pogajanjih s Crnogoro niti ne mòre govoriti.
Italijansko bojišče.
Iz Italije prihajajo preko Švice neprestano vesti o nevolji proti vojski, proti Angliji, proti sedanjemu ministrstvu ter tako naprej. Stične novice je pa treba sprejemati z veliko rezervo, ker ne vemo virov, ki so lahko tudi kalni. Verjetno je, da so vse te vesti resnične, toda opisana nevolja bo le izraz posameznikov ali vsaj ni tako silovita, da bi mogli na njo staviti kako upanje.
Naša mornarica je nasproti Kotora zopet vznemirila Italijane. Francoski listi pišejo, da se je ven-tentinih krogih dosedaj podcenjevala, avstrijska mornarica, ki je sicer majhna, a drzna in podjetna ter pod modrim vodstvom.
Zopetni napad našega brodovja na italijansko obal.
V četrtek, dne 7. febr., dopoldne je skupina avstrijskih križarki napadla italijansko izhodno obal. Obstreljevala in težko poškodovala je kolodvore v 10r-toni in San Vito, več skladišč in tovarno v tem okrožju, kakor tudi plavajoče dvigalo, Uničilh je železniški most čez reko Arielle, severno qid 'Ortone. Po obstreljevanju se je v mestu San Vito opazil piožar. Skupina križark se je nepoškodovana vrnila.
Mesti Ortona in San Vito ležita v pokrajini Chieti, na črti Jakin—Brlindizi. Naše vojno brodovje je ta dva kraja tudi pri prvem „obisku“ italijanske o-bali, dne 25. julija 1915, močno obstreljevalo.
Pri tolminskem obmostju se Italijani umaknili.
Pri tolminskem obmostju so doživeli Italijani v bojih dne 4. febr. občuten poraz. Avstrijci so Italijane pri tej postojanki tako srečno napadli, fda so so morale sovražne čete umakniti na/ zahodno stran ceste Ciginj—Selo nazaj. Tolminsko obmostje leži na zahodni strani Sv. Lucije, katero si je CadSorna nedavno v nekem uradnem poročilu lastil za laško postojanko. Tukaj je imel sovražnik zaseden ‘hrib, visok 588 m. Okrog tega hriba se vije cesta Selo—Ko-zaiize—Sv. Lucija, na drugi strani pa železnica Selo—Sv. Lucija. Naši so vrgli Lahe iz tega hriba in tako vsekali v laško fronto močno luknjo.
■namet antnmMiminwB?wfMroiMpaiwiwHiTWHCTni!mijptuamraHiifftttrga»«^M»rara^
ka. Moj stepska izumitev je ta, ker izumitelj umetne-roke ni združil v enem členku ali sklepu gibanje in obračanje umetne roke, marveč je konstruiral za v-sako teh gibanj dva ločena sklepa. Pri napravi za sukanje umetne roke je izumitelj kar najVestneje posnemal naravo. Sukanje roke se izvršuje samo od sebe s pomočjo kolesca na stožec, ki sß nahaja v Členku v laktu, kadar se namreč dviga roka v laktu. A sukanje roke se ne prične istocjasno s pripogibanjem, marveč se šele prične, 'kadar se je roka truplu že-precej približala. Vsak lahko po sebi samem opazuje, da se vrši gibanje zdrave roke riatančno na isti način. Primes za predmet, ki ga hočeš dobiti bližje očem, pripogneš na to roko, lin dlan roke se obrne šele čisto nazadnje proti obrazu. Z gibanji pleč je pa možno zatekniti' roko v vsaki vrtilni legi, možno jo je tudi pri pripogibanju obrniti.
Zanimivo je, da je izumitelj umetne roke Carnes mož, ki je izgubil eno roko. Istotako je večina mož, ki so sodelovali pri njegovi iznajdbi, ljudje, k alteri m manjka ena. ali pa obe roki. Umevno je torej, da je bilo možno takim možem izumiti umetno roko, ki je glede izumitve in popolnosti pravcati umotvor. Pred kratkim je bila ustanovljena nekaka komisija za preskuševanje umetnih udov. Člani te komisije so zdravniki in inženirji. Ta komisija bo skrbno in temeljito preskuševala Carnesovo izumitev, zlasti kar se tiče trpežnosti nanovo iznajdene umetne roke.
Za sedaj je znan samo eden ;zdelek Carnesove umetne roke. To umetno roko nosi zdravnik, ki si je v neki vojaški bolnišnici zastrupil kri, tako da so mu morali odvzeti roko. Ce opazuješ tega moža-zdravni-ka z umetno roko, kako jo v eni minuti obleče in sleče, in jo položi v stran, če ga opazuješ, kako spretno se je poslužuje ter da se kretnje umetne roke le prav malo razločujejo od kretenj zdrave roke, potem jo pač želeti tej izumitvi še večje izpopolnitve in vsestranskega razširjenja.
banja n i razstrelili Devin.
Dne 4. febr. je bil artilerijski dvoboj na primorski bojni črti posebno živahan. Sovražna artile-rijai je z nekaterimi dobrozadetimi streli deloma uničila znameniti slovenski grad Devin ob Adriji.
Italijani nočejo pomagati.
„.Corriere della Sera“ poroča, da je Italija popolnoma odklonila, uporabiti svoje Čete pri Dardanelah, v Egiptu, Macedoniji, Albaniji ali Crnigori. Cela italijanska armada se mora spraviti na bojišče ob Soči. Nikakor se ne more 200000 mož odtegniti z italijanske fronte, kajti brambia domače zemlje je mnogo važnejše kot Drač, Sueški prekop, Lovičen 'ali celi Balkan. Ne da se tajiti, da je Valona ogrožena, kajti Bolgari držijo Berat, Avstrijci imajo zaseden Sv. Ivan Meduanski, ki sta v vojaškem oziru zelo v'ažni postojanki Italija bo sicer vse storila, da se brani Va-lono, a na kako daljšo bojevlanje v Albaniji Italija ne more misliti, ker ima ob Soči več kot dovolj o-pravila.
Svobodomiselna „sveta vojska.“
Ko se je pred dnevi italijanskji ministrski predsednik Salandra mudil v Turinu, so tamošnji prostozidarji izdali javen oklic, v katerem imenujejo sedanjo vojsko zoper Avstrijo „sveto vojsko.“ V tej vojski se ne gre samo za koristi Italije, ampak tudi za — „splošne interese človeštva“, to je za svobodomiselstvo . . .
Italija potrebuje denarja.
V Italiji so dosedaj že imeli dvojno vojno posojilo. Dne 31. jan. pa ie bilo zaključeno tudi podpisovanje za tretje vojno posojilo. Italijanski vladni listi poročajo, da bo tretje viogno posojilo doseglo svoto dveh milijard lir. Iz Lugana se poroča, da je prvo in drugo vojno posolilo že popolnoma izčrpano in da je vojaška uprava pri velikih bankah dobila potrebni predujem na račun tretjega vojnega posojila.
Rusko bojišče.
Ob gališki in besarabski meji se Še Ruši niso povspeli do nove ofenzive, patì pa se javlja, da se za fronto pridno pripravljajo na njo.
O novem ministrskem predsedniku Stiirmerju je sedaj mnogo govorjenja. 'Mnogi upajo veliko od novega predsednika. Vse skupaj je malo verjetno, le to je gotovo, da je Stürmer za nadaljevanje vojske.
Rusi se pogajajo z Japonci.
Iz Londona se dne 4. febr. uradno poroča, da sta ravnatelj urada za daljni Izhod v ruskem zunanjem ministrstvu in veliki knez Jurij Mihajlovič dne 3. febr. y važnih zadevah došla v japonsko glavno mesto ÌTokio.
Stürmer hoče strmoglaviti SasoBova.
Kodanjski „National Tidende“ poroča iz Petrograda. da novi ministrski predsednik Stürmer, kakor poprej Goremykin, nima nobenega posebnega sedeža v ministrstvu. Stürmer je takoj po svojem nas- ] topu spoznal delovanje ministra za zunanje zadeve j Sasonova in finančnega ministra za nedostatno. V s- j led tega krožijo vesti, da je pričakovati, da bosta tu- \ di fa dva ministra odstopila,, Govori se tudi o name- j ravanem odstopu višjega prokuratorja svetega sino- j da, Volšina. Kot njegov nasljednik se imenuje Luk j a- j nov. Stürmer je izjavil, da se mora vojjska nadalje- J vati do popolne zmage. Državna dnina se mora sklicati k zase;denju.
Stürmer hladne sprejet.
Angleškemu listu „Daily Mail“ se dne 2. febr. ? poroča iz Petrograda:	Nikomur ni znano, zakaj je
car pravzaprav poveril ministrsko predsedstvo staremu demokratu, kakoršen je Stürmer. Splošno se domneva, da je Stürmer zasedel to mesto, ker je velik prijatelj Goremykina. Stürmerjevo imenovanje je izzvalo v ruskem časopisju zelo mlačni sprejem. Javno mnenje se veseli Goremyìdnoyeda odstope,, a ne pozdravlja njegovega naslednika.
Drzen čin podmorskega čolna,
Dne 31. jan. in dne 1. febr, je nemški podmorski čoln ob izlivu angleške reke Temze potopil oborožen angleški stražni parnik, eden belgijski in fri še
I druge angleške ribiške parnike, ki so na morju ob \ izlivu Temze opravljali opjapovalno službo.
Nemški „Zeppelin“ ponesrečil.
Nemška mornariška zračna ladja ;„L 10“ se z opazovalne vožnje ni več vrnila. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna. Angleško Reutterjevo poročilo z dne 2. febr, pa, pravi, da je angleški ribiški parnik „Kingstephen“ videl nemško zračno ladjo v Severnem morju plavati na morski gladini. Ladja je že Rila deloma pod vodo. Moštvo, ki je štelo 17—20 glav, je bilo na onem delu ladje, ki je molel iz Vode. Nemci so prosili Angleže, naj jih rešijo, a, Angleži so fo prošnjo odbili, ker je baje bilo moštvo ponesrečene zračne ladje močnejše, kot moštvo angleškega parnika. „Kingistephen“ se je vrnil v mesto Grimsby, ne ,da bi bil vzel nemško zrakoplovno moštvo na krov.
Ladja „L 19“ je bila dolga 160 m. Njeni stroji so proizvajali 600 konjskih sil. Ladja je lahko plula z največjo brzino 75 km na uro. Bila je torej zares pravi zračni velikan Zepnelinovega izdelka.
Dvojie angleških ladij, ki ste se dne 4. februarja podali na mesto, kjer je plula ponesrečena zračna ladja, ni našlo ne sledu o ,,'Zeppelinu.“ Skier i se. da se je zračna ladja z nesrečnim moštvom vred potopila.
Pri Gibraltarju potopljena an glešfca ladja.
V Plymouth na južnem Angleškem je dne 3. t. up došel kapitan angleškega parnika ,„!Woodfield“ s 25 možmi. Dne 3, nov. 1915 je 40 milj pred Gibraltarjem nemški podmorski čoln napadel angleško ladjo „Woodfield.“ Po dveurni borbi, med katero so arabski kurilni na parniku štrajkali, je moštvo zapustilo ladjo in odplulo v rešilnih čolnih. Podmorski čoln je nato parnik potopil.
V Angliji govorijo o miru,
Angleški pisatelj A. Wells je vsled svojih fan rasličnih romanov zaslovel po vsej Angliji, V. enem svojih romanov slika, kako so odposlali prebivalci zvezde-premičnice Marta (Mars je bil vojni bog starih Rimljanov) vojaštvo proti zemlji. Vojaštvo Marje upadlo v Anglijo, se polastilo dežele vsled orožja, ki je bilo mnogo boljše, kakor angleško, toda vojaštvo Marta je bilo končno znanstvenim potom vsled bakierii uničeno.
Slične fantastične predloge je stavil Wells že v pričetku vojne, ko se je v angleškem časopisju veliko pisalo o možnosti upada „[nemških barbarov“ v Anglijo. Naglašal je potrebo, da oboroži Anglija ne samo vseh za orožje sposobnih moških oseb in starcev, ampak tudi žene, dekleta in otroke, jih uri v o-rožju ter jih nato žene v boj proti Nemcem.
Izdelal je tudi načrt, kako bi se moglo z zračnim brodovjem, ki bi štelo več tisoč zrakoplovov, u-ničiti vsa nemška pristaniška mesta, razdejali Bero-lin ter prisiliti Nemčijo, da sklene mir, ki bi bil za njo uničujoč.
Med tem se je pa v bojih na zapadni boj. črti izkazalo, da nemški zrakoplovi nadkriljujejo francoske in angleške zrakoplove ter da Angleži in Francozi ne morejo zgraditi nobene zračne bojne ladje, ki bi bila za zračne boje tolike vrednosti, kakor so sedaj nemški zrakoplovi-,,Zeppelini,,“
Ta dejstva so. pa iztrezniìa Wellsa kljub temu-, da je mož skrajno domišljavo nadarjen. Wells je rače! naenkrat nasvetovati svojim rojakom, naj sklenejo pravočasno mir. Naj bi našel poslušna ušesa, in mož bi storil svojim rojakom velikansko uslugo, obvaroval M svojo/ domovino pred gospodarskim polomom, ki bi bil sicer neizogiben, če bi Anglija še dalje časa, nadaljevala vojno.
Angleži morajo že radi. „kšefta“ misliti na mir.
Angleški pisatelj Wells v Londonu jie v listu „Daily Chronicle“ dne 17. in ,17, jan. obelodanil-zelo zanimiva izvajanja. Članek je radi tega še posebej z-načilen,.ker se na angleški strani prv-okrai govori o miru in sicer o miru, kateri bi nastal, ako bi se is’e-danja vojska nadialjevala do popolne onemoglosti o-beh velikih prepirajočih se strank. Omenjeni list je mnenja., da Wells hoče svojim rojakom hatvezati misel, ali bi sploh bilo ,za Angleže bolj ugodno, da se Še vojska nadaljuje, ako tudi nazadnje Vai dela ne moreta drugega doseči, nego da se še bolj oslabita in izčrpata, brez upanja, da bi se v razmerju z onemoglostjo razmere zboljšale na korist Anglije. Misel, ki jo je sprožil Wells, je po mnenju omenjenega lista zelo trezna in zmernopolitična. Ako s.i je Wells upal v previdni in razumljivi obliki javnost opozoriti na potrebo miru. smemo trditi, da so tla za mir v An grbi i bolj pripravljena, kot bi si kdo domneval. Sicer pa je zahteva po miru del staro&ngleških nazorov, da je treba vojsko, ako ona ne obljubuje posebnega dobička in nič ne „nese“, čimprej končati. Angleži smatrajo vojsko tudi za nekak ,,ikšeft.“
Nemiri na Kitajskem.
Iz Pekinga se dne 4. febr. ponofea angleškemu listu „Daily Telegraph“, da je vsled nemirov, Id so izhrfuhnili v južnih ppkrajjinah Kitajske, brzojayna zveza s temi pokrajinami in Pekingom pretrgana.
Prebiranja v Švici.
Švicarski zvezni svet je dne 1. febr. izdal odredbo, po kateri se morajo vsi moški od 16. do 60. leta, ki so kedaj služili pri vojakih, ali so bili člani telovadnih in strelskih .društev, podvreči prebiranju. Pri prebiranju se morajo oglasiti tudi tujci, ki stanujejo v Švici. Vsi morajo prinesli seboj k duhom tudi svoje puške, da se preskusijo.
Politične vesti.
Združenje političnih strank v Dalmaciji. Nekateri člani dalmatinske poklonitvene deputacije so se sestali v pondieljek, dne 31. jun., na Dunaju ter so se izrekli za složno postopanje narodaj in njegovih zastopnikov v vseh, Dalmacije se tičočih vprašanjih. Izvolili so poseben odbor, ki naj pripravlja koalicijo dalmatinskih strank. V tem odboru so: poslanec dr. Ivčevič, don Biankini, dr. DulibiČ, šibeniški župan dr. Iljadica in župan Kunjalšič. Ali naj obsega le-ta koalicija vse hrvatske in srbske politične skupine v Dalmaciji, ali le pristaše narodne in pravaške strange, ni jasno.
„Ščava.“ Tržaška „Edinost“ poroča, da je pri okrajni krušni komisiji v ulici Conicoli v Trstu neki član komisije zmerjal goriško begunko Marijo Ferfol s „ššava“, ker je govorila slovensko in ji je prepovedal govoriti slovensko! V teh časih še taka laška nesramnost !
Raznoterosti.
Župnik Alojzij Kreft. Smrt se noče posloviti od naše lavantinske duhovščine. Zopet- je zahtevala novo žrtev v njenih vrstah. Pobrala je blagega moža, žiupnijkja na Ponikvi, č. g. Alojzija Krefta. Pokojnik je bil med ljudstvom in med duhovnimi sobrati zaradi svojega odkritega, poštenega in plemenitega značaja zelo priljubljen. Bil je izboren cerkveni govornik, vnet dušni pastir in odkritosrčen, navdušen Slovenec, Za organizacije se je rad in veliko do-brigal. Ubogim je bil dober oče, žalostnim blag tola-žnik, prijateljem zlat prijatelj. Vsakemu je rad pomagal, kjer in če je le mogel. Ni skrbel za posvetno i-metje, ampak da je izpolnjeval božjo zapoved in lajšal gorje bližnjemu, ki je bil v stiskah. Za to je šel iz tega sveta ubog na posvetnem premoženju, a bogat na dobrih delih, ki bodo sedaj pri božjem Sodniku našla večno plačilo. Blagemu možu pokoj in trajen spomin. Naj v miru počiva! — Rojen je bdi dne
6.	febr. 1845 v Negovi in v mašnika posvečen dne 21. julija 1870. Kot kaplan je slu-žbpval v Svečini od 18. avgusta 1870 do 17. aprila 1871, zatem v Braslovčah do 30. sept. 1877, v Vuzenici do 23. oktobra 1879. Dne 24. oktobra 1879 je postal provizor v Kalobju in dne 7. avgusta 1880 župnik istotam. V Ktalobju je župnikova! celih 13 let do L dec. 1893, kio je bil imenovan za župnika na Ponikvi ob južu žel. — Njegpv pogreb se vrši v sredo, dne 9. febr., ob 10. uri dopoldne.
Glasovi izmed ogrskih Slovencev. „Novine“, glasilo ogrskih Slovencejv, poročajo: V Soboti je za notarijušovega pomočnika odbran Belo Domby, ki «e bil dosedaj namestnik prošenjakovsikega notarjuša. — Posestnica Cigan Jožefa, doma iz Lcnčovega, je peljala v Žižkov moko iz mlina. Ne daleč od črenso-vske cerkve je kravo naenkrat prijela neka omotica. V tem hipu je krava jarem upognila, ga strla in se zvrnila v jarek, kjer se je zalila, — V nemški občini Damisdbrfu si je hotela neka zločinska ženska odpraviti dete, ki ga je zanosila z Rusom. Dete se ji je posrečilo odpraviti, a ko je drugokrat vzela strup, je vsled zastrupljen ja umrla. Mož nesrečnice je izgubil v vojski roko in nos. — V Turnišču je pri Stefanu Tornar (Kolarov) Franc M erosa hotel ki; .ti svinjo. Ko je segni! v hlev po svinjo, se je na,'gnil nazaj, padel in umrl.
Odlikovan obmejni Slovenec. Pionir Anton Koren, Čevljar na Poličkem Vrhu pri Jarenini, je bil radi izrednih junaških činov povišan za narednika, ter odlikovan z veliko srebrno hrabrostno kolajno. Koren je s posebno 'drznostjo pripravil napad na del italijanske postojanke pri Oslavju, tako da je bil radi tega od poveljnikov še posebej pohvaljen. Odlikovanec je zaveden Slovenec.
Studeči križ. Spominski listi. Dobili smo: Ker se množijo stroški Rodečega križa vsled vsestranske svetovne vojne, dohodki pa. vedno bolj padajo, sklenilo je osrednje vodstvo avstrijskega Rudečega križa na Dunaju iskati si nov vir dohodkov. Izdalo je lične umetniško izdelane takozvane „Spominske liste“, enake vrafe, a ’^ne velikosti v vrednosti komad po 2 K, 10 K in 50 K, Tzdani so v jezikih vseh narodov
avstrijske monarhije. V slovenskem jeziku izdelane „Spominske liste“ ima v zalogi edino le pisarna deželnega in ženskega pomožnega društva Rudečega križa za Kranjsko v Ljubljani, Stroßimayerjeva ulica štev. 1 (II. državna gimnazija), I. nadstropje, soba štev. 51. V Ljubljani sprejemajo naročila tudi Katoliška tiskarna, Katoliška bukvama, Narodna knjigarna; trgovine:	Kleinmayer & Bamberg, Kongresni
trg; Kollmann Kasper, Mestni trg; Matliian, Dun. cesta; 'Pevalek, Židovska, ulica; Regoršek, Stritarjeva ulica; Schwentner, Prešernova ulica. Slovenski spominski listi se lahko n ar oče tudi pri za to napro-šenih uredništvih izvenljubljanskih slovenskih listov : „Edinost“ v Trstu, ,jMir“ v Celovcu, „Straža“ in „Slovenski Gospodar“ v Mariboru, in po drugod. Naročnina po 2 K, 10 K in 50 K se mora takoj založiti pri naročbi. — Slovenci, župnijski, in občinski uradi, denarni zavodi, društva, sezite'po „Spominske liste“, ki so kras vsakega stanovanja in urada. Pomagajte, da se pomnože dohodki Redečemu križu, ki toliko žrtvuje za naše ranjence in bolne junake, kateri gc polni hvale za njim po Rodečem križu storjene usluge na bojnem polju in v zaledju.
Umrl je v St. Vidu pri Grobejnem na Štajerskem nadučitelj v pokoju g. Matija Sumer v starosti’ 72 let. Bodrvrlemu možu blag spomin!
Potrdila o oprostitvi od vojaške službe se morajo oddati. Domobransko ministrstvo razglaša, da morajo vsi tisti, ki so prejeli potrdila, da so začasno oproščeni od vojaške službe, kot uradniki, sluge, delavci itd., oddati svoja tozadevna potrdila omenjenemu ministrstvu.
50- do 551etni črnovojnlki se pritegnejo k poljskim delom. Osrednji urad za pospeševanje dela na Češkem je pred kratkim izdal razglas, iz katerega je razvidno, da se bo za nemški del Češke za s-pomladna dela dobilo dovolj delaMskih sil in sicer iz srbskih in ruskih ujetniakitj taborišč Po zanesljivih poročilih pa je število vojnih ujetnikov, ki so odločeni za poljska dela, zelo omejeno, ker so vsa taborišča velik del vojnih ujetnikov oddala agrskim kmetovalcem, Nemčliji in alpskim deželam, f pred vsem pa tudi vojaškemu in železniškemu erarju za potrebna dela. Danes je v taboriščih komaj ena desetina vseh ujetnikov, drugi so vsi -na delu. Za obdelovanje polja in spravljanje žetve pripravljajo državni osrednji uradi širše odredbe. V slučaju potrebe se bodo za ta dela pritegnili na podlagi posebne ces-nrske odredbe tudi 50—Sfiletni črnovojniki. Ta, namera odgovarja, namenu postavodaje, ki določa, da se črnovoiniška dolžnost teh letnikov omeji na vojne dajatve v zaledju, Id se bodo izvrševale začasno samo po šes id-nov, Samoobsebi umevno se bo lahko tudi druge le-lavce in moštvo strokovnih oddelkov, ki so zaznaimp-vani v seznamkih za vojne dajatve, pritegnilo za poljska dela.
Za trgovske pomočnike. V našem pravosodnem ministrstvu so se vršila posvetovanja, da se zasigu-ra trgovskim pomočnikom-črnovojnikom njih mesta. Izdala se bo posebna cesarskfa, naredba, ki Po določevala, da gospodarji nimajo pravice pomočnikom pri vstopu v črnovojniško službo odpovedati njih rnejsta, ampak da jih morajo po vrAitvi zojiet šprejeti nazaj v službo. Na Ogrskem so se enake odredbe že izdale.
Avstrijski ujetniki v Siciliji. „Secolo“ poroča iz Sassari: Sanitarne naprave v Asinari si je ogledal general Spingardi v družbi vodilnih oseb italijanske sanitete in se zadovoljil ž njimi. Avstrijski u-jetnikii se nahajajo v šotoriščih na hribu; dobili so novo perilo in nove uniforme; dala jih jim je laška v lada. Hrana je dobra in izdatna. Mnogo se jih je že odpočilo od hudih naporov srbskega umikanja. Avstrijski zdravniki ne skrbe salmo za svoje vojake — ampak tudi za Italijane.
Ugodno stanje ozimin. Iz mariborske okolice nam poroča, da so letos ozimne skoro brez izjeme m PO razvite. Tudi pozne setve so (dobro prezimile. — Mnom še sedaj sejejo zimsko pšenico in ječmen.
Klasifikacija ali pregledovanje konj v mariborskem skrajnem glavarstvu se vrši po sledečem redu: Dne 2. aprila oP 8. uri zjutraj v Slov. Bistrici na živinskem trgu; isti dan ob 2. uri popoldne v Spodnji Poiskali pri spravišču požarne brambe; dne 2. aprila ob 8. uri zjutraj v Račah na živinskem trgu; dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj na TOznu na vojaškem vežbališču; dne 6. aprila ob 8. uri zjutraj v Rušah na trgu;j dne 7. aprila ob 8. uri zjutraj pri FIucher-Hujrakovi gostilni na Pesnici; dne 8. aprila ob 8., uri zjutraj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. na trgu; dne 9. aprila ob 8. uri zjutraj pri Sv. Trojici v Slov. gor. pred Golobovo hišo.
Plovbe na Savi nad Trbovljami v okraju Litija se zopet dovoljujejo ob torkih, četrtkih in ob sobotah s sledečim pogoji: Plovba je dovoljena le do Zagorja, Trbovelj ali do Hrastnika. Strogo je prepovedano voziti popotnike proti plači ali brezplačno. Vse osobje mora nositi s seboj potrebne legitimacije. Izkrcati se je dovoljeno le v Zagorju, Trbovljah ali v Hrastniku.
Nemčija zvišala cene za železo. S 1. febr. so zvišali v Nemčiji cene za vsakoVrstno železo in sicer za 10 mark za vsakih 250 mark kupne, oziroma prodajne cene.
Nemčija zvišala cene za perilo. Zveza nemških tovarnarjev za izdelovanje perila je vnovič zvišala cene za perilo za 10 do 15 odstotkov. Zvišanje era je veljavno od' 1. februarja.
Mesto Berolin podedovalo 16 milijonov. V Be-roiinu je umrl bogati trgovec Ernest Etelt, ki je zapustil fcerolinskemu mestu vse svoje premoženje v znesku 16 milijonov mark v dobrodelne nanj ene.
Poštni promet s Turčijo. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je I L febT. 1916 nadalje dovoljeno pošiljati iz Avstrije v Turčijo, oziroma iz Turčije v Avstrijo priporočena pisma in poštne zavoje s povzetjem. Za pošiljanje poštnih zavojev s povzetjem v Turčijo veljajo pravil,, ki so v obče veljavna za promet z navadnimi poštnimi nakaznicami^ Razlika je samo ta, da ni dovoljeno sprejemati Vsem avstrijskim in ogrskim poštnim uradom poštna, povzetja, namenjena za Turčijo, marveč so upravičeni sprejemati poštna povzetja, namenjena v Turčijo, samo večji poštni uradi, takozvani erarični poštni uradi. Tozadevna natančnejša poje Alai se dobe na vsakem poštnem uradu.
Pošiljanje razi ’nie v inozemstvo. Poštno ravnateljstvo razglaša, .u . ni le prepovedano pošiljati razglednic, na katerih so najšlikfaina mesita it’d, v i-iiozemstvo, marveč da je tudi prepovedano pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, pokrajine, mostovi itd. naših zavezniških držav. Končno je Še tudi. prepovedano pošiljati v inozemstvo razglednice, n!a katerih so naslikana mesta, pokrajine, mostovi itd. tistih pokrajin in dežel, katere so zasedle avstro-ogrske ali pa čete naših zaveznic.
Koliko lasi ima človek na glavi? Zdravnik dr. Vele v Frankobrodu je izračunal, da se nahaja na glavi odraslega in zdravega človeka do 80.000 lasi. Na štirijaški centimeter prostora na glavi pride krog 170 lasi Odrasel človek izgubi poprečno na dan 40 la	■
Prvi kadilec cigaret. Hamburžan Remit je leta 1808 kot prvi javno kadil cigarete. Ker je smatral mestni magistrat v Hamburgu pušenje cigaret kot prestopek zoper dostojnost, je bil Remit zaradi tega opetovano kaznovan od mestnega magistrata. Remita so začeli posnemati njegovi ožji prijatelji in leto pozneje je Kadila večina mladih Hamiburžanov cigarete, tako da je moral magistrat končno umakniti svojo tozadevno prepoved.
Pravda zaradi 10 vinarjev. Ijinška banka je odtegnila nekemu odvetniku znesek 10 vinarjev kot kolekovino za iz; lačano (denarno svoto. Odvetnik je tožil banko, prafvda je šla, od instance do inš,tance, končno je izgubila pravdo omenjena bantka, Stroški pravde, ki je trajala skoro dve leti, so znašali — 430 kron!
Žrebanje državne dobrodejne loterije. Dus "J\ fmruarja t. 1. se bo vršilo na Dunaju žrebanje državne loterije, koje čisti dobiček je namenjen nevojaškim dobrodelnim namenom. Vseh dobitkov je 21146 in sicer v znesku 625.000 kron. Glavni dobitki znašajo 200.000 K, 50.000 K, 30.000 K in
2O.000	K. Posamezna srečka stane 4 K. Srečke se prodajajo po trafikah, menjalnicah, poštnih in davčnih uradih i. t. d.
Dopisi*
Maribor. Hišnik v mariborskem Narodnem domu, Marko Snajdar, je pisal pred nekaj dnevi svoji
ženu da dela kot ujetnik v neki tovarni, za steklo v guberniji Minsk v Stari Rusiji. Šnajdar piše, da je zdrav. Žena celih osem mescev ni dobila nobenega glasu o svojem možu. Veselje je sedaj tem večje.
Maribor. Rjfie 3. febr. je umrla tukajšnja gostilničarka v Tegetthoffovi ulici, Terezija Wiesthaler, v 80. letu svoje starosti.
Maribor. Šolski, sluga na tukajšnji državni višji realki, Simon Fuchsbichler, je obhajal dne 3. februarja t. 1. štiridesetletnico svojega; službovanja na tem zavodu.
Maribor. V pretečenem tepi mi So bile v mariborskem mestnem okolišu uradno- prijavljene sledeče nalezljive bolezni: Škrlatica 4 slučaji, davica 2 slučaja in osepnice 3 slučaji.
Studenci pri Mariboru. Umrla je soproga tukajšnjega železniškega uslužbenca Marija Jerčič v starosti 35 let. Pokopana je bilia« na tukajšnjem pokopališču.
Št. II] v Slov. gor. V nedeljo, dne 6. febr., se je v tukajšnji cerkvi poročil trgovec g. Ivan Plevnik z gdč. Dorotejo Založnik. Mlad par je prevzel trgovino v hiši tukajšnje posojilnice. -Obilo sreče ! — Isti dan se je poročil v St, liju tudi mariborski- trgjovec g. Martin Gajšek z Ivano Partlič. Tekom enega, tedna se je vršilo v naši župni cerkvi pet porok.
Pragarsko. Tukajšnji uradniki južne železnice so nabrali znesek po 50 K in ga poslali nemškemu ..Sehulvereänu.“
Celje. Za 1., 2. in 3. razred tukajšnje mestne ljudske šole, ld je 'začasno nastanjena v Karl Trau-novi ulici štev. 10, I. nadstropje, se začne redni pouk dne 15. febr, db 8. uri zjutraj.
Celje. Nadporočnik 23. dompbr. pp., Ant. Eich-berger, sin tukaj umrlega; ključavničarskega mojstra Antona Eichberger, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III, razreda.
Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe:	kadet
Bogoslav Gazda od 87. pešpolka, in pešec Jožef Cho-cholac,
Slivnica pri Celju. Poročnik polka oes. lovcev Robert Oraseli, sin tukajšnjega trgovca Graselija,, je bil odlikovan s Signum laudis.
Laški trg. Tu je umri dne zl: januarja gosp. Ivan Drobnič, posestnik in tržeč ?, deželnimi pridelki, v visoki starosti 81 let. Pokojnik je bil mož, kakoršnih slovenska grada ne rodi vsak dan : vrl poštenjak, dosleden in blag značaj od pete do glave. N. p. v m. !
Hrastnik. Anton Košir, rudniški mojster v Hrastniku, je nabral znesek po 93 K ter ga izročil nemškemu „Schulvereinu.“
* Šoštanj. Ljudska igra s petjem „Stari Ilija‘% katero je priredila Šaleška Čitalnica dne 9. jan. v prid vdovam in sirotam padlih Vojakov šoštanjskega okraja, je lepo uspela. Samo vzgledni požrtvovalnosti vseh je pripisati uspeli nastop v tako kratko odmerjenem roku za prireditev; kjer je taka mladina, tam je veselje, življenje, bodočnost! Hvala in priznanje jim! — Cisti dobiček prireditve v znesku 300 K se je nakfalzal okrajnemu’ glavarstvu, ki bo razdelilo podpore iz tega sklada res potrebnim družinam Šoštanj ske g a okraja. Naj bodo prizadetim vdovam in si-roticam te podpore, dasi skromne, svetel žarek v njihovo temno bolest, naj se jim vsaj za trenotek vrne jasna pomlad v žalostna srca! Ne prenehajmo v delih plemenitega sočutja! Prav srčna hvala vsem, ki so bodisi s prispevki, bddisi z osebno udeležbo pripomogli do krasnega uspeha!
zaloga ep, Sums-
ISStl, SFCbFliDS ill BpSÜsil! FBÈI PO
;'ađl na obrok*. aatoBj. - firauofoai 20—809 K
oklasta remont.-ura K SISO ■ ristna srebrna, on K 7*— •riginal omega ora K itr— * uhinjska ora	K	IO*— !
Uidilka niklasta K 8*— i Poročni prstani K 3*— | ' rrbrne verižice K S*— Večletno jamstvo.
Masi. Dieting®?
M. FeMach (
»» in očala? ìtìRIBOH, Sosposka sLZfi
Kupujem zlatnino la
um
Ha NajTišje dovolilo Njenega ces. 0 in kralj, apostolskega Veličanstva
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta Solarija V demarìU vsebuje 2046 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
miète. 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezpisr Srečke se dopošiljajo poštnine proste.
C. kr. generalno rairiEt® Ifstvo za državne lote, i
(oddelek za dobrodelne loteiije).
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv, Cirila V Maribor««