Št. 1 Maribor, petek 8.1.2021 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1. Odlok o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 14. redni seji dne 07.01.2021 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 določajo proračun, višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti pri upravljanju in prodaji finančnega premoženja občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Predlog proračuna 2021 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 11.053.611 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.156.171 70 DAVČNI PRIHODKI 6.772.396 700 Davki na dohodek in dobiček 5.031.247 703 Davki na premoženje 1.326.720 704 Domači davki na blago in storitve 349.429 706 Drugi davki in prispevki 65.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.383.775 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 616.048 711 Takse in pristojbine 14.736 712 Denarne kazni 166.150 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 23.000 714 Drugi nedavčni prihodki 563.841 72 KAPITALSKI PRIHODKI 832.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 182.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 650.000 Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.065.440 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 971.816 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.093.624 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 18.001.231 40 TEKOČI ODHODKI 3.092.856 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 538.089 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 75.100 402 Izdatki za blago in storitve 2.385.637 409 Rezerve 94.030 41 TEKOČI TRANSFERI 2.805.753 410 Subvencije 182.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.751.852 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 456.750 413 Drugi tekoči domači transferi 415.151 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.865.622 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 11.865.622 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 237.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 237.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -6.847.620 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 217.620 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 217.620 751 Prodaja kapitalskih deležev 217.620 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 217.620 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 3.300.000 50 ZADOLŽEVANJE 3.300.000 500 Domače zadolževanje 3.300.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -3.430.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 3.300.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 6.947.620 Stanje na računu preteklega leta 31.12. 3.430.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - pod konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so:  donacije,  pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,  požarna taksa,  turistična taksa,  prihodki iz naslova komunalnih prispevkov,  okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,  prejeta sredstva iz državnega proračuna in javnih agencij za investicije. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se za višino vplačanega namenskega prihodka lahko poveča obseg teh izdatkov in višina proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, to je župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 3 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov za največ 20 %. V primeru premalo planiranih sredstev za tekoče leto, ta sredstva lahko črpa iz tekoče proračunske rezerve. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so; 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF . 2. podračun stanovanjskega sklada Občina oblikuje proračunske rezerve iz prve točke v zakonski višini največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunske rezerve:  za stanovanjski sklad se v letu 2021 oblikujejo v višini 513 €,  za naravne nesreče se v letu 2021 oblikuje v višini 18.000 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 6.500,00 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan. 10. člen (pooblastila županu) S tem odlokom občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem pooblašča župana, da potrdi investicijsko dokumentacijo za projekte, pripravljene na podlagi določil Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) 4. Posebnosti ravnanja s stvarnim premoženjem 11. člen (odpis dolga) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 5.000 €. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina Cerklje na Gorenjskem se lahko dolgoročno zadolži do višine 3.300.000 €. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je Občina Cerklje na Gorenjskem, v letu 2021 ne sme preseči 100.000,00 €. Skupna višina pomeni največjo dovoljeno vsoto vseh poroštev skupaj. Pogoj za poroštvo pravnim osebam javnega sektorja in drugim pravnim osebam, katerih ustanoviteljica je Občina Cerklje na Gorenjskem, je soglasje Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem pooblašča župana Občine Cerklje na Gorenjskem, da podpiše poroštvo do dovoljene višine 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Cerklje na Gorenjskem v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov se objavijo na spletni strani občine. Številka: 410-18/2020-47 Datum: 07.01.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 2. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 78/18) in 88. členom Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 14. redni seji dne 7. 1. 2021 sprejel NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 1. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 4 1. člen (uvodno določilo) Za zagotovitev sredstev v proračunu za leto 2021 se določi Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ga sestavljajo: načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem in načrt najema nepremičnega premoženja lokalne skupnosti. 2. poglavje NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA 2. člen (kategorizacija cest) Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja vključuje zemljišča, ki so z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerklje na Gorenjskem določena, da sodijo pod kategorizirano lokalno cesto, zbirno krajevno cesto ali javno pot. Ti odseki oz. trase cest so:  LC 039111 Visoko – Luže – Cerklje,  LC 039121 Cerklje – Pšenična Polica – Zalog – Klanec,  LC 039301 Ravne – Gospinca – Krvavec,  LC 039401 Trata – Adergas – Češnjevek,  LC 039411 Trata – Praprotna Polica – Šenčur,  LC 039501 Zg. Brnik – Cilka – R/104,  LC 039511 Vopovlje – Zalog,  LC 039601 Cerklje – Poženik,  LC 039611 Cerklje – Pšata,  LC 039621 Poženik – Šmartno,  LC 039701 Pšenična Polica – Šmartno – Zalog,  LC 039711 Zalog – Cerkljanska Dobrava,  LC 039731 Zalog – Lahovče,  LC 039801 Grad – Šenturška Gora – Sidraž,  LC 160081 Poljane – Senožet – Sveti Lenart,  LC 326091 Možjanca – Štefanja Gora – Sp. postaja žičnice Krvavec,  LC 390031 Šenčur – Trata pri Velesovem,  LZ 039051 Grad – Dvorje – Bavant,  JP 540921 Velesovo – Vrbica,  JP 540911 Velesovo – kamnosek – Hribarju – Kern,  JP 540813 Praprotna polica – letališče,  JP 540811 Fazanarija – Vrbica,  JP 540661 – Šenturška Gora – Štefan  druga zemljišča, na katerih že potekajo kategorizirane lokalne ceste ali javne poti, v last in posest Občine Cerklje na Gorenjskem. 3. člen (pridobivanje zemljišč v skladu s premoženjsko bilanco) Občina Cerklje na Gorenjskem nadaljuje z reševanjem urejanja prepisov na podlagi Dogovora o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z delitvijo premoženja bivše Občine Kranj na dan 31. 12. 1994. 4. člen (pridobivanje zemljišč preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov) Občina Cerklje na Gorenjskem skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS rešuje prepise zemljišč na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO in 9/16 – ZGGLRS), Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE), Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter povrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11, 14/15 – ZUUJFO in 74/15 – ZAgrS) in na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09, 109/10 – ZCes-1 in 24/15 – ZCestn). 5. člen (pridobivanje zemljišč iz javnega dobra) Občina Cerklje na Gorenjskem pridobiva zemljišča z izvzemom iz javnega dobra, in sicer zemljišča, ki ležijo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem. 6. člen (razglasitev zemljišč za grajeno javno dobro lokalnega pomena) Občina Cerklje na Gorenjskem zemljišča, ki ležijo v kategoriziranih občinskih cestah, in so last Občine Cerklje na Gorenjskem, razglasi za grajeno javno dobro lokalnega pomena. 7. člen (pridobivanje nepremičnin iz drugih virov) Za realizacijo projektov, ki so navedeni v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 ter projektov, ki so vključeni v Načrt razvojih programov pri proračunu Občina Cerklje na Gorenjskem pridobiva občina zemljišča ali druge stvarne pravice. V kolikor določenih zemljišč ni mogoče odkupiti za realizacijo projekta, je mogoče v takih primerih od lastnika zemljišča pridobiti izvedeno pravico ali pravno dejstvo (služnost, stavbna pravica in drugo) ter se lahko lastniku zemljišča izplača tudi odškodnina. V letu 2021 se planira tudi nakup:  stavbe s pripadajočim zemljiščem na naslovu Trg Davorina Jenka 10, 4207 Cerklje na Gorenjskem, stavba št. 703 (ID 5915118);  zemljišč parc. št. 670/4, 671/5, 671/6, 671/7, 671/8, 671/9, 671/10, 671/11, 671/12, 671/13, 671/14, 671/15, 671/16, 671/17, 671/18, 671/19, 671/20, 671/21, 671/22, 671/23, 671/24, 671/25, 671/26, 671/27, 671/28, 671/29, 671/30, 671/31, 671/32, 671/33, 671/34, 671/35, 671/36, 671/37, 671/38, 671/39, 671/40, 671/41, 671/42, 671/43, 671/44, 671/45, 671/46, 672/1, 672/2, 672/3, 672/4, 672/5, 672/6, 672/7, 672/8, 672/9, 672/10, 672/11, 672/12, 672/13 in 672/14 vsa k.o. 2110 Grad. 3. poglavje NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM 8. člen (Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem) Občina Cerklje na Gorenjskem ugotavlja, da stvarnega premoženja navedenega v tem členu, ne potrebuje za svoje lastne potrebe, zato ga lahko odproda. Proda se naslednje nepremično stvarno premoženje, katerega upravljavka je Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem: K.O. 2118 – CERKLJE 1. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 336/11, površina 121 m2, delež 555/866. Posplošena vrednost: 759,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 5 Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 2. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 336/13, površina 83 m2, delež 614/681. Posplošena vrednost: 521,16 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 3. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 336/14, površina 597 m2. Posplošena vrednost: 3.748,56 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 4. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 336/15, površina 83 m2. Posplošena vrednost: 521,16 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 5. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 464, površina 313 m2. Posplošena vrednost: 2.817,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 6. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 498/4, površina 274 m2. Posplošena vrednost: 3.949,14 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 7. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1261, površina 5625 m2. Posplošena vrednost: 10.091,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 8. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1345/6, površina 223 m2. Posplošena vrednost: 2.007,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 9. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1341/4, površina 2 m. Posplošena vrednost: 18,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 10. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1353/3, površina 46 m2. Posplošena vrednost: 414,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 11. Zemljišče: katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1356/4, površina 223 m2. Posplošena vrednost: 400,06 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 12. Del stavbe: poslovni prostor št. 3 v stavbi 631 katastrska občina 2118 CERKLJE, v izmeri 130,20 m2 , na naslovu Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Ocenjena vrednost: 176.070,00 EUR, ki jo je ocenil sodni izvedenec in cenilec Janez Fajfar univ.dipl.inž.grad.. K.O. 2109 – ČEŠNJEVEK 13. Zemljišče: katastrska občina 2109 ČEŠNJEVEK parcela 31/7, površina 95 m2. Posplošena vrednost: 855,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 14. Zemljišče: katastrska občina 2109 ČEŠNJEVEK parcela 277, površina 5578 m2. Posplošena vrednost: 26.685,15 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2110 – GRAD 15. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 252, površina 9193 m2, delež 7/12. Posplošena vrednost: 4.255,94,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 16. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 321/1, površina 7845 m2, delež 7/12. Posplošena vrednost: 3.866,19 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 17. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 321/3, površina 105 m2, delež 7/12. Posplošena vrednost: 78,40 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 18. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/5, površina 233 m2. Posplošena vrednost: 278,67 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 19. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/81, površina 601 m2. Posplošena vrednost: 474,17 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 20. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/82, površina 21 m2. Posplošena vrednost: 25,12 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 21. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/19, površina 1083 m2. Posplošena vrednost: 548,95 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 22. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/28, površina 457 m2. Posplošena vrednost: 2.563,19 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 23. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/71, površina 339 m2. Posplošena vrednost: 1.238,42 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 6 24. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/72, površina 57 m2. Posplošena vrednost: 513,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 25. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/77, površina 8 m2. Posplošena vrednost: 72,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 26. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 366/78, površina 1179 m2. Posplošena vrednost: 1.435,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 27. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 974/38, površina 874 m2. Posplošena vrednost: 2.090,61 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 28. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 974/40, površina 14 m2. Posplošena vrednost: 33,49 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 29. Zemljišče: katastrska občina 2110 GRAD parcela 974/42, površina 196 m2. Posplošena vrednost: 703,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2115 – LAHOVČE 30. Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/11, površina 102 m2. Posplošena vrednost: 918,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 31. Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/12, površina 58 m2. Posplošena vrednost: 522,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 32. Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1164/13, površina 58 m2. Posplošena vrednost: 522,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 33. Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 25/1, površina 73 m2. Posplošena vrednost: 657,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 34. Zemljišče: katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1191/3, površina 51 m2. Posplošena vrednost: 459,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2116 – SPODNJI BRNIK 35. Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK parcela 1079/52, površina 85 m2. Posplošena vrednost: 765,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 36. Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK 1079/53, površina 10 m2. Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 37. Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK 512/15, površina 68 m2. Posplošena vrednost: 68,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 38. Zemljišče: katastrska občina 2116 SPODNJI BRNIK parcela 1079/60, površina 81 m2. Posplošena vrednost: 729,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2079 – ŠENTURŠKA GORA 39. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 553/3, površina 105 m2. Posplošena vrednost: 630,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 40. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1830/2, površina 315 m2. Posplošena vrednost: 226,80 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 41. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1867/7, površina 181 m2. Posplošena vrednost: 1.066,89 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 42. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/1, površina 1922 m2. Posplošena vrednost: 1.404,84 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 43. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/2, površina 160 m2. Posplošena vrednost: 125,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 44. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/3, površina 219 m2. Posplošena vrednost: 172,13 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 45. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/4, površina 334 m2. Posplošena vrednost: 332,18 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 46. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/5, površina 23 m2. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 7 Posplošena vrednost: 136,80 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 47. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/6, površina 320 m2. Posplošena vrednost: 1.920,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 48. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1848/7, površina 349 m2. Posplošena vrednost: 290,23 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 49. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1857/2, površina 142 m2. Posplošena vrednost: 852,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 50. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/182, površina 291 m2. Posplošena vrednost: 1.746,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 51. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/164, površina 105 m2. Posplošena vrednost: 630,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 52. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/187, površina 13 m2. Posplošena vrednost: 78,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 53. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/83, površina 1008 m2. Posplošena vrednost: 10.872,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 54. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/191, površina 493 m2. Posplošena vrednost: 2.958,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 55. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/165, površina 80 m2. Posplošena vrednost: 480,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 56. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/189, površina 22 m2. Posplošena vrednost: 132,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 57. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1838/1, površina 241 m2. Posplošena vrednost: 241,73 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 58. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1036/188, površina 16 m2. Posplošena vrednost: ni določena, ker jo pristojen organ za geodetske evidence ni določil. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 59. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/4, površina 645 m2. Posplošena vrednost: 1.894,75 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 60. Zemljišče: katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1887/6, površina 162 m2. Posplošena vrednost: 77,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« K.O. 2112 – ŠMARTNO 61. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/3, površina 239 m2. Posplošena vrednost: 1.143,38 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 62. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/31, površina 174 m2. Posplošena vrednost: 832,42 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 63. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/5, površina 180 m2. Posplošena vrednost: 861,12 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 64. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/6, površina 180 m2. Posplošena vrednost: 861,12 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 65. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/7, površina 180 m2. Posplošena vrednost: 861,12 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 66. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/8, površina 168 m2. Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 67. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/9, površina 168 m2. Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 68. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/10, površina 168 m2. Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 69. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/11, površina 168 m2. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 8 Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 70. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/12, površina 168 m2. Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 71. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/13, površina 168 m2. Posplošena vrednost: 803,71 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 72. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/14, površina 427 m2. Posplošena vrednost: 2.042,77 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 73. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/30, površina 5026 m2. Posplošena vrednost: 24.044,38 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 74. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 795/1, površina 1331 m2. Posplošena vrednost: 7.163,44 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 75. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/19, površina 1313 m2. Posplošena vrednost: 11.817,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča 76. Zemljišče: katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/23, površina 3042 m2. Posplošena vrednost: 27.378,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2080 – ŠTEFANJA GORA 77. Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 470, površina 8880 m2. Posplošena vrednost: 8.916,94 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 78. Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 540/14, površina 63 m2. Posplošena vrednost: 45,36 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 79. Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 539/2, površina 50 m2. Posplošena vrednost: 300,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 80. Zemljišče: katastrska občina 2080 ŠTEFANJA GORA parcela 544/1, površina 967 m2. Posplošena vrednost: 783,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2108 – VELESOVO 81. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/5, površina 92 m2. Posplošena vrednost: 828,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 82. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/6, površina 299 m2. Posplošena vrednost: 2.691,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 83. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 602/7, površina 63 m2. Posplošena vrednost: 567,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 84. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 671/6, površina 403 m2. Posplošena vrednost: 3.627,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 85. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 671/15, površina 38 m2. Posplošena vrednost: 342,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 86. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1118/2, površina 296 m2. Posplošena vrednost: 387,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 87. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1742/5, površina 103 m2. Posplošena vrednost: 152,54 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 88. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1779/6, površina 29 m2. Posplošena vrednost: 261,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 89. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1784/3, površina 5 m2. Posplošena vrednost: 45,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 90. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1783/2, površina 10 m2. Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 91. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1783/3, površina 21 m2. Posplošena vrednost: 189,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 9 92. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/11, površina 102 m2. Posplošena vrednost: 60,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 93. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/12, površina 28 m2. Posplošena vrednost: 252,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 94. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1791/10, površina 78 m2. Posplošena vrednost: 702,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 95. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1800/4, površina 175 m2. Posplošena vrednost: 994,92 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 96. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1800/14, površina 52 m2. Posplošena vrednost: 93,29 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 97. Zemljišče: katastrska občina 2108 VELESOVO parcela 1801/1, površina 249 m2. Posplošena vrednost: 1.431,24 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« K.O. 2113 – ZALOG 98. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1100/4, površina 56 m2. Posplošena vrednost: 504,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 99. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/1, površina 10 m2. Posplošena vrednost: 90,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 100. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/2, površina 40 m2. Posplošena vrednost: 71,76 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 101. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/3, površina 129 m2. Posplošena vrednost: 1.161,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 102. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 376/4, površina 193 m2. Posplošena vrednost: 1.737,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 103. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/4, površina 105 m2. Posplošena vrednost: 188,37 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 104. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/6, površina 135 m2. Posplošena vrednost: 1.215,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 105. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/7, površina 74 m2. Posplošena vrednost: 666,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 106. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/8, površina 32 m2. Posplošena vrednost: 288,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 107. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/18, površina 20 m2. Posplošena vrednost: 53,17 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 108. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1084/20, površina 8 m2. Posplošena vrednost: 14,35 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 109. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1111/1, površina 112 m2. Posplošena vrednost: 709,38 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 110. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/4, površina 437 m2. Posplošena vrednost: 783,98 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 111. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/6, površina 74 m2. Posplošena vrednost: 265,51 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 112. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/7, površina 87 m2. Posplošena vrednost: 468,23 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 113. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/8, površina 52 m2. Posplošena vrednost: 93,29 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 114. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/9, površina 465 m2. Posplošena vrednost: 834,21 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 10 115. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1110/3, površina 150 m2. Posplošena vrednost: 1.350,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 116. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1113/4, površina 172 m2. Posplošena vrednost: 308,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 117. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/7, površina 44 m2. Posplošena vrednost: 78,94 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 118. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/8, površina 36 m2. Posplošena vrednost: 64,58 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 119. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/9, površina 61 m2. Posplošena vrednost: 109,43 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 120. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/10, površina 138 m2. Posplošena vrednost: 247,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 121. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/11, površina 49 m2. Posplošena vrednost: 87,91 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 122. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/12, površina 45 m2. Posplošena vrednost: 80,73 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 123. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/13, površina 133 m2. Posplošena vrednost: 238,60 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 124. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/14, površina 70 m2. Posplošena vrednost: 125,58 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 125. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/15, površina 83 m2. Posplošena vrednost: 113,02 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 126. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/16, površina 54 m2. Posplošena vrednost: 96,88 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 127. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/17, površina 58 m2. Posplošena vrednost: 104,05 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 128. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/18, površina 67 m2. Posplošena vrednost: 120,20 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 129. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1118/19, površina 188 m2. Posplošena vrednost: 337,27 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 130. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1126/4, površina 106 m2. Posplošena vrednost: 954,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 131. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1115, površina 993 m2. Posplošena vrednost: 1.781,44 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 132. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1114/3, površina 527 m2. Posplošena vrednost: 1.891,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.; 133. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1114/4, površina 520 m2. Posplošena vrednost: 2.799,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 134. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1103/3, površina 188 m2. Posplošena vrednost: 337,27 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 135. Zemljišče: katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1101/8, površina 150 m2. Posplošena vrednost: 970,56 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. K.O. 2117 – ZGORNJI BRNIK 136. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/1, površina 450 m2. Posplošena vrednost: 538,20 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 137. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/2, površina 160 m2. Posplošena vrednost: 188,70 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 11 138. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/3, površina 80 m2. Posplošena vrednost: 95,68 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 139. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/4, površina 6 m2. Posplošena vrednost: 7,18 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 140. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/5, površina 1 m2. Posplošena vrednost: 1,20 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 141. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 528/6, površina 537 m2. Posplošena vrednost: 642,25 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 142. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/4, površina 165 m2. Posplošena vrednost: 394,68 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 143. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/9, površina 44 m2. Posplošena vrednost: 34,32 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 144. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/12, površina 10 m2. Posplošena vrednost: 47,84 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 145. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 569/13, površina 2 m2. Posplošena vrednost: 9,57 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 146. Zemljišče: katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1303/2, površina 126 m2. Posplošena vrednost: 226,04 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 9. člen (Socialno varstveni zavod Taber) Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem soglaša, da se lahko nepremičnine, ki so v lasti do 1/1 (do celote) Socialno varstvenega zavoda Taber, bremenijo s hipoteko kot obliko zavarovanja za pridobitev bančne garancije ali kredita pri poslovni banki in bremenijo s stavbno pravico. 4. poglavje NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA 10. člen (Načrt najema in oddaje nepremičnega premoženja v najem) Občina Cerklje na Gorenjskem lahko nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje za svojo lastno dejavnost, odda v najem v skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in njenimi podzakonskimi akti. Stanovanja in drugo nepremično premoženje, ki je v tem načrtu predvideno za odprodajo, se lahko v primeru interesa, odda v najem za določen ali nedoločen čas v skladu z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in njenimi podzakonskimi akti. 5. poglavje SPREJEM NAČRTA 11. člen (sprejem Načrta ravnanja) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. 6. poglavje KONČNE DOLOČBE 12. člen (sprejem in veljavnost) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega načrta preneha veljati Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020, št. 28/2020, št. 52/2020, št. 58/2020) Posamični postopki, ki so bili začeti na podlagi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 se dokončajo v letu 2021. Številka: 478-01/2021-01 Datum: 7. 1. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 3. Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov kot izjeme od vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 2. odst. 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 14. redni seji dne 7. 1. 2021 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV KOT IZJEME OD VKLJUČITVE V NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 12 1. Občina Cerklje na Gorenjskem lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021, ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, v skupni vrednosti, ki ne sme presegati:  10% skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 oziroma 200.000,00 EUR  10% skupne vrednosti načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 oziroma 83.200,00 EUR. 2. V primeru sklenitve pravnega posla na podlagi tega sklepa, se o tem poroča na naslednji redni seji Občinskega sveta. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2021-02 Datum: 7. 1. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan OBČINA HAJDINA 4. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 odl. US, 8/96, 18/98 odl. US, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 40., 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 4. dopisni seji, dne 8. 1. 2021 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA HAJDINA 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2010, 25/2011 in 48/2013; v nadaljevanju besedila Odlok) se za 41. členom doda novo poglavje, ki se glasi: »IX. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED ZAVODOM IN USTANOVITELJICO 41. a člen: (1) Zavod je dolžan ustanoviteljici:  poročati o svojem poslovanju oziroma predložiti letno poročilo, katerega sestavni del je poročilo o izvedbi letnega delovnega načrta;  predložiti program dela, finančni načrt, letni delovni načrt in načrt razvoja zavoda;  zagotavljati statistične in druge podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti zavoda, ter druge podatke v skladu z zakonom. (2) Ustanoviteljske pravice in obveznosti skladno z zakonodajo, tem odlokom in drugimi predpisi izvršujeta Občinski svet Občine Hajdina in župan Občine Hajdina. (3) Občinski svet Občine Hajdina ima v imenu ustanovitelja do zavoda naslednje pravice in obveznosti:  odloča o statusnih spremembah zavoda,  daje soglasje k spremembam dejavnosti,  imenuje predstavnike ustanovitelja v svet zavoda,  daje mnenje k imenovanju ravnatelja,  opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. (4) Župan ima v imenu ustanovitelja do zavoda naslednje pravice in obveznosti:  ugotavlja skladnost planov in programov dela zavoda s plani in programi Občine Hajdina,  daje soglasje k delu sistemizacije delovnih mest, ki so sofinancirana iz proračuna ustanovitelja,  sprejme sklep o prenosu upravljanja nepremičnin na zavod,  lahko skliče izredno sejo sveta zavoda v naslednjih primerih:  če je ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti za katero je zavod ustanovljen ali  če je pri delovanju sveta zavoda oziroma njegovih posameznih članov zaznati, da le-ta deluje v nasprotju z javnim interesom, ali v nasprotju z veljavno zakonodajo, tem odlokom in drugimi akti, ali  če je pri delovanju sveta zavoda oziroma njegovih posameznih članov zaznati, da le-ta deluje v nasprotju z ugotovitvami, predlogi ali odločitvami organa pristojnega za opravljanje nadzora nad izvrševanjem zakonodaje ali drugih aktov s področja zavodov, s področja organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja in drugih področij.  opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. (5) Kadar izredno sejo iz prejšnjega odstavka skliče župan, se vabilo za izredno sejo z gradivom pošlje članom sveta zavoda najkasneje 3 dni pred dnem določenim za sejo. V primeru, kadar bi odlog obravnave in odločanje o posameznem vprašanju povzročil zastoj pri delu zavoda ali nenadomestljivo materialno oziroma moralno škodo za zavod ali za udeležence v posameznem postopku, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Vabilo za izredno sejo se pošlje članom sveta zavoda po pošti v fizični obliki ali na njihov elektronski naslov. Na začetku izredne seje, prisotni člani sveta zavoda z večino glasov navzočih članov, določijo člana, ki bo sejo vodil. Če člani ne določijo člana, ki bo sejo vodil, vodi sejo župan. O vseh ostalih vprašanjih izredne seje se smiselno uporabljajo določila Poslovnika o delu sveta javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda osnovne šole Hajdina.« Dosedanje IX. poglavje postane X. poglavje. 2. člen Ta dopolnitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 13 Številka: 0141-1/2010-4 Datum: 8. 1. 2021 Občina Hajdina mag. Stanislav Glaža, župan OBČINA KRIŽEVCI 5. Sklep o začasnem financiranju Občine Križevci v obdobju januar-marec 2021 Na podlagi 32. 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr.,101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) ter 29. člena Statuta občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin št.11/18) je župan sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE KRIŽEVCI V OBDOBJU JANUAR-MAREC 2021 I. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Križevci (v nadaljevanju :občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljevanju besedila:obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Križevci za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/20 in 66/20) II. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 653.634 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 652.867 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 532.113 70 DAVČNI PRIHODKI 516.529 700 Davki na dohodek in dobiček 8.138 703 Davki na premoženje 7.446 704 Domači davki na blago in storitve 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 120.754 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 76.015 711 Takse in pristojbine 476 712 Globe in druge denarne kazni 530 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 304 714 Drugi nedavčni prihodki 43.429 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 767 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 767 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 767 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 491.945 40 TEKOČI ODHODKI 165.083 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 36.217 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 9.211 402 Izdatki za blago in storitve 119.372 403 Plačila domačih obresti 354 409 Rezerve 2.929 41 TEKOČI TRANSFERI 241.172 410 Subvencije 19.222 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 183.204 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 788 413 Drugi tekoči domači transferi 37.958 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 82.341 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 82.341 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 3.349 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 3.136 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 14 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 161.689 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 18.169 55 ODPLAČILA DOLGA 18.169 550 Odplačila domačega dolga 18.169 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 143.520 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -18.169 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -161.689 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 620.520 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. Členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk-kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. III. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 7. člen (vključevanje v obdobju začasnega financiranja plačanih obveznosti v proračun) Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 4100-0002/2020-27 Datum: 23.12.2020 Občina Križevci mag. Branko Belec, župan OBČINA MIRNA 6. Sklep o delni povrnitvi stroškov za nadomestne volitve člana OS v 2. volilni enoti v Občini Mirna v letu 2021 Na podlagi 19., 23. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur.l. RS št. 41/2007, 103/2007- ZPolS-D, 105/08- Odločba US: U-I-295/07-8, 98/2013, 82/2013-ZUP_H ) ter na osnovi 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na 2. dopisni seji, dne 6.1.2021 sprejel SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV ZA NADOMESTNE VOLITVE ČLANA OS V 2. VOLILNI ENOTI V OBČINI MIRNA V LETU 2021 1. S tem sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za nadomestne volitve člana OS v 2. volilni enoti v Občini Mirna v letu 2021. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 15 2. Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka te točke, lahko stroški volilne kampanje dosežejo višino minimalne plače v RS, ki velja trideseti dan pred dnevom glasovanja, če bi bili po določbah tega sklepa dovoljeni stroški volilne kampanje nižji. 3. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, katerim so pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 4. Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet se na njihovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna občine v roku 30 dni po predložitvi poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. 5. Glede primerov, ki niso določeni s tem sklepom, veljajo določbe zakona, ki ureja volilno in referendumsko kampanjo. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 040-0002/2020 Datum: 6.1.2021 Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan OBČINA MOZIRJE 7. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo hleva za molznice – Kmetija glušič Občinski svet Občine Mozirje je na podlagi 119. člena in druge alineje četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/2017) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/18), na 3. dopisni seji dne, 8.1.2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMBE NAMENSKE RABE ZA GRADNJO HLEVA ZA MOLZNICE – KMETIJA GLUŠIČ I. Splošni določbi 1. člen (podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 77/15, 105/15- NPB1, 74/16, 44/17, 65/18-NPB2, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo hleva za molznice – Kmetija Glušič (v nadaljnjem besedilu: OPPN), z identifikacijsko številko 1692 v zbirki prostorskih aktov. (2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 19/20. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (predmet OPPN) Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočile takšne posege v prostor in gradnjo objektov, da bo zagotovljeno izvajanje kmetijske dejavnosti vzreje krav molznic. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) Območje OPPN obsega zemljišča, namenjena gradnji kmetijskih objektov in zemljišča, ki so potrebna za njihovo redno rabo. Površina območja OPPN obsega ca 8526 m2. Območje obsega dele zemljiških parcel št. 280/1, 279/1, 279/3, 281, 285/7, 285/6, 261/1 in 261/2, k.o. Loke (937). 5. člen (posegi zunaj območja OPPN) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča zunaj območja OPPN, predviden je:  priključni nizkonapetostni podzemni elektro energetski vod poteka od obstoječe omarice PS- RO3 na parceli št. 776/1, k.o. Loke in poteka preko parcel št. 259/4, 246 in 776/1, k.o. Loke. IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Območje obravnave se nahaja na zahodnem delu vasi Loke pri Mozirju. (2) Območje OPPN se na obstoječe prometno omrežje navezuje preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri iz lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik. 7. člen (dopustne dejavnosti) Območje OPPN je namenjeno kmetijski dejavnosti. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 16 8. člen (dopustne gradnje in vrste dopustnih objektov) Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:  novogradnje objektov, opredeljenih s tem OPPN:  12712 stavbe za rejo živali,  12713 stavbe za skladiščenje pridelka (silos),  rekonstrukcije objektov,  vzdrževanje objektov,  gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, preureditev obstoječih vodov,  gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja dovoznih cest in manipulativnih površin),  urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,  gradnja pomožnih objektov kot dopolnitev funkcije osnovnega objekta se lahko izvede kot prizidave k osnovnemu objektu ali kot enostavni in nezahtevni objekti in sicer:  nestanovanjske kmetijske stavbe za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti,  nadstrešnice,  rezervoarji, silosi,  ograje, podporni zidovi,  vodnjaki, vodni zbiralnik, okrasni ribnik,  priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture,  nasipi, izkopi, utrjene površine, utrjene brežine. 9. člen (predvidene odstranitve) Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov. 10. člen (zasnova) (1) Urbanistična zasnova območja izhaja predvsem iz oblike parcele in konfiguracije terena, ki narekuje umestitev objekta podolgovatega tlorisa, upoštevajoč zasnovo gručaste vasi. Orientira se vzporedno s plastnicami terena in gozdnim robom. (2) Umestitev in gabariti predvidenih objektov so določeni z okvirnimi tlorisnimi gabariti novih objektov, gradbeno mejo (gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom objekta nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča), maksimalnim faktorjem zazidanosti, predvideno parcelacijo (pozicionirano v prostoru s točkami zakoličbe) ter odmiki od parcelnih mej in gospodarske javne infrastrukture. 11. člen (tlorisni in višinski gabariti objektov) (1) Tlorisni gabariti objektov so:  hlev za molznice: 60,00 m x 25,00 m,  koritasti silos: 30,00 m x 12,60 m. (2) Etažnost hleva je delno P, delno P+IP, višina slemena je enotna, znaša 11,00 m nad koto tal pritličja, pod koto pritličja so jame za gnojevko pod hlevom in zadrževalnik padavinskih vod s strehe. (3) Dopustni pomožni objekti se gradijo znotraj opredeljene gradbene meje in po namenu in velikosti ne presegajo osnovnega objekta. (4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. (5) Kota tal pritličja objekta se določi v projektni dokumentaciji in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste. 12. člen (dopustna izraba prostora) (1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, znaša lahko največ 0.40. (2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. 13. člen (odmiki) (1) Določeni so obvezni odmiki:  novi objekti morajo biti s skrajnim delom objekta odmaknjeni 15,00 m od nadzemnega elektroenergetskega omrežja,  sosedske ograje in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje,  odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m. (2) Manjši odmiki od parcelnih mej, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. (3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. 14. člen (arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Hlev je podolgovate tlorisne zasnove, umesti se vzporedno s plastnicami terena. Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene oziroma kombinacija obojega. Prepovedane so žive in kričeče barve. (2) Streha je simetrična dvokapnica, naklona 2 teksturi. (3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. (4) Zunanje ureditve in oprema se izvedejo sonaravno in se med seboj oblikovno uskladijo. 15. člen (ureditev zunanjih površin) (1) Dostopi in dovozi se uredijo preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri z lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik. (2) Dovozni priključek in manipulativne površine so prevozne okrog objekta, izvedejo se v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo. (3) Podporni zidovi glede na konfiguracijo terena niso načrtovani, morebitni podporni zid ob južnem robu območja se lahko izvede do višine 1,00 m, primerneje je teren urejati z brežino. V primeru gradnje podpornega zidu je le-tega potrebno ozeleniti. (4) Ograje na območju so lahko mrežne, lesene, na stiku z obstoječimi stanovanjskimi objekti (vzhodni del) tudi zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1,20 m. (5) Zunanje površine se uredi sonaravno, z zatravljenimi površinami in ozelenitvijo z avtohtonimi vrstami rastlin; ohranja se odprte travnate površine, členjene s Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 17 sklenjenimi živicami drevja, stari sadovnjaki in drugi elementi krajin. Vzhodni rob območja se ozeleni in gosteje zasadi z drevjem in grmovnicami kot zeleni tampon prosti stanovanjski pozidavi. Zahodni rob območja se severno od silosa zasadi s posamičnim drevjem (sadnim). V. Pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. člen (splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:  pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,  pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,  trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,  dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,  obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,  dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. 17. člen (cestno omrežje) (1) Dostopi in dovozi se uredijo preko obstoječih dovoznih priključkov in manipulativnih površin s severne smeri z lokalne ceste LC 267611 Cesta v Loke – Hišovc in z vzhodne smeri iz javne poti JP 767211 Jank – Kračnik. (2) Za vse posege v območju varovalnih pasov javnih poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. (3) Padavinske in druge odpadne vode s predmetnega območja ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. (4) Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. 18. člen (parkirne površine) Parkirne površine se zagotovijo na obstoječih in predvidenih manipulativnih površinah kmetijskega gospodarstva. 19. člen (vodovodno omrežje) Za napajanje hleva s pitno vodo se izvede nov vodovodni priključek na javni vodovod, ki poteka južno od lokalne ceste. Priključek se umesti ob predvideni dovozni cesti. 20. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) V območju obdelave ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. (2) Komunalnih odpadnih vod iz objekta ne bo. (3) Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču. (4) Del padavinskih vod s strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj. (5) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. 21. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Območje OPPN sega v varovalni pas dvosistemskega visokonapetostnega (srednjenapetostnega nadzemnega elektro energetskega voda DV RTP Mozirje – RP Nazarje Sever 2 in DV RTP Mozirje – RP Nazarje Jug 2, ki znaša minimalno 15 m od osi VN (SN) na vsako stran. (2) Varnostna višina v križni razpetini med najnižjim vodnikom DV 110 kV in najvišjo niveleto kateregakoli dela manipulativnih površin (dovozne ceste) mora po končani izgradnji znašati minimalno 6,0 m + Del (Del za 123 kV znaša 1,0m). po izvedbi manipulativnih površin (dovozne ceste) je potrebno varnostno višino geodetsko izmeriti in rezultate meritev dostaviti Elektro Celje, d.d., najkasneje na dan tehničnega pregleda oziroma prevzema objekta. V DGD projektni dokumentaciji je potrebno izrisati prečni profil križanja DV z manipulativnimi površinami (dovozno cesto) in v kolikor se ugotovi, da varnostna višina ne ustreza, si je potrebno od upravljavca Elektro Celje, d.d. pridobiti dodatne projektne pogoje. V varovalnem pasu ni dovoljeno deponiranje materiala, postavljanje kontejnerjev za gradbišče in podobno. Prav tako je potrebno gradbene stroje v varovalnem pasu ozemljiti in morajo biti ozemljeni ves čas gradnje v navedenem območju. V primeru, da bo v varovalnem pasu zgrajena kakršnakoli kovinska ograja ali podobno je slednjo potrebno ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost, ki ne sme presegati ohmske vrednosti Rozeml. ≤10Ω, rezultate je potrebno dostaviti upravljavcu Elektro Celje, d.d.; isto velja za vse kovinske dele v 15 m varovalnem pasu. (3) Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe razdelilne omarice PS-RO3 (moč: 17kw, 3x25A), ki se napaja iz obstoječe TP Loke Vodovod. Za priključitev novega NN podzemnega elektro energetskega voda je na zbiralnice potrebno prigrabiti novo vertikalno varovalno podnožje. (4) Predvideni NN kablovod se položi v kabelski kanalizaciji deloma in sicer na mestih križanja povoznih površin in komunalnih vodov, na preostalem delu se položi v zemljo. Na obstoječo PS-RO3 se priključi na parceli št. 776/1, k.o. Loke in poteka do območja OPPN preko parcel št. 259/4, 246 in 776/1, k.o. Loke. (5) Izdelan je idejni projekt Ureditev električnih vodov za območje OPPN Hlev za molznice Kmetije Glušič (izdelal Elektro Celje, d.d., št. proj. 173/20, oktober 2020), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 18 22. člen (omrežje elektronskih komunikacij) (1) Predvidena dovozna cesta južno od lokalne ceste LC 267611 prečka obstoječe komunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK vod) v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. (2) Na mestu dovozne ceste se TK vod zaščiti, po celotni dolžini prečkanja se položijo rezervne cevi premera 110 mm. Izvedba poteka v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Rezervne cevi se ustrezno zaščiti in zapre na obeh straneh. (3) V naselju je izvedeno tudi komunikacijsko omrežje v upravljanju Telemach d.o.o., vendar poteka izven meje OPPN in predvidenih ureditev. (4) Priključitev novega objekta na komunikacijsko omrežje ni predvideno, je pa priključitev dopustna v skladu s pogoji upravljavca. 23. člen (ogrevanje, prezračevanje) Ogrevanje hleva ni predvideno, prezračevanje je naravno. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 24. člen (ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 25. člen (varovanje kakovosti zunanjega zraka) (1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:  preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,  preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,  upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. (2) Za preprečitev širjenja vonjav proti stanovanjskim objektom se uredi prezračevanje ter umesti skladišče gnoja in gnojevke stran od stanovanjskih objektov to je na zahodni in južni strani hleva. 26. člen (varstvo voda) (1) Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. (2) Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču. (3) Del padavinskih vod strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj. (4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju sistema za odvodnjavanje se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (5) Silosi in gnojne jame se obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi. 27. člen (varstvo tal) (1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. (2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. (3) Silosi in gnojne jame se obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi. 28. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. (2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:  uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,  upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),  transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,  delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,  v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 19 (3) Naprave, ki povzročajo hrup (prezračevanje, kompresorji, mlini ipd.) se umesti na lokacije usmerjene stran od stanovanjskih objektov, to je na zahodni in južni strani hleva. (4) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. 29. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Zagotovi se zbirno mesto za odpadke v sklopu obstoječega na manipulativnih površinah domačije. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. (2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. 31. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. 32. člen (varovanje gozdnih zemljišč) Območje OPPN se nahaja izven gozdnih zemljišč, severno od obstoječega gozda s poudarjenimi ekološkimi ter socialnimi funkcijami. Poseganja v gozd ni. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom 33. člen (varstvo pred poplavami) (1) Severni del območja OPPN je lahko ob visokih vodah poplavljeno; manjši del območja posega v preostali in majhen razred poplavne nevarnosti. (2) Načrtovani objekti se umestijo zunaj poplavnega območja. V poplavno območje (majhen in preostali razred poplavne nevarnosti) segajo dovoz in manipulativne površine ob objektih. (3) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. (4) Komunalnih odpadnih vod iz objekta ne bo. Odpadne vode iz hleva – gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, trdo frakcijo separirane gnojevke se skladišči na pokritem gnojišču. Del padavinskih vod strehe se odvaja v zbiralnik deževnice pod pritličjem hleva. Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja je razvidna iz geološko geomehanskega poročila (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020). Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj. (5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje. 34. člen (varstvo pred potresom) Obravnavano območje se uvršča v 3. stopnjo seizmične intenzitete po Evrokod 8. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.15. 35. člen (zaklanjanje) Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna. 36. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest in predvidenih dovoznih cestah, objekt ima zagotovljen dostop z dveh smeri. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele. (2) Požarna varnost se zagotavlja iz obstoječega hidranta, ki se nahaja ob križišču lokalne ceste LC 267611 in javne poti JP 267211. (3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte. 37. člen (erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) (1) Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo. (2) Leži v območju, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi (vir gisportal.gov.si). (3) Izdelano je Geomehansko poročilo (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM-157/2020, julij 2020) iz katerega izhaja, da je območje OPPN stabilno. Pri nadaljnjem projektiranju in izvajanju objektov je potrebno upoštevati izsledke izdelanega poročila. 38. člen (razlitje nevarnih snovi) V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 39. člen (etapnost) Gradnja stavbe poteka v eni etapi, posamezne pomožne objekte in zunanjo ureditev je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje 40. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 20  zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,  sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,  v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,  vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. 41. člen (merila in pogoji za parcelacijo) Načrtovanemu objektu je opredeljena nova gradbena parcela. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije. XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 42. člen (dopustna odstopanja) (1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:  spremembe tlorisnih gabaritov objektov do +3,00 m, ob obveznem upoštevanju opredeljene gradbene meje in odmika 15,00 m od elektro energetskega omrežja (varovalni pas),  dopustna je gradnja manjših objektov,  sprememba višinskega gabarita objekta do +1,50 m,  odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno- tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture. (2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. XII. Končne določbe 43. člen (vpogled) Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Mozirje in na Upravni enoti Mozirje. 44. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe. 45. člen (začetek veljavnosti) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-0002/2020-76 Datum: 8.1.2021 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA NAZARJE 8. Preklic objave sklepa Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin preklicuje objavo SKLEPA O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2021, objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 70/2020, z dne 24.12.2020 Uradno glasilo slvovenskih občin uredništvo OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 9. Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-ZLS-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008 in 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I- 267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/12- ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20- ZIUZEOP-A) in 52. člena Statuta Občine Slov. Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Nadzorni odbor Občine Slovenska Bistrica na svoji 15. redni seji, dne 16.12.2020, sprejel POSLOVNIK O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA I. Splošne določbe 1. člen S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: nadzorni odbor). 2. člen Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Slovenska Bistrica in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Slovenska Bistrica. Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Delo opravlja pošteno, strokovno in nepristransko, v skladu z določbami vsakokrat veljavnega Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Slovenska Bistrica in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora. Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom in drugimi predpisi. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 21 Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica. Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Slovenska Bistrica, krožni napis „OBČINA SLOVENSKA BISTRICA“ in pod grbom napis „NADZORNI ODBOR“. Pravico do uporabe žiga ima predsednik nadzornega odbora, z njegove stani pooblaščeni član nadzornega odbora ali tajnik nadzornega odbora po predhodnem soglasju predsednika nadzornega odbora. Žig nadzornega odbora hrani tajnik nadzornega odbora. II. Pristojnosti in naloge nadzornega odbora 3. člen V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:  opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;  nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;  nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. 4. člen Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno. III. Javnost dela 5. člen Delo nadzornega odbora je javno. Sklepi in poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti. Osnutki poročil niso informacije javnega značaja. Nadzorni odbor lahko z večino glasov prisotnih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svoja poročila s priporočili in predlogi pri opravljenem nadzoru objavlja na spletni strani Občine Slovenska Bistrica ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo informacij zaupne narave. Javnost svojega dela zagotavlja tudi s predložitvijo sklepov in poročil s priporočili in predlogi občinskemu svetu. Člani nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. IV. Pravice in dolžnosti predsednika ter članov nadzornega odbora 6. člen Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in namestnika predsednika nadzornega odbora. Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti, v primeru odstopa ali v primeru neizvolitve ga nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora. 7. člen Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:  vodi in organizira delo nadzornega odbora;  sklicuje in vodi seje;  predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;  predlaga člane, ki bodo opravili nadzor;  podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;  skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;  pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora;  skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;  sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo;  po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta; obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora. 8. člen Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor. Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti tajnika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata občinskemu svetniku in so določeni z zakonom. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora ali komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če se član nadzornega odbora ne udeležuje sej nadzornega odbora ali ni v stanju sodelovati kot pooblaščena oseba pri uvedenih nadzorih, nadzorni odbor predlaga komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da o tem odloči v skladu s svojo pristojnostjo. 9. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela. 10. člen Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega odbora, na seji občinskega sveta in za opravljen posamezen nadzor v skladu s sprejetim Pravilnikom o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Občini Slovenska Bistrica. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 22 11. člen Nadzorni odbor imenuje za svoje mandatno obdobje na predlog župana, tajnika nadzornega odbora, ki je javni uslužbenec občinske uprave. Tajnik opravlja naslednje naloge:  skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora;  pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje;  sestavlja zapisnik nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;  vodi evidenco aktivnosti članov;  vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora;  skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega odbora;  obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih;  obvešča člane nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine in o spremembah zakonodaje. V. Načrtovanje dela nadzornega odbora Letni program dela 12. člen Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu do priprave proračuna za prihodnje leto. Program rednih nadzorov se določi tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni. VI. Način odločanja nadzornega odbora Seje 13. člen Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov nadzornega odbora, v skladu s sprejetim programom dela. Če predsednik nadzornega odbora v 15 dneh po podani pobudi ne skliče seje, jo lahko skliče namestnik predsednika nadzornega odbora. Sejo lahko skliče tudi član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora. V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani nadzornega odbora tveganje za zdravje in varnost članov nadzornega odbora, in je to nujno zaradi sprejetih odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko predsednik nadzornega odbora skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja poteka v skladu z določbami tega poslovnika, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja. Člani nadzornega odbora so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se lahko zvočno in slikovno snema na podlagi soglasne odločitve članov nadzornega odbora, ne pa tudi javno predvaja. Člani nadzornega odbora glasujejo z osebnim izrekanjem. Izjemoma se lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik predsednika nadzornega odbora v primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član nadzornega odbora s pisno podporo večine članov nadzornega odbora. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča. Vabilo in gradivo 14. člen V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda. Vabilu mora biti predloženo:  zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;  gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda. Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje. Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora vsaj sedem dni pred datumom seje. Vabilo za izredno sejo mora biti z gradivom vročeno članom nadzornega odbora vsaj tri dni pred sejo. Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) ali v obliki redne pošte na dogovorjeni naslov. Sklepčnost in odločanje 15. člen Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora, kdo od članov je obvestil tajnika nadzornega odbora, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži. Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora. Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov nadzornega odbora. Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno z dvigom rok. O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov prisotnih članov nadzornega odbora. Določitev dnevnega reda 16. člen Predlog dnevnega reda seje določi predsednik nadzornega odbora, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, občinski svet ali župan. Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko razno. Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje. Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 23 poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke. Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda. Seja poteka po točkah dnevnega reda. Potrditev zapisnika zadnje seje 17. člen Na začetku seje predsednik nadzornega odbora poda pregled sklepov zadnje seje nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, na kar nadzorni odbor potrdi zapisnik prejšnje seje. Člani nadzornega odbora imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih. Obravnava točk dnevnega reda 18. člen Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa da besedo članu nadzornega odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora. Omejitev razprave 19. člen Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno. Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji. Preložitev razprave 20. člen Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej nadzornega odbora. Zaključek razprave 21. člen Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje. Predsednik nadzornega odbora po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanje. Član nadzornega odbor ima pravico izraziti ločeno mnenje, ki se zapiše v zapisnik. Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč na isti ali na naslednji seji. Predsednik odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Red na seji 22. člen Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora. Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora opomni. Če se razpravljavec po drugem opominu še vedno ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, mu predsednik nadzornega odbora lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor. Odstranitev s seje lahko predsednik nadzornega odbora izreče razpravljavcu ali drugemu prisotnemu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da moti delo nadzornega odbora. Zoper odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor. Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži. Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora. Zapisnik seje 23. člen Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:  zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;  navedbo prisotnih članov nadzornega odbora, odsotnih članov nadzornega odbora (opravičeno ali neopravičeno);  prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;  ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;  poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika;  potek seje z navedbo poročevalcev;  morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih (ločeno mnenje pripravi član odbora, ki se ne strinja s skupnim mnenjem ali želi to mnenje še posebej poudariti);  sklepe nadzornega odbora. Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti formulirani in zapisani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval. Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni, kdo je zadolžen za njihovo izvedbo ter izid glasovanja o posameznem sklepu. Originalu zapisnika morajo biti priložena vsa gradiva, ki so bila predložena na seji nadzornega odbora. Zapisnik podpišeta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo v strokovni službi občinske uprave, po preteku mandata pa se predajo arhivu Občine Slovenska Bistrica. Dopisna seja 24. člen Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali ekonomičnost postopka in če noben od članov nadzornega odbora temu ne nasprotuje, skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 24 (šteje se, da je vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje, mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se šteje trajanje seje). Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani nadzornega odbora, ki so glasovali. Na dopisni seji je mogoče odločati samo o vsebinskih nezahtevnih zadevah. Na dopisni seji ni mogoče odločati o:  kadrovskih zadevah (imenovanje predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora),  obravnavi in sprejemu poročila nadzornega odbora,  letnem programu dela. Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas. O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom nadzornega odbora oziroma ugotovitev koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora. VII. Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev nadzora 25. člen Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba v postopku nadzora je uporabnik sredstev občinskega proračuna. Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile ter navedbo nadzorovane osebe (organa ali organizacije z odgovornimi osebami). Sklep, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora, se vroči županu, nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izdaja pooblastila za izvedbo nadzora, s katerim opredeli člane nadzornega odbora, ki bodo izvedli posamezen nadzor. 26. člen V postopku nadzora so odgovorne osebe in nadzorovani subjekti dolžni članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso zahtevano dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Občinski organi in nadzorovane osebe so dolžni članom nadzornega odbora predložiti vse zahtevane podatke v zvezi z nadzorom, s katerimi razpolagajo. Morebitne manjkajoče podatke posredujejo v roku, ki ga določi član nadzornega odbora. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni. Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne zgradbe. 27. člen Po opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, predlog osnutka poročila. Predlog osnutka poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Člani nadzornega odbora z glasovanjem odločijo o sprejemu osnutka poročila, ki se vroči nadzorovani osebi v roku 15 dni po sprejemu. 28. člen Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka poročila nadzornega odbora občine. Nadzorovana stranka ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 15 dneh od prejema le-tega. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane stranke pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Če nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek poročila poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu. 29. člen Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu. Nadzorovane osebe so v okviru svojih pristojnosti dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora ter o tem poročati nadzornemu odboru. 30. člen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet. 31. člen Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje:  če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 25 občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;  sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna; s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna;  sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;  razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;  druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;  ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Slovenska Bistrica je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe. 32. člen O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in predlogi. VIII. Konflikt interesov 33. člen Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dolžnost člana nadzornega odbora je, da tako kot vsaka druga uradna oseba, takoj, ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo nepristranskost, sproži postopek izločitve. Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če:  je odgovorna oseba zakonit zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena;  je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane stranke;  je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke;  je zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor;  je on ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izven zakonski partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane stranke. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana stranka ali sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino prisotnih članov. IX. Arhiv in dokumentacija 34. člen Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega imajo vsi člani nadzornega odbora. Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije, ki jo vsebuje arhiv ali dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja. Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja za Občino Slovenska Bistrica, glede vložene zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v zvezi z delom nadzornega odbora nemudoma seznani predsednika nadzornega odbora. 35. člen Skladno z aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega gradiva nadzornega odbora, zadolžen tajnik nadzornega odbora. Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega odbora poslati predsedniku nadzornega odbora. X. Končne določbe 36. člen Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov in prične veljati z dnem objave. Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika. 37. člen Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Slovenska Bistrica in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med statutom in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Občine Slovenska Bistrica. 38. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilo občine Slovenska Bistrica Številka: 032-46/2020_16/5 Datum: 16. 12. 2020 Občina Slovenska Bistrica Ivan Pristovnik, predsednik Nadzornega odbora OBČINA ŠENČUR 10. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS. Št. 61/17) in 26. členom Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je župan Občine Šenčur sprejel Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 26 SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GRILC 1. člen (potrditev izhodišč za pripravo OPPN) (1) S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc (v nadaljevanju: OPPN). (2) S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo OPPN kmetijskega gospodarstva Grilc. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Ureditveno območje OPPN zajema del zemljišča parcele št. 139, k.o. 2125 - Voglje. (2) Površina območja OPPN meri približno 2078 m². (3) Območje OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Strokovne rešitve za OPPN se pripravijo na podlagi strateškega in izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17), prikaza stanja prostora, pobude in investicijske namere lastnika območja OPPN ter smernic in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. (2) V kolikor se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je utemeljeno potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se le te pripravijo med postopkom izdelave OPPN. 4. člen (vrsta postopka) Postopek priprave OPPN se vodi po rednem postopku, v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS. Št. 61/17)(v nadaljevanju ZUreP-2). 5. člen (roki za pripravo OPPN) (1) Postopek priprave OPPN bo potekal skladno z roki, ki jih predpisuje ZUreP-2. (2) Predvideni roki priprave OPPN so naslednji: FAZA OPIS FAZE NOSILEC ROK 1 Objava sklepa o pripravi OPPN Občina 14 dni 2 Pridobivanje konkretnih smernic ter odločbe CPVO Izdelovalec po pooblastilu 30 dni + 21 dni 3 Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN Izdelovalec 30 dni 4 Objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN Občina 7 dni 5 Javna razgrnitev in javna obravnava Občina, izdelovalec 30 dni 6 Priprava stališč do pripomb Občina, izdelovalec 14 dni 7 Potrditev in objava stališč do pripomb Občina 14 dni 8 Izdelava predloga OPPN Izdelovalec 14 dni 9 Pridobitev mnenj Izdelovalec po pooblastilu 30 dni 10 Izdelava usklajenega predloga OPPN Izdelovalec 14 dni 11 Sprejem odloka o OPPN Občinski svet Na prvi seji Občinskega sveta (3) Predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter drugih udeležencev pri urejanju prostora tudi spremenijo. (4) V primeru zahteve po vodenju postopka za celovito presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave OPPN in se izvedejo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in ZUreP-2. Temu primerno se ustrezno podaljšajo roki za izdelavo in sprejem OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Pristojni nosilci državni in lokalni urejanja prostora so: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana; 2. Ministrstvo za infrastrukturo, javna agencija za civilno letalstvo RS, Kotnikova 19a, 1000 Ljubljana; 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj; 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; 5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 6. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana; 7. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana; 8. Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur; 9. Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3/a, 4000 Kranj; 10. Telekom Slovenije, d.d., Stegne 19, 1000 Ljubljana; 11. Komunala Kranj , javno podjetje, d.o.o., vodovod, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj; 12. Plinovodi d.o.o. Bohova 19b, 2311 Hoče. (2) Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje poda odločitev ali je za OPPN potrebno izvesti CPVO. (3) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Javnost se o pripravi OPPN seznani z objavo sklepa in izhodišč na spletni strani občine. (2) V postopku priprave OPPN se javnost z načrtovanimi rešitvami seznani v fazi dopolnjenega osnutka OPPN, ko se izvede javna razgrnitev in javna obravnava. (3) Javnost lahko poda pripombe na načrtovane rešitve v času javne razgrnitve. Pripombe bodo proučene, zavzeta stališča občine do pripomb pa bodo javno objavljene na spletni strani občine. Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 27 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Uporabijo se strokovne podlage:  Izvleček iz OPN,  Podatki iz javno dostopnih evidenc,  Geodetski načrt, št. 2/104-2020, GEOTRIM, geodetske storitve d.o.o., oktober 2020,  Izhodišča za pripravo OPPN kmetijskega gospodarstva Grilc. (2) Strokovne podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja pri pripravi OPPN. (3) V fazi izdelave dokumenta se lahko po potrebi strokovne podlage dopolnjujejo. (4) Pripravo strokovnih podlag za OPPN, njegovo izdelavo in sprejem financira pobudnik. 9. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Številka: 350-0012/2020-4 Datum: 04.01.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE 11. Sklep o pobudi za začetek postopka za oceno zakonitosti SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Vukajča, Radenci, na seji 4. decembra 2020 sklenilo: POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO ZAKONITOSTI ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, TRGOV IN NASELIJ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU RADENCI (URADNO GLASILO SLOVENSKIH OBČIN, ŠT. 28/2020) SE ZAVRŽE. OBRAZLOŽITEV 1. Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v zdraviliškem kraju Radenci (v nadaljevanju Odlok). Z izpodbijanim odlokom je bilo ime ulice Titova cesta spremenjeno v ime Cesta osamosvojitve Slovenije. Zatrjuje, da je Odlok v neskladju s 3. členom (sodelovanje prebivalcev) in 16. členom (predhodno posvetovanje) Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08 – ZDOIONUS), ker naj pri spreminjanju imena ulice ne bi bil izveden ustrezen predhodni postopek posvetovanja. Prav tako naj bi bil Odlok v neskladju s tretjim odstavkom 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – ZLS), ker naj bi Župan Občine Radenci, kljub vedenju, da bo vložena pobuda za referendum zoper preimenovanje Titove ceste, Odlok objavil na Lex-Localis. Pobudnik je ob vložitvi pobude predlagal tudi, naj Ustavno sodišče zadrži izvrševanje Odloka. 2. Do navedb v pobudi se je v več vlogah opredelil Občinski svet Občine Radenci. Ugovarjal je tako obstoju pravnega interesa pobudnika za začetek postopka za oceno zakonitosti izpodbijanega odloka kot tudi razlogom, s katerimi je ta utemeljeval svoje očitke. 3. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 107/20) do končne odločitve o pobudi zadržalo izvrševanje Odloka. 4. Izpodbijani predpis je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Občinski svet je dne 30. 7. 2020 sprejel Sklep o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Zdraviliškem kraju Radenci, št. 031-0001/2020-16, z dne 28. 5. 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 41/20). 5. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnik je bil zato pozvan, naj izkaže obstoj takih posledic. Pobudnik je na poziv odgovoril, vendar obstoja takih posledic ni izkazal. V odgovoru namreč izraža le nestrinjanje s postopkom sprejetja izpodbijanega Odloka ter ravnanjem Župana Občine Radenci v zvezi s sprejetjem tega Odloka in na sploh. Ker pobudnik z navedenim ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo zakonitosti izpodbijanega odloka, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo. 6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno. Številka: U-I-228/20-21 Datum: 4. 12. 2020 Ustavno sodišče Republike Slovenije dr. Rajko Knez, predsednik Št. 1/8.1.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 28 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 1. Odlok o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 1 2. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 3 3. Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov kot izjeme od vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 11 OBČINA HAJDINA Stran 4. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina 12 OBČINA KRIŽEVCI Stran 5. Sklep o začasnem financiranju Občine Križevci v obdobju januar-marec 2021 13 OBČINA MIRNA Stran 6. Sklep o delni povrnitvi stroškov za nadomestne volitve člana OS v 2. volilni enoti v Občini Mirna v letu 2021 14 OBČINA MOZIRJE Stran 7. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo hleva za molznice – Kmetija glušič 15 OBČINA NAZARJE Stran 8. Preklic objave sklepa 20 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Stran 9. Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Slovenska Bistrica 20 OBČINA ŠENČUR Stran 10. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Grilc 25 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 11. Sklep o pobudi za začetek postopka za oceno zakonitosti 27