Poštnina plačana v gotovini ^^^^h^^H ^^^^^^H ^^K^^W ^^^^L ^^^^^^M ^^^^^^H ^^B^^K ^B^^ Gena 1.50 clin Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: CelJG, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Racun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubijani štev. 10.666 l/ fceto XX. Celje, petek 2S. oktobra 1O3S Sltev. 44. JNS in skupščinske volitve V soboto je bila v Ljubljani seja ba- novinskega odbora JNS za Slovenijo. Delegati strankinih organizacij iz vseh srezo'v so ob tej priliki soglasno in z zadoščcnjem odobrili volilni dogovor med Jugoslovensko nacionalno stranko ter Kmečko-demokratsko koalicijo in srbsko združeno opozicijo. O vzrokih, ki so dovedli do tega dogovora, je obširne- je razpravljal v svojem političnem re- feratu senator dr. Albert Kramer. Po njegovih izvajanjih, ki so bila sprejeta s soglasnim odobravanjem, posnemamo v naslednjem nekatere zanimive podat- ke: »Že na svoji seji sredi septembra je glavni odbor JNS razpravljal o volil- nem nastopu stranke. Volitve takrat sicer še niso bile razpisane, razširjem pa so bili že glasovi. ki so jih napove- dovali. Nekateri delegati so sprožili mi- sel. naj bi se JNS odločila za sodelova- nje z JRZ. Tehtni načelni in taktični pomisleki pa so bili na seji izrečeni tudi proti skup- nemu nastopu celokupne opozicije. Seja je bila zato zaključena s sklepom, naj se izvedejo vse tehnične priprave za samostojni nastop stranke, strankino predsedstvo pa je bilo pooblaščeno, da v primeru kakšnega predloga z leve ali desne za volilno sodelovanje uvede po- trebne razgovore, končno odločitev pa prepusti zopet glavnemu odboru,. K temu je prišlo še spoznanje, kako ogromnega pomena za bodoči razvoj nasega narodnega življenja utegne po- stati, ako zastopniki dveh navidezno nepomirljivih idej poskusijo skupno obravnavati probleme, katerih rešitev naj pospeši našo notranjo konsolidacijo Vsi ti razlogi so bili merodajni, da je na seji glavnega odbora JNS dne 14. t. m. bilo v načelu soglasno odobreno volilno sodelovanje z Blokom narodne- ga sporazuma, ki ga tvorijo zagrebška KDK in beograjska združena opozicija. Ožji politični odbor je s predsedstvom stranke še isti dan izdelal navodila za delegate, ki so bili določeni za pogaja- nja z BNS. Zvečer so se delegati obeh skupin prvič sestali in ugotovili, da se sicer obe skupini v svojih programih načelno ostro razlikujeta, da pa sta so- glasni v pogledu bistvenih eksistenčnih vprašanj naše države. Kot neposredni cilj volilnc borbe je bila označena po- vrnitev političnih svoboščin in stabili- zacija parlamentarnega režima. Preko tega pa so se delegati še dogovorili, da obe skupini po volitvah svojih zvez ne bosta pretrgali, temveč z združenimi napori skupno iskali možnosti do konč- ne rešitve hrvatskega vprašanja, s ka- terim so seveda v zvezi tudi vprašanja, nanašajoča se na ostale pokrajine dr- žave. V soboto 15. oktobra je bil volilni do- govor v posebnem redakcijskem odbo- ru formuliran in je dobil obliko skup- nega komunikeja. Predsednik Peter Ziv- kovič je sklical sejo predsedstva in po- litičnega odbora. Navzoči so bili Peter Zivkovič, Jovo Banjanin, Juraj Deme- trovič, dr. Kosta Komanudi, dr. Sveti- slav Popovič, dr. Ljubo Tomašič, Ilija Mihajlovič, Bogoljub Jevtič, dr. Lavo- slav Hanžek in dr. Kramer. Predsednik je vsakega od njih pozval, da izrazi svo>- je mišljenje in na koncu so v poimen- skem glasovanju vsi navzoči glasovali za volilni dogovor in za besedilo komu- nikeja. Kmalu nato so sporočili zastop- niki beograjske združene opozicije, da je tudi njeno vodstvo dogovor in komu- nike odobrilo. V nedeljo natb je oba odobril v imenu KDK tudi dr. Vladimir Maček. Tudi slovensko ljudstvo je globoko željno miru. Na opozicijski listi se bo- do sedaj skupno borili yire^.stavw'ki raz- ličnih političnih prepri::xr;j in eclo raz- nih svetovnonazorskih gledanj. V tej skupni borbi se bodo naučili drug dm- gega spoštovati in upoštevati pošteno voljo dosedanjega nasprotnika. Ze v tem je velik moralni dobiček«. Pismo iz Švice Po »Neue Züricher Zeitung« priob- čujemo pismo očeta sinu, novemu vo- lilcu v Švici, deželi velikih svoboščin: »Včeraj si postal enaindvajsetletnik! Postal si polnoleten, dogodek, ki se ne pokaže z zunaj vidnimi znaki, ki pa je kljub tomu nad vse pomemben. Včeraj šc mladenič, vstopaš danes v krog mož, vsakdo te mora priznati za moža in napram vsakomur nastopaš kot mož. Ne morda, da do danes še nisi imel ;eiesnih in dušenvih lastnosli moža, to- da potreben je pogoj ustave: starostna doba. To dobo si sedaj dosegel in spre- jet si molče v krog državljanov z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih zakon in ustava dajeta in nalagata državljanom. In če si moral svoje dosedanje zanima- nje za dobro in zlo države in domovine, ki se je. tudi že dosedaj v mnogočem pokazalo, omejiti na opazovanje dogod- kov, imaš od danes naprej neomejeno pravieo sodelovanja v vseh javnih stvareh. Pri volitvah boš svoje poglede in prepričanje izkazal s svojim glasom. Ti boš zakonske predloge po predhodni te- mcljiti oceni pomagal sprejeti ali za- vreči, glasoval boš za može, ki so pred- lagani za javne funkcije, če to po tvo- jem preudarku zaslužijo, ali jim pa ne boš zaupal glasu, če jih ne smatraš za zaupanja vredne, sposobne ali zmožne. Tudi sam si lahko i/Aoljen, če ti držav- ljani zaupajo in se čutiš poldicanega, da upravičiš zaupanje z značajem, stvar- nostjo in zvestobo. Naša izpopolnjena ustava ti daje možnost, da dobro misel izneseš pred narod in svet in tako pospešiš njeno ustvaritev. Skratka, de- mokratska ustava tvoje zemlje ti daje mnoge pravice, za katere se v drugih deželah trdo borijo. Ne razumi mojih besed kot pridige, temveč kot resen izraz dobronamernega očetovskega nasveta, pod katerim si do- sedaj — ne da bi to moral čutiti kot pritisk — stal, in ki ti je na razpolago tudi v bodoče v vseh življenskih prili- kah in vsekdar, če boš želel. Z očetovskim ponosom vidim zoreti sadove tvojih prirojenih sposobnosti, tvoja pridnost in čut dolžnosti bosta iz- polnjevala v bodoče v isti meri stvari, ki se ne tičejo samo tvojega poklica in tebe samega, marveč splošnosti, dobro- biti občestva, v katerem moraš živeti. Domovina to od tebe zahteva, ponosen si na njo, zato se potrudi, da ne živiš kot nepomembna ničla, ampak da sode- luješ kot sposoben tvorec. Benjamin, državljan, čestitam ti k današnjemu dnevu! Oče.« Priobčujemo to pismo iz Svice, ki bo dalo danes pred volitvami marsikomu pobudo za razmišljanje. Samozavestne so besede državljana, očeta, volilca v Svici, ko piše sinu, novemu volilcu. Ure- jena in ustaljena država, kjer svobodni državljani na sebi lasten način sarao- stojno odločajo o svoji usodi — to je osnova za njegovo samozavest in to je cna odločna in globoka povezanost, ki druži Švicarje tudi v teh težkih časih. Resna pa je tudi beseda, ko govori, ka- ko si državljani vse to ohranijo. Cisto, svobodno prepričanje, pogumno in vse- lej izpovedano, četudi z žrtvami, vendar vedno neuklonjeno, vzdržuje tako ure- ditev. Tak nastop naroda pa more ustvariti in nujno tudi ustvari tako ureditev. To nam je dragocen nauk. Uspešno delovanje Sokolskega društva Celja I Celje, 28. oktobra. Mlado, agilno Sokolsko društvo Ce- lje I je imelo v sredo zvečer v Sokol- skem domu svoj 2. redni lctni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Društveni starešina br. Franjo VreČ- ko so je v začetku spomnil starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralja Petra II. in blagopokojnega Vi- teškega kralja Aleksandra I. Zedinite- Ija ter umrlega drugega saveznega pod- starešine br. Paunkoviča in pred nekaj dnevi smrtno ponesrečenega, mnogo obetajočega narašeajnika Emanuela Ja- nežiča. Nato je pozdravil župnega sta- • rešino br. ravn. Smertnika, starešino in tajnika Sokolskega društva Celja-mati- ce br. dr. Milka Hrašovca in Hočevarja ter zastopnika nacionalnega tiska br. Pečnika. ? Sokolsko društvo Celje I v preteklem poslovnem letu ni prejelo podpor jav- nih Činiteljev, samo mestna občina celj- ska je naklonila društvu manjšo pod- poro. Mlado društvo je doseglo v pre- teklem poslovnem letu zelo lepe telo- vadno tehnične uspehe, kar je dokazal prvi lctni društveni nastop. Proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in komemoracijo za blagopokojnim kra- ljem je priredilo društvo skupno z ma- tičnim društvom. Starešina je tudi pod- črtal potrebo enodušne volje za poglo- bitev in širjenje sokolske ideje ter po- trebo, da sokolski pripadniki bratsko pomagajo bratom, ki so brezposelni. Župni starešina br. Smertnik je spo- ročil občnemu zboru pozdrave sokolske župe in zagotovil društvu pomoč župe. Podčrtal je važno misijo društva, ki de- luje v industrijski četrti Celja ter krepi mladino telesno in duhovno. Poudaril je tudi nujno potrebo stalne pripravljeno- sti Sokolov, izpolnjevanja nacionalnih dolžnosti in izvajanja gesla: Svoji k svo jim! j Tajnik br. Vidmar je poročal, da je | društvo v prvem letu svojega obstoja > pridobilo 69 članov in 11 članic, 22 na- raščajnikov, 12 naraščajnic, 78 moške in 36 ženske dece, tako da se je število druatvenih pripadnikov v tem času po- množilo za 228. Društvo ob ustanovitvi sploh ni imelo svojega inventarja, se- daj pa znaša vrednost društvenega in- ventarja že okrog 28.000 din. Društvo je priredilo svoj prvi javni nastop, na- raščajsko akademijo, miklavževanje z obdaritvijo dece, plesno šolo, strelske tekme in prednjaški tečaj ter se v le- pem številu udeležilo župnega zleta v Celju in prireditev sosednih sokolskih društev. Program društva v sokolski Petrovi petletki je: nabava orodja in krojev ter pridobivanje članstva. Starešina br. Vrečko se je iskreno zahvalil Sokolskemu društvu Celju-ma- tici, ki je dalo Sokolskemu društvu I na razpolago telovadnico, sejno sobo v Sokolskem domu v Gaberju in letno te- lovadišče. Po izčrpnih poročilih načelni- ka br. Pušnika, prosvetarja br. inž. Marjanoviča in blagajnika br. Drofeni- ka je prejel blagajnik na predlog člana nadzornega odbora br. inž. Pipuša raz- rešnico s pohvalo. Matrikarica s. Verb- kova je poročala, da ima društvo sedaj. 400 pripadnikov (nasproti 172 lani ob ustanovitvi) in sicer 205 članov, 33 čla- nic, 30 naraščajnikov, 18 naraščajnic, 78 moške in 36 ženske dece. Po poro- čilu gospodarja br. Kodele je poročal starešina o delovanju odbora za izvaja- nje sokolske Petrove petletke glede na- bave kompletnega orodja, nabave telo- vadnih krojev za deco in naraščaj ter ustanovitve socialnega fonda. Novi društveni proračun predvideva 16.000 din izdatkov in ravno toliko do- hodkov. Letna članarina za telovadeče članstvo bo znašala odslej 30 din. za netelovadeče 36 din. V novo društveno upravo so bili iz- voljeni naslednji bratje in sestre: sta- rešina Franjo Vrečko, podstarešina Ivo Gams, tajnik I Lojze Vidmar, tajnik II Franjo Smid, načelnik Ciril Pušnik, I. podnačelnik Albin Fric, II. podnačelnik Slavko Grilec, načelnica Silva Krivče- va, podnačelnica Tončka Verbkova, bla- gajnik Ruda Cernigoj, prosvetarja inž. Borut Marinček in inž. Božo Marjano- vič, matrikarja poročnik Franjo Kleč in Zinka Grobelnikova, društveni zdravnik dr. Stjepan Ivič, gospodar Slavko Kode- la, odborniki Andrej Arko, Rudolf Dec- man, Anton Drofcnik. Julijana Fabjano- va, Anton Pajk, Karol Perc in Mara Poglajenova, namestnika Drago Mirnik in Mirko Trebičnik. Nadzorni odbor: prokurist Albin Pečar, predsednik cin- karne Todor Lazarevič, podporočnik To- mislav Lisac, inž. Iskren Pipuš in Franc Zagode. Razscdišče: Rudolf Dečman, Franjo Gobec, poročnik Krsta Jarič, Anton Kresnik in inž. Božo Marjanovic, namestnika kapeian Velibor Vukova- novič in Franjo Wltavsky. Gospodarski odsek: Anton Drofenik, Ivo Gams, Za nego kože ! OTUUrin kmncu Stran 2. > N O V A DOBA« Štev. 44. Slavko Kodela, inž. Božo Marjanovič, Hinko Štempihar, Franjo Videnšek in Franjo Zagode. Ob zaključku je župni načelnik br. Tone Grobelnik pozdravil občni zbor v imenu župnega načelništva in podčrtal potrebo čim tesnejšega sodelovanja so- kolstva z vojsko, nato pa so zborovalci zapeli Pesem sokolskih legij. Glasbena Matica v Celju stopa v jubilejno leto Celje, 28. oktobra. Glasbena Matica v Celju je mela v četrtek zvečer svoj 20. redni letni obč- ni zbor in je stopila s tem v 20. leto svojega krepkega razvoja in nad vse uspešnega delovanja. Predsednik g. dr. Milan Orožen je na kratko omenil dosedanje uspešno udej- stvovanje Glasbene Matice, se zahvalil cdličnemu učiteljskemu zboru pod vod- stvom g. ravnatelja Karla Sancina tn poročal, da vprašanje prostorov Glasbe- ne Matice pač ne bo rešeno prej, pred- no se ne bo muzej preselil iz poslopja,, kjer je nameščena tudi Glasbena Matica, v staro gimnazijo. Tajnica šol. upr. v p. gdč. I. Zupan- čičeva je poročala, da je imel zavod ob koncu preteklega šolskega leta 168 go- jencev in gojenk. Pouk je bil v klavir- ju, violini, komorni, instrumentalno an- samblski panogi, instrumentalni igri, mladinskem petju, teoriji in solopetju. Letošnje tri javne produkcije gojencev v gledališču so pokazale resno delo in stremljenje učiteljskega zbora. Glasbe- na Matica je tudi v preteklem šolskem j letu sodelovala pri številnih prireditvah m. dr. tudi na glasbeno-pevskem večeru v okviru Celjskega kulturnega tedna. V preteklem šolskem letu je prejela pod- poro države, banovine in mestne občine celjske. Letos se je vpisalo doslej 155 učencev in učenk. Tajnica je nato po- dala pregled smotrnega in plodonosne- ga delovanja Glasbene Matice od leta 1919. do danes. Blagajniško poročilo g. ravn. Turn- ška izkazuje 123.554 din dohodkov in 123.131.75 din izdatkov. Na predlog re- vizorja g. direktorja Mravljaka je pre- jel odbor razrešnico s pohvalo. Nadzornik sole g. prof. Fink je m. dr. poročal o zelo razveseljivih učnih uspe- hih v preteklem šolskem letu. Iz glav- nih učnih predmetov je bilo 22% gojen- cev ocenjenih odlično, 54% prav do- bro, 15%, dobro in niti 2% zadostno. Učni uspehi v glasbeni teoriji in mla- dinskem petju so bili povprečno prav dobri. Učiteljstvo je izvrševalo pod vod- stvom g. ravnatelja Sancina svojo tež- ko in plemenito nalogo vestno in po- žrtvovalno ter zasluži vse priznanje. Po poročilu gospodarja g. ravn. Jeriča in tehtnem poročilu g. ravn. Sancina o glasbeno vzgojnih nalogah zavoda in njih sistematičnem izpolnjevanju je bil izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Mila- nom Orožnom na čelu. Ob zaključku je izrekel g. Ciro Sadar v imenu staršev gojencev odboru in učiteljstvu zahvalo in priznanje. Politični pregled Dolocbe volilnega za- kona Ker je gotovo, da bodo pri bližnjih volitvah narodnih poslancev skušali razni agitatorji prisiliti posamezne vo- lilce, da bi glasovali za njihove kandi- date, ali pa jih odvrniti od gla- sovanja, navajamo nekaj kazenskih do- ločb, ki jih vsebuje zakon o volitvah narodnih poslancev za taka dejanja. Volilni zakon pravi: Vsak organ občinskega oblastva, ki opusti ali nočc pravočasno izvršiti dolž- nosti, ki so mu naložone v tem zakonu, ali pa prepreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo dajc zakon, se kaznuje z zapo- rom od 30 dni do 6 mesecev in v denar- ju od 300 do 3.000 din, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisujc težje kazni. Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opu- stil ali ne bi hotel izvršiti tega, se kaz- nuje z zaporom do 2 let. Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami od- vrnejo enega ali voe državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaz- nujejo z zaporom od 1 meseca do 2 let. Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zascbni službi, da ga zaved«, da podpiše kamlidatno listo ali da je ne podpiše, ali da že dani podpis na njej prekliče, ali da za določeno kandidatno listo gla- suje ali ne glasuje, se kaznuje z zapo- rom do enega leta in v denarju od 30 do 500 din. Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki sprejmc darilo ali obljubi darilo. Kot storilci navedenih dejanj se kaz- nujejo tudi oni, ki so dali sredstva ali pa pomagali, da se izvrši katero izmed teh dejanj. Volilec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 din in z zaporom od enega do 6 mesecev. Kdor glasuje ali pa se prijavi h gla- sovanju namesto drugega in z njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od 3 me- secev do enega leta. Poleg kazni, določene za podkupova- nje volilcev, se storilci obsodijo tudi na izgubo volilne pravice voliti poslance najmänj za dobo enega leta, a največ za dobo 6 let. X Pred volitvami. Vstopamo v vo- lilno borbo in zopet je vse polno na- I padov na ono JNS, ki jo je nasprotni tisk že neštetokrat pokopal, pa jo zno- va kleveta in spet v grob polaga. Pred razpisom volitev je isti tisk očital Ju- goslovenski nacionalni stranki, da se ponuja vladi, da pa iz te sramežljive ponudbe ne bo kruha, ker je JNS mrt- va, ker je preveč osovražena in bi bila vsakemu zavezniku le v škodo. Pa se je zgodilo drugače in je JNS sklenila vo- lilno sodelovanje z Blokom narodnega sporazuma. In preko noči smo doživeli novo čudo, da so včerajšnji »JNS ge- nerali brez vojskc«, ki se izmičejo iz borbe in izstopajo iz JNS, postali v tem nam nasprotnem tisku silno važni in pomembni politiki, o katerih isti tisk prinaša dan na dan cele strani in slike. Nasprotni tisk nam daje tudi dragocene nauke, ki postavlja svojo sa- mostojno listo. Grešili bomo, ako bomo v važnih srezih postavili proti kandi- datu samo enega skupnega opozi- cijskega kandidata in tako že vnaprej izločili vsako medsebojno trenje na opozicijski listi, ki je sicer v volilni borbi neizbežno. novič, tedaj je to potrebno danes, ko se vodi izmed dobrega in zla borba za državo, za njeno edinstvo in napredek proti borbi, ki jo vodi opozicija, da zru- ši vsa ta dobra dela. Zato je potrebno danes mnogo sloge, več nego kdajkoli. Danes mora izginiti vsaka lokalna ne- sloga in mržnja, vse zadevice in ne- sporazumi. Vsi naši ljudje morajo biti kompaktni, morajo delati skupno brez ozira na lokalne in osebne nesporazu- me, ki morejo koristiti sanio sovražni- ku. Casa imamo po volitvah, dä odstra- nimo vse, kar bi moglo škoditi slogi, ali danes moramo biti vsi skupno in složni. Mesta je za delo in akcijo za vsakega našega prijatelja in vsi moramo složno na delo, da 11. decembra zmagamo! Niti en naš človek ne sme biti ozkosr- čen. Vsak naš prijatelj mora gledati stvari z načelnega, pa šele potem z osebnega stališča. Solidaristična težnja mora prevladati v nas vseh. Biti mora- mo vsi za enega, eden za vse.« Tako po- ziva glasilo JRZ svoje pristaše ob bli- žajočih se volitvah, pa je ta poziv go- tovo tudi za nas dragocen. X Na Ljoticevi listi v celjskem sre- zu bo kandidiral g. Vinko Vabič iz Zalca, v gornjegrajskem srežu pa bo kandidat te liste g. Rudolf Pevec, dose- danji poslanec JRZ tega sreza, ki je bil pri skupščinskih volitvah leta 1935. iz- voljen kot kandidat liste dr. Mačka. Gosp. Vinko Vabič pa je leta 1935. prav tako nastopal pri volitvah kot kandidat na listi dr. Mačka v celjskem srezu. X Aretacija Dimitrije Ljotica. Beo- grajska policija je v sredo zvečer v ne- kem stanovanju v Njegoševi ulici v Beogradu aretirala voditelja »Zbora« g. Dimitrija Ljotiča. X Ceškoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk je po vesteh iz Londona podal ostavko. Pričakujejo se velike iz- premembe v češkoslovaški diplomaciji. Domače vesti — Ignacij Založnik t. Dne 21. t. m. zvečer je umrl v Mariboru po daljšem trpljenju v starosti 62 let ugledni in splošno priljubljeni obrtno - zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik. Pokojni se je rodil 23. julija 1876. v Breznu pri Vitanju. Gimnazijo je študiral v Celju, potem pa se je posvetil juridičnemu študiju. Predno pa je dovršil univerzo, je nastopil službo v odvetniški pisarni v Slovenski Bistrici. Pozneje se je pre- selil v Celje, kjer je s presledkom voj- nih let služboval do 1. 1920. v odvetniš- ki pisarni dr. Vekoslava Kukovca. V Celju se je z veliko vnemo udejstvoval v obrtniških organizacijah in v nacio- nalnem življenju. Leta 1920. je bil ime- Vekoslav Spindler: Ob 30-letnici smrti dr. Ivana Decka V eetrtek 3. novembra bo poteklo 30 let od smrti enega izmed največjih si- nov slovenskega naroda ob severni na- rodni meji, dr. Ivana Dečka. Ob tej priliki bom izdal knjigo »Dr. Ivan Dečko in njegova doba«, ki ima namen podati živo sliko narodnih in političnih prilik v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, ki jih lahko mirno imenujemo — Dečkovo dobo. Mnogo je še gradiva, ki sem ga na- bral deloma v Dečkovi zapuščini, delo- ma pri njegovih sorodnikih in prijate- ljih, ki ga pa — zaradi prevelike obsež- nosti — na žalost nisem mogel vec u- porabiti za knjigo. Ker pa tudi to gra- divo vsebuje marsikako zanimivost za politično zgodovino štajerskih Sloven- cev, Vas prosim, gospod urednik, da mi daste prostora za nekatere odlomke. Zelim te odlomke objaviti v celjskem listu, ker je »Nova Doba« v nekem po- gledu povojna naslednica predvojne celjske »Domovine«, kateri je bil dr. Dečko soustanovitelj, in pa ker se je njegovo delo v glavnem vršilo iz Celja za Celje in njegov široki okoliš. Ivan Dečko kot tajnik »Slovenskega društva v Mariboru«. Cim je Ivan Dečko 1. septembra 1883 nastopil odvetniško prakso v Mariboru, se je poleg svojega poklicnega dela ta- koj posvetil na eni strani publicistič- nemu, na drugi strani pa političnemu delu ter oboje izvrševal vse do svojega odhoda v Celje 1. septembra 1885. Kot politika ga vidimo že 2. decembra 1883. na občnem zboru »Slovenskega društva v Mariboru«, ki se je 10. septembra 1882. ustanovilo kot politična organi- zacija štajerskih Slovencev, kako je po poročilu »Slovenskega gospodarja« ta »spreten jurist in pisatelj« »v izborno gladkej in živahnej besedi razlagal res čudne razmere porotniške v okrožji celjske okrožne sodnije«. Aprila 1884. ga že najdemo kot taj- nika društva, ki 4. maja 1884. na 6. obenem zboru društva v Slovenski Bi- strici »v izvrstnem, dobro premišljenem govoru rise Slovencem nevarno rovanje nemškega šulferajna (»Slovenski go- spodar«), Istega leta 12. julija govori na dru- štvenem zborovanju pri Sv. Trojici v Slov. goricah »gladko in izvrstno o nemškem šulferajnu«. O njegovem tajniškem delu nam pri- čajo od njega spisani sejni zapisniki, ki jih hrani njegov nečak, upravnik, mariborske moške kaznilnice g. dr. J. Vrabl, in ki jih v naslednjem podajam v izvlečku. Zapisniki segajo od 22. IV. 1884. do 10. II. 1885. Vseh odborovih sej je bilo v tem času 9, občnih zborov pa troje. O vseh je Dečko kot tajnik napisal kratke, jedrnate zapisnike. Tudi že po odhodu v Celje je na- stopal dr. Dečko na shodih Slovenskega društva; saj je že na obenem zboru 28. decembra 1885. poročal kot tajnik, kot govornik pa je nastopil tudi še 12. av- gusta 1888. v Konjicah in 19. maja 1889. na velikem zboru v Zalcu itd. Eden izmed poslušalcev na shodu v Zalcu je na časopisni poziv letos spo- mladi, za zbiranje podatkov o dr. Deč- ku napisal dopisnico in pravi: »Na ve- likem shodu v Zalcu je končal dr. Deč- ko svoj navdušeno sprejeti govor z besedami: Nam Slovencem je potreb- na 1. sola, 2. sola in 3. sola«. (Dalje.) Pst. Zabrisanke Lišpanje — v citatih Ko je bilo delo končano, je gospodar pomignil. Vsi so zvreli zopet v voz. Cez nekaj časa so se vrnili čudovito izpre- menjeni. To so bili čisto drugi ljudje, vsi so bili tako lepi. Zlasti ženske so imele obličje kakor mleko in kri, stare ni bilo zdaj več med njimi in vse so bile sila lepo oblečene. Stritar: Rosana. Zena je rojena za rodbino in dom. Prava žena opravlja veliko delo. Njeno delo pa je sila nehvaležno. Však dan ji ga sproti pokončava. Vsak otrok ji ga odnaša v svoje življenje. Vsak de- lavec je užival tiho. požrtvovalno delo svoje matere. — So žene, ki ne spolnu- jejo svojih dolžnosti, trosijo dosti več, kot so vredne, ki so neprestano potreb- ne oddiha, ker jih očividno utruja mo- ževo delo. So žene, ki se neprestano ne- gujejo in ki prepuščajo dom in otroke drugim delavnim ženam - služkinjam, med tem ko mora mož delati za dve, za tri žene. Vidmar: Med Evropo in Ameriko. Moderne ženske — mislim take, ki šminka jim kazi obraz, podobne so modernim slikam, ki ustvaril jih meglen je čas: iz dalje čeden je obrazek, če stopiš bliže,.< vidiš —- zmazek. Rob: Deseti brat. Brus in sreča^ Brus, ki nam oßtfi rezila, sebe pri- * V Kino Union CCI j B PX e_d v a j a: Matineja v nedeljo: 28. ob 20.30, 29., 30. in 31. oktobra film poln najkomičnejSih zapletljajev in situacij AJVIOR Y FRÄKU (Das Mädchen von gestern Nact) Gusti Huber Willy Fr«tsch Georg Alexander 1., 2. in 3. novembra veselo dunajsko humoresko VSE ZA LJUBEZEN... (Kein Wort von Liebe) V glavni vlogi Rolf Wanka, znan kot >Pater Vojteh«. Ellen Schwanneke Rihard Romanowsky I Žigosana X Za Topalovicevo limuzino je prišla v »Slovencu« iz Celja sedaj na vrsto »celjska tehnična fronta«. »Slovenec« je v skrbeh za opozieijske kandidate, ki jih tudi 2^ kar postavlja. Lahko je to pri »Slovencu*:, Tako odpade tudi mnogo zamere in užaljeno- sti, kar sta tudi dobro pogodila gg. Fa- zarinc in dr. Voršič, ki nista pri tem prav nie mislila ne nase, ne na stro- kovnjaka v hmeljarstvu g. Dolinarja. X Bodimo enotni in složni! »Samo- uprava« prinaša članek dr. Časlava Ni- kitoviča z naslovom »Potreba lokalne sloge« v katerem piše: »Ako je kdaj bilo potrebno, da se vsi patrioti zdru- žijo okrog enega nacionalnega progra- ma, okrog ene ideje, okrog enega člo- veka, ki je zaoral globoko brazdo dela in povzdiga našega naroda v vseh sme- reh, kot je to storil dr. Milan Stojadi- Štev. 44. »NOVA D O B A« Strsn 8. novan za obrtno-zadružnega nadzorni- ka in za vodjo podružnice urada za po- speševanje obrti v Celju, kjer je price! nadvse uspešno delo v prospeh sloven- skega obrtništva na bivšem Stajerskem. Leta 1925. je bil prcmeščen v Maribor, kjer je opravljal isto funkcijo za vso bivšo mariborsko oblast. Bil je tudi taj- nik gospodarskega predstavništva v Mariboru in tajnik zavoda za pospeše- vanje obrti v Mariboru. Prirejal je strokovne tečaje za mojstre in pomoč- nike s številnirni predavanji. Bil je predsednik komisije za mojstrske izpi- te, Mnogo obrtnih društev mu je izreklo priznanje in zahvalo za njegovo delo s tern, da ga je izvolilo za častnega člana. Kljub ogromnemu službenemu poslu se je vedno živo zanimal za vsa kulturna, gospodarska in politična vprašanja ter je kot odločen nacionalist zastavil svoje sile povsod, kjer je le mogel. Bil je tu- di vzoren soprog in izredno skrben oče. Ignaciju Založniku bodi ohranjen ča- sten spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Iz zdravniške službe. Dr. Franc Pestotnik, bivši primarij bolnice za du- ševne bolezni v Novem Celju, je imeno- van za primarija bolnice v Vrabču. — Dunajska vremenska napoved za soboto 29. t. m.: Oblačno, od časa do časa dež, na hribih hladnejše in sneg, v nižinah nobenih bistvenih izprememb. Celje in okolica Ob 20-letnici osvobojenja Ko obhajamo to dni 20-letnico obsto- ja Jugoslavije, nam sili polled nazaj v case, ko je bil naš rod brezpraven su- ženj tujemu gospodarju. V svetovni vojni je krvavel in umiral naš slovenski človek v tuji službi za tuje cilje. Polom na frontah jc dovedel do zloma central- nih sil, s krvavih poljan nam jc zasijala svoboda. Mi, ki smo iz trpljenja in poni- žanja doživeli Jugoslavijo, se danes »loboko zavedamo, da je ne bomo do- končno dogradili in uredili, da čaka to delo naš mlajši rod, ki prihaja za nami. Bilo je v teh 20 letih mnogo nevšečno- sti, borb in trenj, ki še danes niso kon- čana. Spomnimo se samo nesreče leta 1928., ko jc krvavim obračuna van join moral napraviti konec lota 1929. nas veliki kralj Zedinitelj. In sjiomiiimo so nesrečc, ki nas je zadela 9. oktobra 1934. Ko gledamo nazaj v dobo teh 20 let, se s ponosom kot jugoslovenski dr- žavljani zavedamo vseh velikih dobrin, ki nam jih je dala svoboda in državna samostojnost, ter se s pobožnimi misli- mi spominjamo tudi vseh zrtev, ki so padle za naše osvobojenje in naše zedi- njonje. V časih, ki jih doživljamo ob 20- Ietnici Jugoslavije, se /avedajmo tudi dolžnosti, ki jih imamo, in se ne plaši- mo borb, ki so neizbežne, ako hočemo doseči veliki cilj, da bo nasa Jugoslavi- ja postala močna in urejena tako, da bo z ljubeznijo vezala nase vse sinove te y.emljo za težke borbe, ki tudi nam ne bodo prlhranjene. UPORABUAJTE ntmM pREHOe, Proslava češkoslovaškega narodnega praznikav Celju Celjska sokolska župa, Sokolsko dru- štvo Celje-matica in Sokolsko društvo Celje I bodo priredili v soboto 29. t. m. ob 19.45 v veliki dvorani Narodnega doma proslavo češkoslovaškega narod- nega praznika. Proslava bo končana pravočasno, da se bo lahko vsakdo udeležil še proslave »Jadranskega dne«. Vabimo vse članstvo in narodno ob- cinstvo, da se v čim vcčjem številu ude- leži proslave 20-letnice osvobojenja in ustanovitve CSR. Vstop prost. RADI PPEZIDAVE PRODAlA 5E CENCJŠE Jleniiccki c Petje na pokopališčih. Na praznik Vseh svetnikov bo oskrbelo letos petje na pokopališčih pevsko društvo »Oljka« pod vodstvom svojega pevovodje g. Ci- rila Preglja. Ob 14.30 bo pelo na oko- liškem, ob 15.30 pa na mestnem in vo- jaškem pokopališču. c O Vseh svetih bo društvo Rdečega križa zbiralo prostovoljne prispevke na obeh celjskih pokopališčih. Prosimo obiskovalce grobov, da to dobrodelno akcijo blagohotno podpro. c Avtobusni promet na pokopališča. V nedeljo, ponedeljek, torek in sredo bodo vozili avtobusi izpred celjskega kolodvora na obe pokopališči. c Vsem koroskim borcem sporoča krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju, da bo v torek 1. novem- bra ob pol 12. dopoldne pred spomeni- kom v vojašnici kralja Petra v Celju počastiLev spomina padlih in umrlih to- varišev. Krajevna organizacija vabi vse tovariše, da se udeležijo te svečanosti. c Koncert Celjskega pevskega druš- tva, ki bo 12. novembra v veliki dvo- rani Narodnega doma, bo nudil občin- stvu prijeten glasben užitek. Mešani in moški zbor bosta izvajala skladbe Ada- mica, Lajovica, Rista Savina, Schwaba, Jereba, Preglja, Rožanca in Tajčeviča. Na sporedu bodo zlasti pesmi, ki so na- šemu občinstvu na koncertnih priredit- vah CPD najbolj ugajale. Zbor bo vo- dil priznani pevovodja g. Pec Segula. c Sokolsko društvo Celje-matica opo- zarja vse članstvo in občinstvo na pre- davanje o terni »Proboj solunske fron- te«, ki bo v petek 11. novembra zvečer v Narodnem domu. Predaval bo gene- ralštabni polkovnik g. Dragoljub Mi- hajlovie, poveljnik 39. pp. v Celju. c Bratu Emanuelu Janežiču v spo- min! Težke svinčene megle, ki leže nad dolinami, nad gozdovi, listje, ki se bar- va vedno bolj v pestre barve in polago- ma odpada, naznanja konec jeseni, do- bc, ko vsa narava počasi umira, pre- hodno dobo, ko si bosta smrt in roj- stvo tako blizu. Povsem ne-kaj narav- nega. Marsikatero drevo bo padlo, se podrlo, tudi to je nekaj povsejm navad- nega. Toda če omahne baš v tej dobi, ko se poslavlja staro, da ga nadomesti mlado, boljše, mladika, potem je to kru- ta roka usode. Da, mladika, ki je obe- tala, da se bo razkošatila v širok, vi- sok in močan hrast, si bil Ti, Emanuel, naš nepozabni naraščajnik. Bil si po- nosnega, vedrega eela, narave, ki je kljubovala vsakemu zastoju, bil si po- nos naših naraščajnikov. In zato nas je tudi Tvoja izguba tako kruto zadela. Ni Te več ? Ne! V naši sokolski telovad- nici si, povsod si, pri telovadbi, pri na- ših sestankih; še bolj kot sicer čutimo baš sedaj, da smo kot poedinec nič in kot celota vse, celota, ki mora uspevati v zmago slovanstva. Tej celoti si po- svetil svojc mlado življenje; Tvoja iz- guba nam je sklonila glave, a tudi stis- nila pesti, ostal boš v naših srcih in z našim uspehom bo Tvoj spomin, naš skupen spomin, najlepši. — Sokol Celje I c Iz starokatoliške cerkve. V nedeljo 30. t. m. ne bo v Celju službc božje. Na praznik Vseh svetnikov bo služba božja ob 9., na Dušni dan ob 'A8., v nedeljo 6. novembra ob 9. Koncert „Grafike" v Celju Kakor smo že javili, bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma koncert pevske in orkestralne »Grafike« iz Ljubljane. Koncert bo v okviru proslav 70-letnice grafične orga- nizacije v Sloveniji. Spored obsega pevske in orkestralne točke naših in tujih priznanih skladate- ljev. Sirom naše domovine je znan po svoji kvaliteti zbor »Grafike«, cigar kritike s koncertov v Ljubljani in Kra- nju so dovolj veliko poroštvo za moral- ni uspeh tudi v Celju. Pevski zbor bo izvajal 10 samostojnih točk. Prav nič ne zaostaja po kvaliteti orkester »Gra- fike«, ki bo izvajal 6 samostojnih točk. Dosedanji spored se zaradi tehničnih ovir v dveh točkah spremeni. Odpade namreč orkestralna točka L. Jessel: Pa- rada cinastih vojakov, namesto te pa bosta izvajala pevski zbor in orkester skupno Dolinarjevo »Na cvetno nedeljo« Vsa celjska javnost, ki ljubi lepo pet- je in glasbo, bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. posetila koncert »Grafike« in s tern pokazala, da zna ceniti vztrajno kul- turno delo1 grafičnih delavcev. Vstopnice naj si občinstvo po mož- nosti preskrbi že v predprodaji, ki bo v nedeljo od 11. do 12. dopoldne in od 15. dalje pri koncertni blagajni v Celj- skem domu. c V proslavo 20-letnice osvoboditve našega morja bo priredil krajevni od- bor Jadranske straže v Celju v soboto 29. t. m. »Jadranski dan«. Ob 20.30 bo v kinu Metropolu uvodno predavanje, nakar bo sledilo predvajanje kulturnih filmov »Ob jadranski obali«, »V glo- binah morja« in »Gospodarji viharjev«. Sodeloval bo tudi Celjski oktet. V nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne bo istotam matineja. Udeležite se sobotne proslave in nedeljske matineje v čim večjem številu! Poleg teh dveh priredi- tev bodo še posebne prireditve za šol- sko mladino s prilično istim sporedom. — Goričarjeva in Mohorjeva knjigarna sta priredili za »Jadranski dan« v svo- jih izložbah razstavo naše pomorske li- terature. Razstavljene so tudi nova, monumentalna monografija »Naš Jad- ran« ter revije »Jadranska straža« in »Podmladek JS«. c Iz poštne službe. Poštna zvaničnika gg. Jakob Cokan in Mihael Trampuš sta odlikovana s srebrno kolajno za vestno službovanje. Poštna manipu- lantka gdč. Apolonija Žagarjeva je premeščena iz Gornjega grada v Celje. c Izplačevanje pokojnin. Celjska po- šta zaradi praznika Vseh svetih ne bo izplačevala pokojnin na domu 1. no- vembra, marveč šele v sredo 2. no- vembra. c V počastitev 20-letnice smrti Ivana Cankarja so vprizorili dijaki maribor- ske gimnazije, člani FS, v soboto zve- čer v celjskem gledališču Cankarjevo »Lepo Vido«. Igra je bila dobro našt.u- dirana in zadovoljivo podana. Obisk je bil samo srednji. Predstavo je obiskalo predvsem dijaštvo. c Strelska družina v Celju je prire- dila v nedeljo na strelišču v Pečovniku družinsko strelsko tekmo, na kateri so dosegli člani celjske strelske družine naslednje rezultate: Splošna tarča (15 strelov na 200 m in sicer 5 strelov leže, kleče in stoje): 1. Fric Blumer 105 točk; 2. Oton Josek 93; 3. Avgust Keb- lič 90. Družinska tarča (15 strelov na 200 m in sicer po 5 strelov leže, kleče in stoje): 1. Fric Blumer 102; 2. poroč- nik Jakob Tkalčec 98; 3. Josip Aman 97; 4. Oton Josek 93; 5. Avgust Keblič 93. Malokalibrska tarča (10 strelov na 50 m leže): 1. Fric Blumer 89; 2. Jan- ko Wagner 89; 3. Karel Dvoršak 87; 4. Ivan Zornik 87; 5. poročnik Jakob Tkal- čec 86. Mladinska tarča (10 strelov na 200 m leže): 1. Vladimir Krulc 52; 2. Zvonimir Krulc 48; 3. Anton Cepin 45 točk. Navedeni strelci so prejeli diplo- me in nagrade. Tekmo, ki je trajala od 8.30 do 16. je vodil predsednik celjske strelske družine g. Janko Wagner. Tek- mi je prisostvoval tudi predsednik strelskega okrožja podpolkovnik g. Krasnik. c Celje v temi. Vaja v zatemnitvi vse- ga območja mestne občine celjske se je pričela v ponedeljek ob 19. in je traja- la vso noč do 6. zjutraj. V ponedeljek točno ob 19. je ugasnila vsa javna raz- svetljava. Vrata in okna javnih lokalov hišna vrata, veže in stanovanjska okna so lastniki zakrili in zatemnili. V hipu jc bilo mesto v popolni temi. V redkih primerih niso ljudje poskrbeli za do- volj temeljito zatemnitev. Celjska po- staja pa sploh ni zasenčila močnih sve- tilk, kar bi bilo lahko izvedljivo, ne da bi bil zato trpel promet, saj spada- jo želczniške postaje v primeru letal- skih napadov med najbolj eksponirane točke. Vozila so vozila z zastrtimi ža- rometi. Opazilo se je, da je bila zatem- nitev dvoriše nezadostna. Nekateri, ki se niso točno ravnali po predpisih za zatemnitev, bodo ovadeni. V območju mestne občine sta vso noč opravljala službo na cestah in ulicah policija in orožništvo, pomnožena s pomožno po- licijo, tako da sta bila vsakemu policij- skemu stražniku ali orožniku dodeljena po dva civilista. To službo je opravlja- lo v celoti okrog 120 oseb. Prebivalstvo je pokazalo dobro disciplino. Noč je potekla izredno mirno. c Celjski šahovski klub je igral v ne- deljo v Mariboru revanžno tekmo s šahovskim klubom UJN2B v Mariboru in zmagal sQlA:2lA. Za Celje so si pri- borili po 1 točko gg. Grašer, Vladko Diehl, inž. Pipuš, M. Fajs, Detiček in dr. Pokorn ter Rupar pol točke, za Ma- ribor pa gg. Lukež st. in Anton Čerta- lič po 1 točko in Karel Stare pol točkc. c Vsi železniški upokojenci v obmoe- ;u železniške postaje Celje se opozarja- jo, da se prične odpošiljanje legitimacij folezniških upokojencev v prolongacijo po 10. novembru. Podrobnosti so raz- vidne z razglasa, ki je nabit pri postajni lilagajni v Celju. ostriti ne more. Na brus mislim, ko vi- dim fantička, ki ponuja karte za tom- bolo in srečo ž njimi. Ponuja jo drugim, ko je sam nima. Poslovna poezija V neki restavraciji ob Savinji je na stropu mogočen napis: Pozdravljeni bodite, kateri k meni v »gostilno« hodite. Zakaj je neki gostilna v navodnicah? Novodobna pedagoKika V kopališču so odpustili plavalnega mojstra, ki je metal otroke v globoči- no in dejal: »Ce se reši, se bo naučil plavati; če ne bo znal plavati, bo pač utonil.« V šolo pa prihajajajo prvošolčki od desetih dopoldne in se vračajo domov ob desetih zvečer. Ce so cvrsti, bodo vzdržali, če niso, bodo utonili. Higiena Na srednji šoli bi se morala poučc- vati higiena načelno šele od 7. do 8. zvečer, da mladina spozna razliko med tern, kako je in kako bi naj bilo. Pošebne izdaje Kdor posluša vpitje po celjskih uli- cah, izve, da imajo posebne izdaje: >Jutro«, »Slovenec«, »Narod«, »Dom«, > Večernik« in — tombolske karte. Iskalci sreče Vse je odvisno od sreče: treba jo je lc najti: I. Na visoki soli grc proti koncu mesc- ca vsem nekako trda. Pa napravi kole- gica 60 lističev in jih prodaja po 5 din. Ko jih bo razprodala, bo žrebanje in srečni dobitnik bo prejel zlato njeno urico. Njemu in njej je pomagano! II. Za starega konjiča ponujajo kmctiču komaj 500 din. Ta napravi dvajset srečk in ponuja konjiča po 50 din, doklcr srečk ne proda. Eden izmed dvajsetih bo dobil konjiča za 50 din, ostalih devetnajst pa bo spoznalo, da nimajo sreče. Cast nama je objaviti cenj. občinstvu, da prevzameva s I. novembrom znnno in renomirano restavracijo in hotel „Union" v Celfu Podjetje bova vodila na solidnt bazi z izvrstno kuhinjo in prvorazredno pijaÖo. Vljudno se priporočava cen). obCinstvu za naklonjenost in obisk. RUDOLF In PEPCA RESNIK dolgoletna restavraterja »Janjeta« v Zagrebii KINODOMCELJE Od 29. do 31. t. m. »Lokavc žene« Prvovrsten pečovniški premog Vam najccneje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbe wBo- hemije", Celjc, Slomškov trg 1, telefon 234. Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. 44. c Godbeno društvo poštnih nameščen- cev v Celju bo priredilo v soboto 5. no- vembra ob 20. koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Občinstvo vljudno vabljeno! c Gospodiujska nadaljevalna sola v Celju se bo pričela v začetku novembra. Dekleta, ki se želijo udeležiti pouka, naj se priglasijo takoj v I.b razredu IT. drž. deške narodne sole v Celju. c Društvo »Soča« v Celju obvešča svoje elanstvo, da bo v sredo 2. novem- bra ob 20. sestanek v društvenih pro- sto.rih. Pridite polnoštevilno! — Odbor. c Plesue vaje »Soče«. Društvo »Soča« sporoča svojemu članstvu, da se bodo začele običajne plesne vaje že v nedeljo 30. t. m. ob 16. v Narodnem domu. — Odbor. c Frischaufov dorn na Okrešlju bo oskrbovan od sobote 29. t. m. do všte- lega torka 1. novembra. Lepa prilika za obisk Okrešlja in za vzpon na oko- liške gore, c Požar v Pečovniku. V nedeljo okrog pol 11. dopoldne se je vnelo podstrešje hiše posestnika Karla Kovača nad rib- jim vališčem v Pečovniku. Posestnika in njegove žene ni bilo doma. V hiši so bili samo Kovačev najemnik, ki je sta- noval v podstrešni sobi, in Kovačeva ctroka, ki so se hitro rešili iz gorečega poslopja. Sosedje so znosili vso opre- mo iz hiše. Kmalu so prispeli celjski gasilci in pogasili požar. Zgorelo je vse ostrešje, pri gašenju pa je voda močno poškodovala tudi ostalo stavbo. Skoda znaša okrog 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Požar so očivid- no povzročile iskre, ki 30 padale iz po- skodovanega dimnika na podstrešje, Na toj hiši je že pred leti zgorelo ostrešjc. c Iz sodne službe. (*osp. Konrad To- vornik, kanclist sreskega sodišča v Ce- lju, je zaradi težke bolezni odpuščen iz državne službe. c Delovni trg. Pri celjski boru dela je bilo 20. t. m. v evidenci 219 brez- poselnih (153 moških in 66 žensk) na- sproti 242 (176 moškim in 66 ženskam) dne 10. t. m. c »Mlinar in njegova hči« v Narod- nem domu. Kulturno prosvetni odsek gasilske čete Gaberje bo vprizoril v ne- deljo 6. novembra ob 16. v veliki dvo- rani Narodnega doma v Celju ljudsko igro v 5 dejanjih »Mlinar in njegova hei« v režiji g. Vernika. Udeležite se predstave v čim večjem številu! c Lastnega brate je ubil. V Starih Slemenih pri Konjicah sta se 15. t. m. sprla 33-letni posestnik Ludvik Zepek in njegov brat Anton. V prepiru je po- grabil Anton kol in udaril Ludvika s tako silo po glavi, da mu je prebil lo- banjo. Ludvika Zepka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je davi ob pol 5. podlegel poškodbam. Antona Zepka so aretirali in izročili sodišču. c Uboj v Cerovcu pri Šmarju. V sobo- to zvečer je posestnik Jože Z. v Cerov- cu pri Smarju pri Jelšah v navalu Iju- bosumnosti zaradi nekega dekleta na- valil na 22-letnega posestnikovega sina Martina Kovačiča iz iste vasi in ga za- bodel z nožem v trebuh. Kovačiča so prepeljali v nedeljo zjutraj v celjsko bolnico, kjer pa je že ob pol 11. dopold- ne izdihnil. Storilca so aretirali in izro- čili okrožnemu sodišču v Celju. c Žetev smrti. V ponedeljek je umrla na Zg. Hudinji v starosti 71 let hišna posestnica ga. Neža Špegličeva, mati bivšega blagajnika celjske okoliške ob- čine g. Franca Spegliča in posestnika g. Ivana Špegliča na Zg. Hudinji. V torek je umrla v Zagradu v starosti 79 let soproga upokojenega uradnika ga. Ce- cilija Mastnakova, mati veletrgovca g. Alojza Mastnaka v Celju. V četrtek je umrl v kapucinskem samostanu v Ce- lju v starosti 72 let prvi jugoslovenski kapueinski provincial, konzistorialni svetnik v p. Donat Zupančič. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 11-letni ža- garjev sin Ludvik Javornik iz Oplotni- ce, v sredo 43-letni hlapec Peter Wol- l'orn iz Vojnika, po rodu Rus, v četr- tek pa 23-letni posestnik Franjo Va- lcnčak iz Sedlarjevega pri Podčetrtku. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! poglavarstvo v Celju, da se čimprej ja- vijo pri vojaškem referentu na mest- nem poglavarstvu zaradi vpisa v zadev- ni seznam. Rok prijave je do 15. no- vembra. c Kolu jugoslovcnskih sester v Celju je daroval odvetnik g. dr, Gvidon Ser- nec v Celju 100 din namesto venca na grob obrtno-zadružnega nadzornika g. Ignacija Založnika v Mariboru. c Nočno lekarniško službo ima od 29. t. m. do 5. XI. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 30. t. m. do 5. XI. ima službo IV. vod, inspek- cijo v novembru poveljnik g. Košir. Vse pisarniske in šolske potrebšeine ter nalivna peresa v veliki izbiri v vele- trgovini papirja in knjigarni Karl Go- ričar vdv. Celje. Opozarjamo na nove koledarje za leto 1939.! Sport Atletiki: Jugoslav!ja V nedeljo 30. t. m. ob 15.15 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju podsavezna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Jugoslavijo. Zani- mivo tekmo bo sodil g. Veble. Ob 14. se bo pričela istotam prvenstvöna tekma mladin Atletikov in SK Jugoslavije, ki jo bo sodil g. Presinger. ;: V tekmo van ju za državno nogomet- no prvenstvo so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Skoplju Gradjanski (S) :Ljubljana 2:1 (0:1), v Beogradu Bask:Jedinstvo 3:3 (2:0) in BSK: Jugoslavia 1:1 (1:0), v Saraje- vu Slavija (V):Slavija (S> 2:1 (0:1), v Splitu Hajduk:Hask 3:1 (1:0) in v Zagrebu Gradjanski (Z) :Sparta 4:0 (2:0). Na prvenstveni tabeli vodi še dalje BSK s 13 točkami pred Jugosla- vijo, zagrebškim Gradjanskim in Haš- kom, Ljubljana pa je zdrknila s 3 toč- i'nmi na predzadnje mesto. Store š Otvoritev gledaliske sezone. V so- boto 5. novembra ob 20. in v nedeljo 6. novembra ob 16.30 bo v Sokolskem domu v Štorali otvoritvena predstava dramatskega odseka Sokolskega druš- tva Store-Teharji3. Vprizjcrili bodo »Lumpacija vagabunda«, burko v 4 de- janjih. Igrali bodo naraščajniki. Režijo vodi br. Herman. Na to predstavo že sedaj opozarjamo javnost, da se je udeleži in s tern da vrlim igralkam in igralcem novih pobud za nadaljnje uspešno delo. ¦ š SK Store:SK Borut 6:1 (3:1). V nedeljo je gostovalo v Štorah moštvo SK Boruta iz Gotovelj, ki je moralo kloniti boljšemu nasprotniku. Pred pri- četkom tekme se je v imenu SK Stör poslovil od Karla Juga Žvižaj II. in mu izročil v slovo lep šopek nageljnov, na- kar je moštvo zaklicalo Jugu sportni »Zdravo!« Tekma je potekla v absolut- ni premoči domačinov. SK Borut je igral zelo defenzivno, zaradi česar je igra trpela. V vodstvo so prišli gostje po avtogolu obrambe SK Stör, nakar je prevzelo igro domače moštvo in do polčasa trikrat potreslo nasprotnikovo mrežo. Po odmoru« je bila premoč še očitnejša. Vse napadalne akeije pa so se izjalovile ob nasprotnikovi obrambi, ki je pritegnila tudi krilsko vrsto in še polovico napada. Igra je postala neza- nimiva. Domačini so zabili še tri gole in postavili končni rezultat. Sodil je dobro g. Brunšek iz Celja. Gledalcev je bilo zelo malo. V nedeljo 30. t. m. se bosta srečali obe moštvi v prvenstveni tekmi v Zalcu. Tekma se bö pričela ob 10. dopoldne. Upamo, da bo domače moštvo tudi na tujih tleh doseglo ča- sten rezultat. Teharje t Na občinski seji. V štev. 38. »Nove Dobe« z dne 16. septembra 1938 ste na strani 5. v stolpcu 3. pod naslovom »Teharje« priobčili notico, glede kate- re Vam v smislu čl. 26 in sledečih za- ¦ Tekmovanje za prvenstvo LNP je dalo preteklo nedeljo naslednje rezul- tate: v Celju je bila tekma Celje :Olimp zaradi dejanskega napada Olimpovega igralca Flisa na sodnika v 27. minuti drugega polčasa zaključena ob. stanju 2:0 (0:0) za SK Celje. V Trbovljah se je končala tekma Atletiki :Amater ne- odločeno z 2:2 (2:1), v Cakovcu se je končala tekma CSK:Zelezničar s 4:0 (2:0), v Ljubljani Kranj:Hermes s 5:1 (2:0) in na Jesenicah Bratstvo:Kovi- nar z 1:0 (1:0). ¦ Motociklistična ocenjevalna vožnja na 80 km dolgi progi Celje—St. Jurij ob juž. žel.—Poljčane—Konjice—Celje bo v nedeljo 30. t. m. s startom ob 9. dopoldne pred kolodvorom v Celju in ciljem istotam. Vožnjo bo priredila mo- tosekeija ZSK Hermesa Ljubljana-Ce- lje. Prijave sprejema v Celju do sobo- te 29. t. m. klubov komisar , g. Hoba- cher, kolodvorska restavraeija. Clani prireditelji bodo vozili v konkurenci, ostali motociklisti pa izven konkurence. Tekmovalci bodo tekmovali v treh kate- gorijah: A do 250 cem solo, B nad 250 cem solo, C s prikolico. Kategorija A bo vozila s povprečno brzino do 35 km, kategorija B in C s povprečno brzino do 45 km. Zmagovalci bodo prejeli velike zlate, srebrne in bronaste plakete z označbo doseženega mesta, vsak vozač pa bo dobil spominsko plaketo. * Sestanek motociklistov, ki bodo startali v nedeljo pri ocenjevalni vožnji, bo v soboto 29. t. m. ob 21. v klubski fc'obi hotela »Evrope« v Celju. kona O' tisku pošiljamo sledeS uradni popravek: Ni res, da bi bil na obein- ski seji klerikalni župan Dimec Franc proti predlogu odbornika Stojana An- tona, da se izključi Franc Baumgart- ner od nadaljnjega sodelovanja v ob- j činskem odboru, ker do glasovanja o tem predlogu sploh ni prišlo zaradi te- ga, ker razrešuje občinske odbornike njihovih funkcij okrajni načelnik in ne občinski odbor. Župan Dimec je odbor- nikom to določilo zakona pojasnil, vsled česar do glasovanja ni prišlo, pač pa je občinska uprava stvar javila po svoji službeni dolžnosti okrajnemu načelni- ku, ki je kompetenten, da v stvari skle- pa. — Občina Teharje: župan -Dimec, tajnik Stojan. Št Juri] ob J 2. j Sokolski občni zbor je bil v soboto 22. t. m. pri Liški. Bil je dobro obi- skan. Po poročilih društvenih funkci- onarjev, ki so podali sliko društvene- ga delovanja je bil izvoljen po večini stari odbor z br. dr. Svetino na čelu. j Slinavka in parkljevka, ki se je po- javila pri treh posestnikih v Št. Juri- ju, se ni razširila na druge hieve. Kmetje so po navodilih sreskega vete- rinarja takoj podvzeli vse zaščitne me- re in tako obvarovali svojo živino pred nevarno boleznijo. j Vodovod. Pretekli teden so se pri- čela prva dela. Na zemljišču posestnika Zdolška v Podgorju so zaSeli pod vod- stvom inž. Bidovca od hidrotehničnega oddelka banske uprave zajemati vrelce. Takoj pa so se pojavile manjše nepri- like. Ugotovili so namreč, da množina vode ni tako velika, kakor so sprva do- mnevali oz. tudi »ugotovili«. Ob dežev- nem vremenu, tako pravijo nekateri sosedje, pa postane voda tudi kalna. Vse te nedostatke bo treba seveda od- praviti, da bo prišel trg St. Jurij v doglednem času končno do prepotreb- nega vodovoda, ki ni samo za domačine velika pridobitev, temveč je tudi za tuj- ski promct velikc važnosti. Sentjurča- ni s svojo krasno okolico in lepimi izlet nimi točkami si želijo v poletnih me- secih večjega dotoka tujcev. Brez vo- dovoda seveda ne more biti tujskopro- metnega razmaha. j Uvozna vrata na šolsko dvorišče pred šolo nameravajo baje zožiti, da ne bo več mogoče voziti na dvorišče, češ da ni v okras sole, če se drva in podobno razklada pred šolo. Tržani in okoličani v južnem delu pa so mnenja, da bi naj za ta denar rajši napravili ob šolskem vrtu hodnik za pešce. Rav- no ta del ceste, ki je že v ravnini, je ob deževju ves v blatu. Do Cvetlične kleti je hodnik za pešce, na drugi stra- ni, po strmini v gornji trg pa ni nikoli takšnega blata, kakor ob šolskem vrtu. Morda bodo merodajni gospodje ven- darle uvideli, da te želje niso pretirane, da bi bili stroški malenkostni in da bi bil tak hodnik za pešce tudi korak na- prej v olepševanju trga. Žalao v Spominska svečanost v Zalcu Žalec, 28. oktobra. Ponovno je bilo treba preložiti žalsko spominsko svečanost in z njo združeno spomiinsko razstavo zaradi pogreba kneza Arsena na nedeljo 30. t. m., ko bo proslava stoletnice rojstva Janeza Hausenbichlerja z odkritjem njegove spominske plošče v celotnem, že dva- krat objavljenem sporedu. Pripravljalni odbor je hnel v tej do- bi še priliko, da je spominsko razstavo znatno pomnožil. Razstava, katere otvo- ritev bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. zjutraj v hiši št. 6. v Zalcu in ki bo odprta dva dni, je sistematsko ločena v tri skupine. P,rva skupina vsebuje dobo Janeza Hausenbichlerja, med drugim tudi izvirne listine glede ustanovitve požarne brambe, Savinjski posojilnicc in Hmeljarskega društva itd. V drugi skupini so razvrščeni spominki na prvi slovenski tabor v Zalcu. V tretji skupi- ni pa je zbrana skupina drugega žal- skega tabora in spomini iz dobe pre- vrata. Poskrbljeno je tudi za primerno okrasitev razstavnega prostora, tako da ima vsa razstava tudi prijetno estet- sko opremo. Žalčani se niso ustrašili niti dvakrat- ne preložitve svečanosti, ki jo morajo izvesti za svoj 42-letni dolg svojemu prvemu sinu Janezu Hausenbichlerju. V nedeljo 30. t. m. se bodo zbrali v Zalcu vsi sloji slovenskega naroda, zla- sti iz Savinjske in Šaleške doline, da počastijo spomin očeta savinjskega hmeljarstva. Braslovče Sokolsko delo Braslovče, 28. oktobra. V nedeljo 16. t. m. je bila v dvorani Sokolskega doma letna skupščina bra- slovškega Sokola. Skupščino je otvoril starešina br. Pepi Omladič s pozdravom vsemu članstvu. Naslednje besede je posvetil Nj. Vel. kralju Petru II. kot najvišjemu sokolskemu bratu in stare- šini jugosloven. sokolstva. Sledilo je čitanje poslanice in resolucije Saveza glede na bratski češkoslovaški narod in sokolstvo. !. ¦ •¦¦' ¦¦¦¦-¦¦*¦¦ ¦^*«^ ^ Tudi za nas naj bo to opomin, da svojo so- kolsko in požrtvovalno delo še okrepi- mo in trdnejše povežemo v procvit na- še domovine in slovanstva. Celokupno članstvo se je nato spomnilo našega vr- lega in požrtvoValnega br. Lojzeta Lušina, ki nas zapušča in odhaja na no- Vo službeno mesto. Njemu smo dolžni bratsko zahvalo za vse ono, kar nam je Radio .Blaupunkt'in .Mediator* (Made in Holland) na dolgoročno odplače- vanje pri tvrdki Uroič, Cel|e — Narodni dom c Vse, ki iniajo pra\iio na albansko spomenieo, ker so se udeležili pohoda skozi Albanijo leta 1915., poziva mestno Prihod vlakov v Celje (Brzovlaki so označeni s polkrepkimi številkami.) Z Zidanega mosta: 1.42, 3.09, 4.32, 7.33, 10.06, 12.04, 14.54, 15.37, 20.35. I/ Maribora: 4.08, 6.40, 10.52, 15.01, 15.49, 19.40, 23.12. Iz Šmarja üv, ki ne morejo poslušati »neubranega žvonjenja« a jim ni mar, kako zunanjost ima naš trg. Culi smo tudi, da bo živahno pobiranje prispev- kov za »misijon«, ki je bilo v nedeljo pred vhodom v cerkev, prineslo baje trgu in tržanom velike koristi. Kakžne, nam še ni znano. Ko bomo zvedeli, če- tudi morda šel^e 11. decembra, bomo poročali. Tudi smo slišali, da si bo trg nabavil škropilni voz. Sprejmite pa to vest z režervo, ker se bližajo volitve. b V stari knjigi sem čital tole zani- mivo parodijo na Prešernovega sršena: Višnjani, kam ste svoj'ga polža dali? »V urade braslovške smo ga poslali!« Ta puščica vsekakor še danes zadene v živo. Sloven) gradee s Otrok padel v vodo. Med nedeljsko nogometno tekmo je padel v potok Suhadolnico pri igrišču 4-letni sinček davčnega uradnika Zdenko Vaupot in se pričel. potapljati. Krik gledalcev no- gometne tekme je opozoril očeta g. Lovra Vaupota na nezgodo. G. Vaupot je takoj skočil v Suhadolnico in v zad- njem trenutku rešil svojega sinčka. s Sport v Slovenjgradcu. V nedeljo je gostovala v Slovenjgradcu SK Jugo- slavija iz Celja in odigrala prijateljsko tekmo s SK Mislinjo. Gostje so nudili povezano ter tehnično in kombinatorno dobro igro. Domače moštvo je tokrat z veliko požrtvovalnostjo nadoknadilo tehnično premoč gostov in zasluženo do- seglo neodločen rezultat 5:5 (1:2). Za- nimivi in fair tekmi je prisostvovalo nad 300 gledalcev. Istočasno je bila prijateljska tekma med SK Slovenj- gradcem in SK Guštanjem. Zmagali so rutiniranejši Guštanjčani s 3:1 (1:0) Dravograd dr Cestna dela. Cestni odbor name- merava v prihodnji sezoni razširiti ce- sto pri hiši g. Jamnika v Dravogradu. V to svrho bo kupil Jamnikovo hišo. Želimo, da bi lastnik prejel primerno kupnino za hišo, da si bo mogel posta- viti novo, odgovarjajoče poslopje. Hiša je na najprometnejšem kraju in je po- trebno, da se cesta razširi, vendar naj se odkup uredi na ta način, da lastnik ne bo oškodovan. dr Orkester Dravograd. Orkester pridno vadi za proslavo 1. decembra. Izvajal bo izključno slovanska dela. — Dnc 1. februarja namerava prirediti ples, da si pridobi nekaj sredstev za na- bavo najpotrebnejšega. Pri narodnih društvih sodeluje brezplačno. dr Otvoritcv mostov. V nedeljo 23. t. m. je cestni odbor otvoril dva nova mostova. »Kolterejev« in »Mispekov« most. Zlasti prvi je prav lep. Zelimo, da bi cestni odbor izvedel tudi vsa ona dela, ki jih je sprejel v svoj delovni na- črt in ki bi bila za naše obmejne kraje velikega pomena. dr Obnovitev poslopja sreskega na- eelstva bo kmalu končana. Poslopje bo kraju v okras, saj daleč naokoli ni tako reprezentativne stavbe. Laško VoUtve Laško, 28. oktobra. 1 JNS pred volilno borbo. Mnogi naši pristaši nas sprašujejo kako potezo mi- sli napraviti JNS v našem srezu v vo- lilni borbi. Še bolj kot naši pristaši, se za to zanimajo tisti kmetje iz Laškega, ki so onim iz širše okolice postavili za kandidata — profesorja. Naše pristaše, ki se že komaj premagujejo in nestrpno čakajo na volilni boj, prosimo še neko- Hko potrpljenja. V kratkem bodo obve- ščeni o vseh ukrepih. Točno bodo tudi informirani o vseh dogdkih, ki štrle izza kulis »Slovenčevega« papirja. To krasno ozadje je nad vse zanimivo. Vsakdo mora vedeti, da danes obsto- jita le dve politični skupini: zadovoljni in nezadovoljni. Ce to veš, si lahko za- dovoljen! Zato glave kvišku! 1 Zatemnitev Laškega. Kakor drugi kraji, tako je tudi Laško bilo od ponedeljka na torek v popolni temi. Točno ob 19. ni bilo, razen na nevar- nih križiščih in prometnih točkah, kjer so slabo brlele ovite petrolejke, nikjer opaziti razsvetljenih stanovanj in loka- lov. Na ulicah je bilo nenavadno živah- no. Marsikdo je v temi trčil ob dru- gega. Tudi vozniki in avtomobili, ki so vozili mimo in skozi mesto, so se razen enega ali dveh opravičljivih primerov, strogo ravnali predpisov in vozili z za- strtimi lučmi. Poizkus zatemnitve se je popolnoma obnesel. V tem času se je nekje čul pogovor o temi, sigurnosti in zunanji politiki. 1 Novačanova »Veleja« v Sokolskem domu. Gledališki odsek Sokolskega dru- štva v Laškem bo vprizoril v soboto 5. novembra s pričetkom ob 20. v Sokol- skem domu Novačanovo dramo v treh dejanjih »Veleja«. Izvedba tega dela domačega avtorja bo v režiji br. Hor- jaka in vrlega ansambla učinkovita. V odmorih bo igral mladinski orkester. Vstopnice so v predprodaji pri oskrb- niku Sokolskega doma. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji! 1 Prihodnja novitcta na sokolskem odru, ki bo vprizorjena v prvi polovici decembra, bo opereta v treh dejanjih »Mežnarjeva Lizika«. Opereta je polna komičnih prizorov, tako da se ne boste prenehali smejati od prvega prizora pa vse do konca predstave. Opereta bo po možnosti izvajana z orkestrom. 1 Poškodba. V rudniški delavnici si je pretekli torek po nesrečnem naključju zlomil nogo marljivi kovač g. Jože Cer- kvenik iz Laškega. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnici. 1 Podružnica Bata je izgubila svojega dosedanjega poslovodjö g. Milana Ko- rena, ki je bil premeščen v Bo- rovo. Na njegovo mesto je prišel g. Franc Ogrin. Gosp. Koren si je prido- bil med svojim 4-letnim bivanjem v Laškem dosti prijateljev, s svojo spo- sobnostjo in ustrežljjvostjo ter bogato izbiro v zalogi pa mnogo zvestih odje- maloev. Upamo, da mu bo njegov na- slednik sledil vsestransko v zadovolj- nost občinstva. 2eleli bi posebno, da ne zmanjša zaloge, ker bodo v takem pri- meru Laščani zopet morali hoditi v celjsko podružnico. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 29. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 30. t. m. ob 16.30 in 20.30 zanimiv film o sodob- nem zakonu »Dvoje ljubczni«. Willy Fritsch, Jutta Freybe, Peter Dann, Gu- sti Huber. Ta odlični film nam prika- zuje ljubezen, ljubosumnost in požrtvo- valnost zapuščene žene, ki reši znan- stveni ugled in kariero svojega moža. Tednik. — V ponedeljek 31. t. m. ob 20.30 in v torek 1. novembra ob 16.30 in 20.30 velefilm z ljubljenko vsega sveta, malo Shirley Temple: »Hči upor- nika«. Predigra. Zidani most z Nevaren tat koles pod kljuoem. Za- grebške varnostne oblasti so obvestile naše oblasti o številnih tavinah koles, ki so se dogajale z dneva v dan. Zato so naiš orožniki natanko pregledali vsakega tujca s kolesom, če ima v redu kolesarsko legitimacijo, mu pregledali tudi kolo, če odgovarja navedbam v li- stini. Ko se je mudila orožniška pa- trulja pred dnevi v Rečici pri Lokj blizu Zidanega mosta sta orožnika po- stala pozorna n aneznanega mladeniča, ki se je peljal s kolesom. Ustavila sta ga in ga legitimirala. Navedbe v legi- timaciji se niso ujemale s kolesom, zato sta mladeniču napovedala aretacijo. Od- peljali so ga na orožniško postajo, kjer so ugotovili naslednje zanimivosti: Are- tirani je 18-letni krojaški pomočnik Jo- že Lukač. V zadnjem času se je bavil s krajo in prodajo koles v Sloveniji in na Hrvatskem, zlasti v Ljubljani in Zagrebu. Kolo, ki ga je ukradel v Slo- veniji, je odpcljal v Zagreb, ga malo popravil in preuredil in nato poceni prodal. Kradel je tudi kolesa v Zagrebu in jih prodajal v Sloveniji. Marsikdo bo morda prišel sedaj zopet do svojega kolesa, ki mu je bilo ukradeno v Ljub- ljani ali drugje. Po izvršenih poizved- bah so naše varnostne oblasti odpelja- le Lukača v Zagreb, kjer mu bodo te- meljito izprašali vest. Verjetno je tudi, da ga bodo poslali še ljubljanski poli- ciji, kjer bo povedal, kam je prodal ukradena kolesa. Radeče Drzna tatvina Radeče, 28. oktobra. V idilični vasi Vrhovem, ki leži sko- raj uro hoda od Radeč proti Boštanju, se je zglasil v petek 21. t. m. pri po- sestniku Francu Radenškem neznan moški in prosil za prenočišče. Domači so ga uslišali in mu dovolili, da se je pogrel pri peči, kjer je sušil tudi svo- jo srajco in druge predmete. Ko so od- šli domači za trenutek iz sobe, je ne- znanec izrabil priliko in šel stikat po omari. Tarn je našel v žepu suknjiča pet bankovcev po 100 din. Hitro je spravil denar in pobegnil. To je postalo doma- čim sumljivo. Preiskali so vse stvari po sobi in kmalu ugotovili, da je neznanec ukradel 500 din, ki jih je bil imel go- spodar shranjene v suknjiču. Kakor blisk se je raznesla vest o drz- ni tatvini in takoj je bila na nogah skoraj vsa vas. Preiskali so vse kotičke po šupah in kozolcih. Slednjič so sto- rilca našli pred trgovino g. Magdalen- ca. Neznanec pa je nenadno izvlekel iz svojega žepa samokres in zaklical: »Pojdite ali vas pa ubijem!« Toda do- mači fantje, ki so znani kot korenjaki, se niso dali uplašiti. Nekdo je prijel ta- tu odzadaj čez pas in r:oke, drugi pa ga je zgrabil od strani in mu odvzel samo- kres. Takoj nato je bil tat na tleh. Z vsemi silami se je branil, da bi ga zve- zali. Kmetje so ga pošteno obdelali in odvedli v Keržanovo gostilno. Tarn so BILO KUDA «UNION iPE