GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO V Redna izdaja ŠT. 4 — april 1979 Izdaja DG Avtatehna n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan tirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništvavTitova36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900vzvodov. Časopis srejemajo člani kqlektiva, štipendi-|stl in upokojenci brezplačr pis Izhaja enkrat mesečno. :>— Oproščeno prometnega davka po ■■■■Klepu 421-1 avtotehna Ob spominu na OF Ko se letos že osemin-tridesetič spominjamo 27. aprila 1941, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte Slo-venije, moramo v svoja raz-^jžljanja vplesti tudi spo-aiin na velikega revolucionarja, organizatorja in mi-aieca tovariša Edvarda Kar-^aija, ki ga ni več med na-^i' Nas vse, komuniste in napredne ljudi naše domo-Vlne, delavski razred, vse naše narode in narodnosti 130 njegova misel vedno navdihovala. Njegovo veliko in “ogato delo ne more umre-n> kot ni umrl spomin na Ustanovitev O F ravno zato, ^er je tovariš Edvard Kar-nelj najbolj neposredno so-deloval pri ustanovitvi Osvo-nodilne fronte Slovenije 27. aprila 1941, pri oblikovanju njenega programskega izho-'Sča ter zbiranju vseh naprednih in rodoljubnih sil v °JU proti fašističnim oku-Pforiem in domačim izda-m •em' PriPrav|ial in orga-'ziral je oboroženo vstajo er ttbiral množice okrog nrograma OF, s čimer je ia*iSničeval Politično in vo-sko strategijo KPJ, spre-'° So pred začetkom obešene agresije. Vse teoretično in praktič-ri* revo!ucionarno delo tova-i ®a Kardelja je bilo usmer-no k temu, da bi prišla v ravoiuciji do kar se da po-I lneSa in neposrednega ®za ustvarjalna moč Ijud-'n množic ter zgodovin-h f nstvarjalnost in pobuda nvskeaa razreda. Od tod njegov uresničitev Titove vizije široke narodnoosvobodilne in demokratične fronte ljudskih množic, v kateri je imela komunistična partija vodilno viogo. S takšnim svojim delovanjem je pripomogel, da so bile partijske organizacije in vodstva pripravljena, ko je bila dežela okupirana. V narodnoosvobodilni vojni je bil tovariš Kardelj naj-neposrednejši in najbližji sodelavec tovariša Tita. Sodeloval je pri sprejemanju in uresničevanju vseh važnejših odločitev, ki so se nanašale na oboroženi boj. Kar najbolj neposredno si je prizadeval, da bi vzpostavili in izoblikovali narodnoosvobodilno vojsko, za razvijanje bratstva in enotnosti, za mobilizacijo najširših ljudskih množic in konstituiranje nove socialistične in demokratične skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Neprecenljiva je vloga tovariša Kardelja pri ustvarjanju nove ljudske oblasti in organiziranju bratske skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Od začetka revolucije pa do današnjih dni je bil Kardelj prvi in neposredni sodelavec tovariša Tita, strateg in vizionar smeri razvoja družbenopolitičnih odnosov ter praktični in neposredni graditelj ljudske oblasti. Zato nam praznik Osvobodilne fronte in spomin na tovariša Edvarda Kardelja in njegovo delo sega v druž- beno bit daleč v prihodnost. Zato bo z nadaljnjim razvojem revolucije in z osvajanjem novih dimenzij človeških svoboščin in ustvarjalnosti ohranilo vso svojo življenjskost in aktualnost in bo nam in prihodnjim generacijam teoretično orožje. OBISKALI SO NAS Gostje iz Kikinde Drugega marca je našo delovno organizacijo obiskala delegacija delovnega kolektiva LŽTK iz Kikinde pod vodstvom predsednika sindikata tovariša M. Bijeliča. Ob tej priliki so si gostje ogledali vse objekte Avto-tehne v Ljubljani in dobili podatke o razvoju in delu naše delovne organizacije. S tem obiskom so se še bolj utrdile vezi med dvema kolektivoma, kar potrjuje vzdušje, ki je vladalo ves čas obiska. Gostje so svojo prisotnost v Ljubljani izkoristili tudi za to, da so se poklonili spominu velikega revolucionarja tovariša Edvarda Kardelja s tem, da so na grobnico narodnih herojev, kjer so pokopani njegovi posmrtni ostanki, položili venec. Člani našega kolektiva so se potrudili, da so se gostje pri nas dobro počutili, še posebno na izletu na Bled in na družabnem večeru v hotelu Ilirija. Ob tej priliki so tovariši iz Kikinde predali našim predstavnikom kipec maršala Tita in ročno izdelana emblema LŽTK in Avtotehne. Vsem prisotnim so predvajali film z obiska naše delegacije v Kikin-di. Vsak od gostov pa je prejel slovensko narodno nošo. UREDNIŠTVO ;ega razreda. Od tod o nenehno prizadeva-tg0 . od Osvobodilne fron-ali obdelave vloge soci- „ 'snčno zveze v delegat-ra, ' sistemu. - da se z 5,nZ-Vl)anJem najširše fronte si|c slističnih in naprednih l^a edno bolj utrjuje globo-na«„ c!ernokratična vsebina asa 'evolucije. SrI\ Je naši državi nepo-n °no zagrozila fašistična !a ie partija posta- kate,rezivni dejavnik, okrog r0d i- 3 80 se hirale vse Polu*ibne sile ne glede na dtev in ideološko usme-Pornki, 80 t0 i® bil° ,udi lV0' ,da se bodo liud' r0dno?,ri0ž'ce odločile za na-hkratiOS«Vobodilni boj, ki bo v^ojjp ‘ud' socialna revolu- se j® tovariš harnT‘1 2 izredno revolucio-v"emo bojeval za Naši gostje na informativnem sestanku KADROVSKA POLITIKA V ZDRUŽENEM DELU Na sestankih velikokrat slišimo vprašanje: kakšna je povezava med kadrovsko politiko in produktivnostjo pri delu. Ali je sploh kakšna? Nekateri menijo, da ni prave povezave, saj se kadrovska politika ukvarja s tematiko, ki nima neposredne zveze s proizvodnjo, trgom in prihodkom. Do neke mere je to res, saj je izvajanje kadrovskih nalog zase mrtvo do tistega časa, dokler ga ne uporabimo pri izvrševanju delovnih nalog. Podobno bi lahko dejali za kakršnokoli drugo dejavnost kadrovske politike, informiranosti, medosebne odnose, varstvo pri delu, ocenjevanju dela, socialne varnosti in drugo, katerih izvajanje se odraža v dobrih delovnih rezultatih s pogojem, da so ustrezno povezani s proizvodnim delom oziroma s celotno problematiko združenega dela. Zaradi tega menimo, da je kadrovska politika sestavni del sleherne politike, tako investicijske, razvojne, tržne, nabavne, prodajne in druge in se njeno izvajanje izraža v ustreznih delovnih rezultatih. Koliko pa so v programih o kadrovski politiki zajeti kadri, njihovo število, strokovni profili, je eno vprašanje, ki brez upoštevanja drugega in sicer pričetek in čas izobraževanja, usmerjanje v delo (pripravništvo), stanovanja in drugo, ne more biti celovito. Kaj rado se pri tem ali onem dejavniku zatakne. Posledice so zakasnitve in kakovost pri delu, oziroma če govorimo v jeziku produktivnosti, je vrednost (količina in kakovost) proizvedenega na enega delavca nizka v primerjavi z učinkom v podobnih DO pri nas ali drugod po svetu. Torej lahko sklenemo, da je v tem primeru planiranje potrebnega znanja, števila in strukture kadrov, sestavni del razvojne politike vsake TOZD in DO. Skušajmo torej razglabljati o nekaterih problemih kadrovske politike, ki so aktualni v sedanjem času in v naši DO. INF. DANES OBJAVLJAMO: Nihče se ne čuti odgovornega Dolgo časa sem iskal primeren naslov za ta moj prispevek, s katerim želim še enkrat opozoriti vse odgovorne faktorje v delovni organizaciji, ki so tako ali drugače odgovorni za naše Glasilo. Končno sem se odločil za takega, kot ga lahko prečitate, ker trdim, da je edino pravilen in resničen. Odgovornih ne bom našteval, to sem storil že ničkoliko-krat, nazadnje pa v januarski številki letos v članku »Četrto leto«. Po izidu omenjenega članka sem (danes lahko rečem, naivno) pričakoval odziv bodisi v članku, bodisi v odločitvi, da problematiko glasila vnesejo v dnevni red samoupravni organi ali družbenopolitične organizacije ali poslovodni organi in ne nazadnje člani uredniškega odbora. Minilo je tri mesece — pa nič. Razmišljal sem, da bi to, kar pišem v tem članku, napisal posebej s prošnjo za razpravo v ZK, sindikatu in na DS DO, pa sem si premislil, ker to lahko storim preko našega časopisa (čeprav zopet mogoče naivno). Da bi svoja razmišljanja potrdil in nekako dokazal, da tako ne razmišljam sam, vam citiram nekaj misli tovariša Tomislava Perliča iz revije »Ob — Od« (obveščanje in odločanje), in sicer: • »Med proučevanje dokaj bogate, raznovrstne in znanstveno raziskujoče literature s področja informacijsko-komunikacijske in dokumentacijske dejavnosti se kaže človeku, ki neposredno obvešča delovne ljudi v organizaciji združenega dela, v primerjavi z objektivnimi možnostmi in dejansko stopnjo obveščenosti delavcev, njegovo prizadevanje kot skromen odsev pričakovanega in družbeno potrebnega. Poznavajoč zahtevnost tega dela in njegovo specializirano delitev tam, kjer nastaja tako imenovani veliki tisk, mora s prizvokom nemočnega protesta sprejeti sicer neustrezen izraz, da dela v tako imenovanem malem tisku. Takšno poimenovanje in ločevanje pa poraja v njem kompleks, ki ni nič manjši, četudi pomisli, da je za vse sam, da je institucionalizirana časopisna hiša. Toda je samouk. Vsega, kar mora narediti, da izda časopis, se je naučil pri delu in ob delu. Piše, lektorira (to jaz ne. Op. Ur.), korigira, fotografira (tudi to jaz ne. Op. Ur.) opravlja funkcijo urednika, organizira dopisniško mrežo, leta s sestanka na sestanek (jaz ne več. Op. Ur.), tehnično ureja časopis (s pomočjo zunanjega sodelavca. Op. Ur.), teka v tiskarno, distribuira časopis in prepogosto podaljšuje svoj delovni čas (pri nas ni potrebe! Op. Ur.). Trudi se, da bi bilo glasilo v vsakem pogledu na ustrezni kakovostni višini in se nenehno preverja ter usmerja. Je torej entuziast pri svojem delu. Toda ne uživa zadovoljstva, da dobro opravlja svoje delo. Mimogrede rečeno, tega zadovoljstva tudi ne sme uživati, kajti čas diletantizma v glasilih organizacij združenega dela se gotovo izteka in treba bo zakoračiti na višjo raven, kjer bodo razvojno procesne težave zgodovina.« • Gornja dva odstavka izpod peresa tovariša T. Perliča navajam zato, ker je v njem veliko resnic, ki so identične naši situaciji. Pojdimo lepo po vrsti (glej zgoraj podčrtane navedbe!): Piše: da, pišem, včasih preveč in pod prisilo, da se napolni ubogih šest strani (šest pravim zato, ker za športno in zadnjo stran ni problemov). Pišem o nalogah sindikata in ZK, a ne kot avtor prispevka, temveč kot prepisovalec iz materialov s kongresov, ipd. Ošvrknem včasih s sposojenim člankom mladinsko organizacijo, kličem k sodelovanju samoupravne organe, komisije, odbore itd. Tisti pa, ki bi o tem morali pisati in sicer o istih nalogah, vendar s specifiko DO ali TOZD — pa nič. Lektorira: ne lektoriram, ker to opravlja oseba, ki bolj pozna slovenski jezik in izrazoslovje. Tako imajo organizirano tudi drugi in prav je tako. Korigira: včasih moram, kar je normalno. Fotografira: na srečo imamo v Avtotehni entuziaste, ki se ukvarjajo s fotografiranjem. Niso posebej zadolženi, zato jim gre še toliko večja zahvala. Vsi namreč vemo, da je marsikaj obvezno fotografirati, pa to dejavnost prepuščamo dobri volji posa- meznikov. Zato sem v prej navedenem tekstu v oklepaju zapisal — da na srečo Avto-tehne tega ne počnem jaz, ker so še med nami ljudje, ki to radi store. Da celo rešujejo situacijo, ko gl. urednik nima drugih tehtnih materialov za objavo. 2e nekaj številk nazaj predstavljamo po celo stran »Fotoreportaž«, čeprav nihče nima nič proti njim. Res pa je, da niso opravičilo za neresnost. Opravlja funkcijo urednika; domišljam si, da to funkcijo resnično opravljam, ker sicer ne bi bilo tega, kar je vidno — vsak mesec namreč izide naš časopis. Uredniku ne sme biti vseeno, če je časopis registriran da izhaja na osmih straneh, izide pa npr. na štirih (kar se je zgodilo enkrat avgusta 1977. — pa ni bilo pripomb). Tu je prisotna moralna stran odnosa do zadolžitve, ki pa ni samo osebna (moja), ampak nenehna skrb ustanovitelja našega časopisa (DS DO), ki pa do danes kot tak še ni nastopil. Organizira dopisniško mrežo: po določilih zakona o tisku in našega pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij je enostavno povedano dopisnik vsak član delovne organizacije, predvsem pa člani uredniškega odbora. Razen redkih izjem (ki sem jih že v več številkah Glasila naštel) nismo imeli do sedaj sreče, ko smo (ali ste) take ljudi izbirali. Zaradi takih odnosov je sestava vsebine vsake številke časopisa samo v rokah gl. urednika. Iniciativ in idej je bilo precej, vendar te hitro usahnejo, še posebno če se zgodi, da npr. gl. urednik razdeli med poslovodno strukturo, vodje sektorjev, poslovnic, služb itd., v želji, da poživi zanimanje za obveščanje, da obogati razlago problemov, programov dela itd., anketna vprašanja kot okvir in pomoč za izdelavo odgovorov ali člankov, mora take materiale pobrati nazaj, ker to nekomu ni všeč — ne vem zakaj — in pri tem doživi še nekonstruktivno kritiko. Ob tem, da sprejemamo opravičilo češ — to bodo brali mnogi izven Avtotehne. Ne glede na to, da »mnogi izven Avtotehne« marsikaj zvedo po drugi poti, z našim časopisom se pa bojimo povedati resnico in »govorice« demantirati. So delovne organizacije, ki imajo težave s politiko posameznikov, ki se izraža tudi v tem, da so glasila v rokah raznih vodilnih in vodstvenih struktur. Pri nas pa še tega ni. Mogoče je v tem tudi razlog, da v našem časopisu do danes še nismo nič prebrali izpod peresa katerega koli direktorja. Naj mi torej nekdo dokaže, da moja trditev ne drži, ko pravim: »poslovodna struktura in problemi v DO so eno, časopis je pa povsem drugo — »kdo hudiča se je pa sploh spomnil, da izdajamo časopis.« Osrednji naš problem je, da se (razen redkih izjem) nihče ne čuti dolžan pisati v svoje Glasilo. Niti tedaj, kadar je izzvan. Odmevnost na sestavke, ki začenjajo ali terjajo polemiko, je tako pičla, da skoraj ni omembe vredno. Zato ni naše glasilo tako naše, kot bi lahko bilo. Nosilci informacij kar nekako taktizirajo, češ tole pa še ni za javnost ali pa pozabljajo obveščati o pomembnih dogodkih. Na žalost se ne dogaja niti to, da bi slišali želje, kaj in o čem mora pisati naš časopis. Leta s sestanka na sestanek: tudi to me je minilo iz enostavnega (pa ne opravičljivega) razloga. Pisati poročilo o vsebini in sklepih kateregakoli sestanka v stilu zapisnika nima smisla. Zato obstaja zapisnik sam, s katerega vsebino mora tisti, ki sestanek vodi, informirati zainteresirane preko INFORMACIJ (glej OPOMNIK v Glasilu št. 8/78). Pisati o kvaliteti vsebine in o tem, kako smo kaj razumeli in sprejeli, pa je v takih razmerah kot so pri nas, zelo subjektivno, da ne rečem — vmešavanje, kajti razmišljanje gl. urednika ni nujno vedno pravilno, čeprav zelo radi kritiko prepuščamo — hodnikom. Tehnično ureja časopis: z zunanjim sodelavcem, kar je razumljivo in normalno. Teka v tiskarno: tudi to je normalno, saj je potrebno pregledati krtačne odtise itd. Distribuira: da, tudi to moram opraviti, ker ni rezona, da bi to opravljala tretja oseba. Imam pa pomoč. V delovni organizaciji imamo namreč 23 raz-deljevalnih točk, se pravi ljudi, ki povsem prostovoljno razdeljujejo Glasilo in Informacije. Tu ne more in ne sme biti zamere, da informativni listi ne pridejo do vsakega posameznika. Podaljšuje svoj delovni čas: — urednik namreč. Tega ni, ker ni potrebe, ker ni materialov, ki bi zahtevali nadurno urejevanje. Mogoče bo to tega prišlo, če bo Av-totehna izdajala časopis 14-dnevno. To ne bo enostavno že samo po tehnični strani S tem mislim na človeške vezi, seveda. Natančneje na tiste, ki jih delavci Avtotehne pletemo s svojimi novimi tovariši, delavci LŽTK Kikinda, s katerimi bomo, če bo referendum o združitvi uspel, združili svoje znanje, izkušnje, kapital in poslovne ambicije v novi SOZD. Nova SOZD bo seveda poslovna organizacija. V njej bodo prevladovali dohodkovni odnosi, urejeni s povsem jasnimi predpisi in samoupravnimi dogovori. A še tako umno sestavljena SOZD, urejena s še tako premišljenimi in natančnimi zakoni, sporazumi, dogovori, amandmaji in kar je še takih institucij, ne more prav zaži- (tiskarna), da o prispevkih ne govorimo, ker, če danes ni posluha zato, bo jutri kriv kratek rok. Graditi časopis na nezanesljivih dogovorih in izsiljenih prispevkih pa ni domena naše politike. Res je možno razmišljanje kogarkoli, da je tale moj članek bolj kritizerstvo kot kritika, res pa je, da se moramo sami samokritično še bolj zagristi v delo in si z njim ustvariti možnosti, da bomo lahko kritično osvetljevali pojave in probleme, da se izognemo ostrim konfliktom in najdemo način za demokratično reševanje protislovij. Vsako glasilo ima v skladu z zakonom o javnem obveščanju zapisano svojo vsebinsko zasnovo v normativnem aktu, zato ne bi smelo biti sporno vprašanje, o čem pisati. Žal pa je mnogokrat tako. Naloženo mi je (ali nam je, če govorimo o ur. odboru), da obveščam delovne ljudi o vseh dogajanjih v kolektivu. Delamo, smo uspešni, pri tem pa se ne zavedamo, da ne izpolnjujemo v celoti svoje naloge. Prenekatere tečne teme ne zapišemo. Ob mnogih stvareh molčimo, čeprav vemo za nje 'in bi jih zlahka objektivno zapisali. Toda tudi tu je najprej in največja ovira »ugled« delovne organizacije. Razumem, kaj je ugled, ne razumem pa, zakaj ugleda ne branimo, če tako nanese. Kaj hočemo, taki smo, ker včasih podiramo tudi tisto, kar smo se dogovorili (ali pa nas samo informirajo, da so se dogovorili, zato ker je nekdo užaljen, pri tem pa teh svojih užaljenih ambicij ne znamo pokoriti disciplini in mimogrede spravimo v slabo luč družbenopolitične organizacije izvoljene delegate in še koga morda. Toliko ponovno in zadnjikrat o pomenu Glasila z moje strani, sedaj ste na vrsti vi! glavni urednik S. ŽIGON veti in ne bo nikdar resnično zaživela, če med deloV( nimi ljudmi organizacij, .k' se združujejo, ne zaživi]0 pravi medčloveški odnosi-In prav temu, krepitvi medčloveških odnosov, sta bil3 predvsem namenjena ob^ obiska. Najprej obisk delavcev Avtotehne v Kikindi 10 potem v četrtek prvega mar' ca obisk naših novih tovarišev iz Kikinde v Ljubija0' Prišli so kar s posebni0^ avtobusom. Ta se je za ta ko dolgo pot in za takš° število ljudi pokazal kot =. najboljša rešitev. Po dojS poti so bili naši novi Pr'la & OBISK IZ KIKINDE Vse močnejše vezi Zaključni račun za leto 1978 TABELA KAZALCEV POSLOVANJA ZA LETO 1978 (v 000 din) V tabeli prikazuje- ?ap' Kazalci TOZD > ZASTOPSTVO« ?tap’ Kazalci TOZD SERVISI mo najvažnejše kazalce poslovanja v preteklem letu. Komentarja nismo napisali, kajti bila je precej široka razprava 1. Celotni prihodek 1978 1977 Indeks 255.259 1. Celotni prihodek 1978 1977 Indeks 108.249 109.689 99% 2. Dohodek 1978 1977 Indeks na plan 118.975 108.644 109% 93% 2. Dohodek 1978 1977 Indeks na plan 29.321 23.848 81 % po TOZD. S predpri- 3. Dohodek na delavca 1978 420 3. Dohodek na delavca 1978 135 pravami smo začeli že v oktobru 1978. Želim, da se k prikazanim številkam oglasijo s komentarji in- 4. Čisti dohodek 1978 1977 Indeks 82.398 70.457 117% 4. Čisti dohodek 1978 1977 Indeks 22.799 13.575 167% 5. Za osebne dohodke 1978 1977 Indeks 33.648 25.495 134% 5. Za osebne dohodke 1978 1977 Indeks 20.510 19.064 108% dividualni poslovodni organi, da bi bili rezultati v tekočem letu 1979 uspešnejši — tu mislim predvsem 6. Del. čist. doh. za posl. sklad 1978 1977 Indeks 32.059 26.090 123% 6. Del. čist. doh. za posl. sklad 1978 1977 Indeks — 7. število zaposlenih 1978 1977 Indeks 273 253 108% 7. Število zaposlenih 1978 1977 Indeks 216 na TOZD »Trgovina« in TOZD »Servisi«. Anton Plevčak 8. Neplačana realizacija 1978 6.787 8. Neplačana realizacija 1978 2.234 9. Zaloge: — dinarske — konsignac. sklad 1978 179.089 16.986 9. Zaloge: — konsignac. sklad — dinarske 1978 29.901 Polaganje venca na grobnico Narodnih herojev sJ'sicer utrujeni in tako je Dr^etka v restavraciji Na-Sm„ek v Domžalah, kamor r se odpravili proti veče-. ' Provladovalo bolj umir-kem r.azPoloženje. A po krat-in res jedrnatem go- voru ^onfi predsednika Senjfr®nce sindikatov Cirila Pra?T?xa. 'n P° obilni, pravi Veče-Hi’ slovenski kmečki kje rP’ se je, kaj vem od kinHxV rokah enega od Ki-ki iean°V zna^la harmonika, ni nHiP.0,ern vse do konca POsko^rVh ,gral je VSe' °d jenih ^n n rnoravcev do umir-'o n o.unajskih valčkov. Ceni V. a,Vl argentinski tango mu Ugnan? tezav in večini ne-p nih Plesalcev tudi ne. lavns^ pa se ie začel v de-°9|edom V2dušiu- Najprej z Ski obJekt°v na Celov- ®st|. potem s spreje-, ^ sejni dvorani Avto-na Titovi 36. Tu so se sinočnji veseljaki pokazali kot pravi poslovni ljudje. Njihova natančna, premišljena vprašanja o naši samoupravi, organizaciji, delovnih odnosih, poslovnih navadah, izkušnjah in ciljih so zahtevala veliko zbranost in pripravljenost tistih, ki so na vprašanja odgovarjali. In so nanjo tudi naletela. Zato je bil to kratek, a ploden dialog dveh enakopravnih partnerjev. Po ogledu blagovnice in položitvi cvetja na grobnico narodnih herojev je bil uradni del končan. Odločili smo se pokazati našim _gostom nekaj lepot naše ožje domovine in smo odšli na Bled. Da ob pogledu z blejskega gradu na zamrznjeno jezero človeku zaigra srce, je jasna stvar. In da bitke s snežnimi kepami za razliko od vseh drugih združuje- jo narode tudi. Zato smo na večerjo v restavraciji hotela Ilirija prišli že kot stari prijatelji in ob planšarski muziki smo si pošteno obrusili pete. A tudi tu nismo pozabili na poslovni namen tega obiska, ki ga je generalni direktor Avtotehne, tovariš Kramžar, še posebej poudaril v svojem kratkem, a skrbno sestavljenem govoru. Namen tega obiska je bil utrjevanje medsebojnih vezi, tako poslovnih, kot človeških, ki naj ustvarijo take odnose, da bomo v novi SOZD vedno skupno, sotidarno in pošteno reševali vse probleme in težave, ki se bodo, o tem smo lahko trdno prepričani, znova in znova zgrinjali nad našo novo poslovno skupnostjo. Kajti le na tak način jih bomo tudi vedno uspešno rešili. JURIJ ČERNIČ Zap. št. Kazalci TOZD TRGOVINA 1. Celotni prihodek 1978 120.323 1977 26.495 Indeks 96% 2. Dohodek 1978 18.084 1977 18.379 Indeks na plan 78% 71% 3. Dohodek na delavca 1978 165 4. Čisti dohodek 1978 7.128 1977 11.909 Indeks 59% 5. Za osebne dohodke 1978 6.333 1977 6.739 Indeks 94% 6. Del. čist. doh. za 1978 posl. sklad 1977 — Indeks — 7. Število zaposlenih 1978 73 1977 78 Indeks 94% 8. Neplačana realizacija 1978 1.364 9. Zaloge: — konsignac. sklad 1978 — — dinarske 41.182 ?tap' Kazalci DSSS 1. Celotni prihodek 1978 25.487 1977 26.495 Indeks 96%/84% 2. Dohodek 1978 18.084 1977 18.379 Indeks na plan 98% 83% 3. Dohodek na delavca 1978 139 4. Čisti dohodek 1978 17.087 1977 17.097 Indeks 100 5. Za osebne dohodke 1978 14.703 1977 16.008 Indeks 92% 6. Del. čist. doh. za 1978 posl. sklad 1977 __ Indeks — 7. število zaposlenih 1978 125 1977 152 Indeks 82 8. Neplačana realizacija 1978 9. Zaloge: — konsignac. sklad 1978 — dinarske — Odziv na informacijo št. 6-79 Spomnite se. V »Informaciji št. 6/79« vas je služba za družbeni standard na kratko obvestila o dveh zgradbah, ki bi prišli v poštev za počitniški dom. To sta bili: Hiša v Malem Lošinju — zgrajena v 3 etažah, 9 sob, skupno 22 ležišč. V spodnji etaži je kuhinja in jedilnica. Hiša je povsem opremljena in takoj vseljiva. Okrog hiše je vrt z nasadom limon in mandarin. Skupna površina parcele je 570 m2. V neposredni bližini zgradbe je velik parkirni prostor. Hiša stoji na robu mesta, približno 30 metrov nad morjem. Z vrta in terase je lep pogled na lošinjsko luko. Do tam je kakih pet minut hoje, do plaže »Sunčeva uvala« pa deset minut po poti, ki se vije skozi borov gozd. Med kopnim in otokom vzdržujejo zvezo trajekti in potniške ladje. Objekt v Rabcu — je zgrajen samo pritlično z veliko restavracijo, odprto kuhinjo, shrambo itd. Temelji so taki, da se objekt lahko nadzida z dvema etažama, v katerih bi pridobili 10 sob hotelskega tipa s ca. 30 ležišči. Okolica objekta je dokaj velika. Sam objekt pa je daleč od morja precej visoko na hribu. Na kratko toliko, nekaj več povedo tudi slike, ki jih objavljamo. Povejmo sedaj rezultat ankete, iz katerega je razvidno, za kaj ste navdušeni, odnosno kateri elaborat mora pripraviti služba za družbeni standard za razpravo in odločanje na samoupravnih organih. To je Mali Lošinj. Anketnih listov je bilo (samo v Ljubljani) razdeljenih 460 kosov. Kot je bilo pri- čakovati, pa odgovorov niso poslali vsi, temveč nekaj več kot polovica, ali točno 241. Zato, da ima Avtotehna počitniški dom, je glasovalo 220 anketirancev in samo 21 jih je bilo proti. Za Lošinj se je odločilo 195, za Rabac pa 25 anketirancev. Ker so na anketnem listu bila tudi vprašanja glede prikolic, povejmo mimogrede tudi te rezultate. Zato, da so prikolice nameščene v dveh krajih, je glasovalo 206, za en kraj pa 35 anketirancev. Vrstni red predlaganih krajev je vaše glasovanje izdelalo takole: Banjole 98, Poreč 92, Vrsar 92, nudistični kamp 87, Novigrad 42 in Savudrija 28 glasov. To so torej številke, ki gledano v odstotkih izdajajo vaše želje in se zadolženim za njih realizacijo ne bo težko odločiti. S to anketo, odnosno z njenim rezultatom pa še ni vse končano in napak razmišlja tisti, ki misli, da lahko že ta trenutek prijavi svoj dopust v Lošinju. Po našem razmišljanju mora služba za družbeni standard z roko v roki s sindikatom in službo za investicije preskrbeti vso dokumentacijo objekta v Lošinju s točnimi podatki in ceno. Če to uspe (ali pa je med tem, ko to pišemo, uspelo) si drznemo podpreti to akcijo z ugotovitvijo — »Po 25. letih pa že lahko imamo lasten počitniški dom«! Zdi se nam, da smo ga vredni. Drugo je seveda naš jutrišnji odnos do take pridobitve. Če se bomo obnašali tako kot s prikolicami, potem je bolje, da vse skupaj damo »ad acta«. Pa lepo pozdravljeni Uredništvo Vhod v restavracijo v Rabcu Pogled na Rabac Objekt v Rabcu Ena od sob v Malem Lošinju »Kučiča ..... Malem Lošinju OSMI MAREC, TOKRAT MALO DRUGAČE Moje S tem »malo drugače« seveda ne mislim na praznik, o katerem so tudi mnenja različna, ampak na samo proslavo tega praznika. Letošnja proslava je bila namreč za razliko od dosedanjih malo modernejša, malo manj veličastna, verjetno tudi malo cenejša. Mislim, da je bila kljub temu prijetna. Programirana je bila namreč tako, da bi zadovoljila vsak okus, stare in imlade, če že ne povsem moškega dela občinstva, pa vsaj ženske, saj je navsezadnje to njihov Praznik. Če pa moški dan že- miške! na bolj zavzeto praznujemo kot žene same, sprejmite to le kot še en dokaz naše velike ljubezni itd. do ženskega spola. Zdaj pa k predstavi. S filmom so nas seveda malo potegnili. Pričakovali smo namreč bolj umirjeno reč, ki ne presega standardnih okvirov ameriškega mjuzikla, zato so nas vsaj začetne divje rock scene kar malo šokirale. Z razvojem dogajanja pa se je film vse bolj umirjal in postajal izpovedno vse močnejši in na koncu smo s. morali priznati, da smo gledali sicer neobičajen, a sodoben in angažiran film, z odlično glasbo in odličnimi izvajalci. Pred filmom pa je nastopil Andrej Šifrer. Andrej Šifrer jo čuden tič. Vse večji uspehi na slovenski glasbeni sceni niso zapustili na njem nobenega zvezdniškega prahu. Rad poje o dobrih gostilnah in to kar v kakšni dobri gostilni, o nikoli pozabljenih ljubicah in sploh o takih čisto vsakdanjih in čisto človeških stvareh. Za nas je zapel tudi eno o iznajdljivih finančnih direktorjih. Pa saj so tudi to čisto vsakdanje reči. Seveda ne pri nas. To je poudaril. Zapel je tudi eno o miškah. In res so na odru prav tedaj poplesavale prav čedne miške. Razkazovale so nam ekskluzivne modele butika Veronika, same elegantne, poželenja vredne stvari, ki jih tako radi gledamo, kupimo pa jih ne. Zaradi malce preširokih bokov in pretankih denarnic pač. Na koncu ne smemo pozabiti skupine otrok iz osnovne šole Zvonka Runka. Zapeli so nam eno o Železni cesti in povedali eno o pridnih mamicah in bili so prav po otroško nerodni in prisrčni, kar pa za tovarišice, ki so jih pripeljale, ne bi mogli reči. Nad dogajanji na sceni in za njo so bile glo-bodo razočarane in so jo z malčki vred prav na hitro popihale. Predstava pač ni bila na njihovem nivoju, kar naj nam, predvsem pa vam, drage žene, ki kot ste slišale že tako predolgo bedi- te, nikar ne moti sna. Da je bila le na našem, avtoteh-niškem. Mi, ki smo za to predstavo prelili svojo kapljo znoja, iz srca upamo, da je bilo tako. J. ČERNIČ PS: Kot v vseh uredništvih, tako tudi v našem vse prispevke za Glasilo lektoriramo. To delo pri nas opravlja zunanji sodelavec. Poleg tega glavni in odgovorni urednik avtorjem svetujeta, kaj npr. v članku manjka in bi bilo potrebno dodati ali kaj je odveč, oziroma nepomembno in bi bilo dobro izpustiti. V primeru članka »Moje miške« z avtorjem nismo dosegli sporazuma, zato ga objavljamo nelektoriranega. UREDNIŠTVO Servis komercialnih vozil Foto- reportaža obiska ■ iz Kikinde Notranji transport V ličarski delavnici Utrinek z družabnega večera Gora in človek Gore so obstajale veliko pred človekom. Preden jih je spoznal, so ustvarile svojo neminljivo lepoto. Porajale so se v vsej svoji veličastnosti tn izginjale spet v nič. Ogromne stene so se strahotno spremenile v droban pesek. Spet so iz vode in peska vznikle nove gore in se obdale z ogromnimi stenami, ki jih prekrivata sneg in led. Človek le počasi dojema to ogromno igro življenja in smrti. S strahom in tihim spoštovanjem zre vanje kakor otrok v novo življenje. Hotel je spoznati in imeti skrivnosti gora, zato se je napotil nanje, jih spoznaval in osvajal. Sprejele so ga medse. Čas življenja in čas smrti je v gorah ravno tako neznan kot drugod. Kljub temu bi pa lahko rekli, da je življenje v gorah bolj izpostavljeno raznim nevarnostim, ki pretijo skoraj od vsepovsod. Tukaj hoče življenje dokazati svojo voljo in obstoj, želje in poraze. V gore hodimo zato, ker hočemo živeti, jih spoznati. Najsi bo gora še tako lepa in plemenita, ni vredna človeškega življenja. Vedeti moramo, da se je treba veliko naučiti, če jih hočemo osvajati. Kdor misli nasprotno, ne sodi mednje ali pa bo moral drago plačati učnino, ker drugače ne bo dočakal starosti. Veliko ljudi vseh starosti, nagenjen in poklicev se zadnje čase odpravlja v gore, v svet snega in skal. Hočejo doživeti to, kar so jim pripovedovali prijatelji in znanci, da bi spoznali, kar opisujejo knjige. Žal pa se večkrat zgodi, da jih objestnost in napuh pelje v onostranstvo namesto v gore, v življenje. Lepa je gorska narava za tistega, ki ve, kaj v njej hoče spoznati. Domišljavost in objestnost vsekakor ne sodita mednje. Naj zaključim te kratke misli o gorah, misli o življenju in smrti, o znanem in neznanem. Kdor želi spoznati gore, naj stopi nanje, obdarovale ga bodo za vse napore. Pokazale mu bodo pot v življenje, pot do narave, do sočloveka. Vrnile mu bodo vero vase in darovale nov vir moči in volje. Naučile ga bodo premagovati težave in ceniti življenje. A. Behrends OBVESTILO PD AVTOTEHNA — Letos obnavljajo planinski dom na Kredarici. Kot je v navadi pri stvareh glede rekreacije in športa, denarja vedno manjka. Zato PZS v ta namen zbira obveznice posojila za ceste. Pozivamo planince, da se akcije udeležijo. — Članom kolektiva so na voljo vezani letniki Planinskih vestnikov 1973—1978 in letošnje številke. — Za leto 1979 že lahko plačate članarino, ki znaša din 70,00. Informacije dobite pri tajniku, Černič Jani, 552-341/14. PLAN IZLETOV ZA LETO 1979 — PLANINSKEGA DRUŠTVA AT 17. in 18. 2. 1979 25. 3. Sredina aprila Konec maja Junij Konec julija (dva dni) Konec avgusta ali začetek septembra (dva ali tri dni) Začetek oktobra Konec oktobra Pohod na Stol Dražgoše (proslava) Blegoš Kamniško Sedlo Izlet v okviru PD Matica Krn Triglav Nanos Gorjanci. (družabno srečanje) Predsednik PD F. Lamprecht GAŠPIRC PRVI V CENTRU Kot vsako leto se je tudi letos ekipa Avtotehne udeležila veleslaloma občine Center, ki je bil izveden v soboto, 24. 2. 1979, v Kranjski gori in ki ga je odlično organizirala ZTKO Ljubljana-Center. Kljub limitirani udeležbi (samo 5 tekmovalcev v posameznih skupinah) je tekmovalo preko 300 moških in 114 žensk. Vendar se letos za spremembo nismo držali* gesla »važno je sodelovati« in dosegli smo Izjemen uspeh z osvojitvijo 2. mesta ekipno moški, Gašperc Stane iz OM — Fiat servisa pa je presenetil vse nastopajoče s 1. mestom in zlato medaljo v skupini veteranov. Drugo prijetno presenečenje je pripravil Krese Zvone iz Opel Servisa z osvojitvijo bronaste medalje v skupini C (od 35 do 45 let). S tem pa dobrih rezultatov še ni konec, saj je drugi naš predstavnik v skupini C Zupan Tone, prismučal četrto mesto, Bregant Vlasta pa je bila med ženskami A deveta. Vsi naši predstavniki, ki so se uspeli plasirati med prvih 10, imajo pravico pomeriti se na vseobčinskem prvenstvu mesta Ljubljane, ki bo 17. marca v Kranjski gori. Po tem, brez dvoma največjem uspehu smučarjev Avtotehne, se lahko nadejamo tudi tokrat dobrih vesti iz Kranjske gore. rd. Predsednik IO OO sindikata TOZD Servisi tovariš M. Kokalj predaja tovarišu A. Hribarju spominsko darilo, sliko akademskega slikarja Staneta Jagodiča Še na mnoga zdrava leta, tov. Hribar! Že tradicionalnega tovariškega srečanja delavcev GM servisa Ljubljana, ki ga organiziramo vsako leto meseca januarja, se je letos udeležil tudi tovariš Anton Hribar, eden redkih pionirjev naše delovne organizacije. Tovariš Hribar, ki je bil upokojen lansko leto, se je ob tej priliki formalno poslovil od svojih nekdanjih delavcev — in seveda tudi oni od njega. Ob tej priliki tovarišu Hribarju, ki je bil 25 let član našega delovnega kolektiva — se pravi od vsega začetka — in prvi mojster GM-Opel servisa, izrekamo vse priznanje za njegovo minulo delo ter mu iskreno želimo, da bi zaslužena leta v pokoju preživel v zdravju in zadovoljstvu! Franc Blatnik * S strani uredništva vas obveščamo, da sta poleg A. Hribarja odšla v lanskem letu v pokoj Julijana Rom in Anton Lovše, ki sta tudi bila obdarovana z umetniško sliko. Vsem trem se v imenu vas vseh pridružujemo z iskrenimi čestitkami. Srečno, Tone! Še na mnoga leta! REKLI SO: J. Stritar: Kar bedak govori, še ne predira oblakov. P. Ustinov: Glavno kar mora vedeti vsak pisatelj je to, da mora vedeti, česar ne sme pisati. TUDI V ŠIŠKI KOLAJNE Če je bil veleslalom občine Center uspešen za moške predstavnike Avtotehne, potem lahko rečem, da je bil veleslalom za prvenstvo občine Šiška pravo nasprotje. Po končanem slabo organiziranem, vendar zelo množičnem tekmovanju so se tokrat veselile ženske, saj je Bregant Vlasta osvojila 2. mesto med ženskami v svoji skupini. Tekmovalke pa so se uspele uvrstiti med prvih 10 in si s tem zagotovile udeležbo na mestnem tekmovanju 17. marca. rd. NAPAČNA Vse akte samouprave navodila sporazume smo spravili pod streho ker take smo narave kar vsak od nas razume sicer pa plačali bi ceho kar zmenimo se vse drži vse norme disciplina od dela vemo vsak živi napor zdaj naša je vrlina vseh vrst odnose smo pošlihtali od plač vse do prestiža zdaj res smo drugim za vzor ne rab'mo maske ne obliža kar kdo predlaga je sprejeto ni važno kakšen je fazon zdaj vsi DIAGNOZA se družimo objeto povrh dobiš zato še bon ni disciplinske komisije ne rab’mo delavske kontrole vsak sam si vedno roke umije zdaj samokritične parole vsakdanja roba so postale zdaj polni smo resnice gole ker plan je našo pot zarisal smo informiran’ do obisti za vse kar sem vam zdaj napisal nikjer ni čutiti zavisti nekako vsi smo bolj normalni in v srcu zdravi radodarni sicer zahteval bi azil a ne — vsi veste prvi to je le april. diagnostik Veleslalom Avtotehne Čeprav je muhasto vreme kazalo svoje zobe vse do zadnjega dne pred tekmovanjem in je težko pričakovanega dne celo snežilo, so naši vrli organizatorji vseeno uspeli organizirati smučarsko prvenstvo Avtotehne ali kot so ga letos poimenovali »veleslalom Avtotehne 79«. V petek, 16. februarja sta namreč brez večjih zapletlja-jev krenila dva avtobusa izpred Avtotehne proti Gorenjski, vsebina teh pa je bilo 96 »naoštrenih« smučark in smučarjev Avtotehne, ki so hiteli proti Martuljku, da pokažejo, koliko zmorejo na snegu in da prepričajo delovne tovariše, da tista hvala nekaj dni prej le ni bila za lase privlečena. Na samem prizorišču je bilo kmalu po prihodu avtobusov že vse nared in prve tekmovalke so si že zapele startne številke in se napotile na start. Seveda so se vsi fantje postavili ob startu in start deklet je spremljalo bučno navijanje, brez pripomb seveda. A- Umek, zmagovalec v skupini B Prva je zapeljala med vrat-tta predstavnica žensk C kalorije in kot edina v raz-redu tudi zmagala. Ob tem Pa moramo zapisati, da bi Dlla z doseženim časom 3. Ce'° med najboljšimi. Takoj za njo so nastopila pkleta B kategorije, v kateri )e bilo med ženskami tudi aajveč prijav. Za slabe 3 de-etinke prednosti je zmagala atjana Blagotinšek, kolegici "tojci pa jo pustila poleg rebrne medalje še upanje, .p se bo zaradi majhno raz- like v času prihodnjič sreča Zasukala. blajmlajša dekleta A kate-j°r|je so startala zadnja v s nski konkurenci, vendar J00 kljub nekoliko načeti °9i imeli priložnost videti v čas in najboljšo Znio na krajši progi. s( r° ie bila zmagovalka Vla-^ ■ za katero se je izkazalo, ^ J® naša nova moč ne sa-smi -V ^užbi, ampak tudi v na ,Canju. Druga je bila Ves-p * rnarketinga, ki je kljub ovi Kodbam v kolenu, ki jo pr al° celo pri hoji, uspela cilja UsPe®no prismučati do SD^td,nja mecl dekleti se je Aleni'a po Pr°9i pionirka stam - ki te k,iub 10 letom boiišiSti dose9|a tretj' nai- ter,, das krajše proge, po-Pa zaupno dejala, da ji J. Novinc, zlata v veleslalomu je žal, ker ni bil tudi očka Kržan nekoliko boljši. Med moškimi so prvi nastopili D-kategorniki. Vido Bevc iz OM-Fiat servisa, ki je lani nastopal še v kategoriji do 45 let, je sicer zmagal, vendar je po zmagi dejal, da se je med vsem tekmovanjem slabo počutil. Ugibamo, da verjetno zaradi spoznanja, da ni nobene kategorije več za njim. No, drugouvrščeni Jože Končan najbrž ni imel takih problemov, saj je vse tiste, ki ga poznajo, s svojo vožnjo presenetil in dokazal, da tudi za smučanje ni nikoli prepozno. Ko so po končanih vožnjah na krajši progi začeli prestavljati merilne naprave visoko na rob Martuljškega smučišča, je bil to obenem tudi znak za moške »C«, da se pripravijo na start. Pričakovali smo, da bodo odločale stotinke, po končanih vožnjah pa se je izkazalo, da je bilo res tako. Prvi je bil, kot smo pričakovali, Zupan Tone, potem so se v pičlih 2 sekundah zvrstili še 4 tekmovalci. Izkazalo se je, da je bila to zares najkvalitetnejša skupina, vsaj kar se tiče prvih petih tekmovalcev. Dosti za njimi pa niso zaostajali tudi B kategorniki. Tako kot lani, vendar ne s tako prednostjo, je zmagal Umek Tone iz OM-Fiat servisa, drugi je bil Šuštaršič Franc iz Opel servisa. V tej skupini se je zvrstilo kar 29 tekmovalcev, in najmlajše iz skupine do 27 let je čakala že kar lepo upeljana pot, ki ji pravijo smučarji graben. Najmlajši so tudi najdrznejši in tako so se vsi brez strahu pognali v dolino. Največ je na progi pokazal Trunk Rajko iz OM-Fiat servisa in zasluženo zmagal. Drugo mesto je kljub poškodbi in bolečinam v gležnju prismučal Novak Vojko iz Fiatove konsignacije, tretji pa je bil Žnidaršič Boris iz Trgovine. Po končanem tekmovalnem delu je sledilo kosilo v Hotelu Špik, med kosilom pa so kleparji iz servisov tekmovali, kdo bo uspešnejši v odklepanju Sun-beama brez ključev. V avtu so bili namreč zaklenjeni poleg ključev še rezultati tekmovanja in udeleženci veleslaloma so se morali okrepčati nekoliko bolj. Vendar tudi to ni skalilo navdušenja ob žrebanju praktičnih nagrad, kjer se je naša Alenka zopet 'izkazala in brez pripomb izžrebala 35 srečnih dobitnikov. Medtem je enemu od vrlih vlomilcev uspelo odkleniti avto in končno so lahko objavili rezultate in podelili diplome in medalje. In ker se ni na tem tekmovanju nihče poškodoval, pa tudi avtobusi so srečno prispeli v Ljubljano, bi lahko rekli: »konec dober, vse dobro« in nasvidenje na »Veleslalomu Avtotehne ’80«. rd Rezultati veleslaloma Avtotehne, Martuljk 1979: Krajša proga ŽENSKE A (do 25 let): 1. Bregant Vlasta 48,40, 2. Doilnar Vesna 52,11, 3. Jeraj Marija 1.08,60. ŽENSKE B (od 26 do 35 let): 1. Blagotinšek Tatjana 49,72, 2. Paulin Mojca 50,00, 3. Bukarovič Nada 52,03, 4. Križnar Ida 1.03,47, 5. Koderman Marija 1.04,92, 6. Černič Jana 2.22,78. ŽENSKE C (nad 35 let): 1. Novinec Justina 58,84, J. Končan in V. Dolinar, srebrna v svojih kategorijah (izven konkurence Keržan Alenka 1968) 50,31. MOŠKI D (nad 45 let); 1. Bevc Vido 54,25, 2. Končan Jože 57,60, 3. Blatnik Franc 1.03,96, 4. Podobnik Ivan 1.14,61. Daljša proga MOŠKI A (do 27 let); 1. Trunk Rajko 55,97, 2. Novak Vojko 56,25, 3. Žnidaršič Boris 57,23, 4. Stražar Boris 57,86, 5. Novak Dušan 59,07, 6. Bitenc Dušan 59,99, 7. Premk Silvo 1.01,07, 8. Kozin Alojz 1.01,66, 9. Oven Branko 1.02,06, 10. Medvešček Peter 1.03,89, 11. Žugelj Stane 1.04,49, 12. Smole Jože 1.05,04, 13. Gršič Janez 1.05,15, 14. Virant Jože 1.06,15, 15. Bunič Zoran 1.07,92, 16. Strel Iztok 1.08,45 17. Rutar Stane 1.12,44, 18. Prešern Janez 1.12,71, 19. Odslej tudi Avtotehna Z dvigom rok vseh predstavnikov delovnih organizacij v Sloveniji, ki so že včlanjene v SPAIS (smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije) in ki so bili zbrani na zadnjem sestanku pred pričetkom iger, smo na našo prošnjo tudi Avtotehna-ši postali člani teh iger. SPAIS je bil prvič organiziran leta 1972 na iniciativo in v organizaciji TAM Maribor. Tekmovanje je bilo na Pohorju, udeležilo pa se ga je 51 tekmovalcev iz 8 delovnih organizacij. S tem je bil storjen prvi korak v vsakoletnem že tradicionalnem tekmovanju smučarskega prvenstva avtomobilske industrije Slovenije, s ciljem zbližati športnike avtomobilske industrije tudi v zimskih športih, utrditi medsebojne vezi in socialistična načela naše Ustave, še posebej je tekmovanje SPAIS postalo množičnejše od leta 1975, ko so bili povabljeni k sodelovanju poleg nosilcev avtomobilske proizvodnje v Sloveniji še kooperanti, pa tudi specializirana trgovska podjetja. Število nastopajočih se je letos povzdignilo že na 306 iz 23 podjetij in je z dobro organizacijo povzdignilo SPAIS na raven, ki nam je lahko v ponos. V želji, da bi imeli tudi naši delavci-športniki možnost stopiti na SPAIS v kontakt s kolegi iz Avtocommerca, Av-tomontaže in drugih sorodnih delovnih organizacij in se z njimi pomeriti tudi na športnem področju v smučanju, smo se udeležili iger SPAIS, ki so bile letos organizirane 16. februarja v Gozdu Martuljku, z ekipo 19 veleslalo- mistov (6 žensk in 13 moških). Kljub temu, da se nismo nadejali vidnih uspehov, saj smo prišli na prvenstvo brez posebnih priprav (treninga vožnje med vratci) pa so nas, kot velikokrat doslej presenetila dekleta z osvojenim 2. mestom ekipno, Mojca Pavlinova pa z bronasto medaljo v svoji starostni kategoriji. Vseh 19 smučarjev iz Avtotehne, ki so se udeležili SPAIS, ki so bili izbrani v našo ekipo po rezultatih lanskega prvenstva Avtotehne v smučanju, pa je izrazilo zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil storjen prvi korak glede udeležbe Avtotehnašev na teh igrah, vsi so si bili tudi enotni, da moramo prihodnje leto bolj organizirano pristopiti k udeležbi na igrah. S tem so mislili predvsem na izbirno tekmovanje in pripravo ekipe, kar imajo skoraj vsa ostala podjetja urejeno tako, kot da je to že sestavni del samega tekmovanja. Če bomo to prihodnje leto res tako organizirali, potem nam tudi še večja afirmacija v zimskih športih v republiškem merilu ne izostane. rd Rezultati: Veleslalom ženske B (od 26 do 35 let) 3. Paulin Mojca, Avtotehna 50,27 4. Blagotinšek Tatjana, odstop Veleslalom ženske A (do 25 let) 4. Bregant Vlasta, Avtotehna 47,68 8. Dolinar Vesna, Avtotehna 53,63 Štancer Milan 1.13,00, 20. Živič Mario 1.14,53, 21. Vidmar Dušan 1.14,88, 22. Čop Janez 1.22,36, Lovšin Stane, DIS. MOŠKI B (od 28 do 35 let): 1. Umek Anton 56,44, 2. Šuštaršič Franc (OPEL) 56,71, 3. Premoša Marjan 58,76, 4. Hočevar Matija 1.01,07, 5. Spačal Vojko 1.01,43, 6. 1 Klemenčič Boris 1.01,64, 7. Arko Andrej 1.02,20, 8. Sanj Matija 1.02,47, 9. Okretič Danilo 1.02,52, 10. Jakelj Marjan 1.02,78, 11. Žuraj Matjaž 1.03,21, 12. Stepan Rožej Miloš 1.06,20, 13. Franc 1.08,37, 14. Drašček Vojko 1.09,26, 15. Trojar Drago 1.10,06, 16. Levstik Milan 1.13,17, 17. Furlan Mitja 1.14,10, 18. Zrinski Milan 1,16.32, 19. Rozina Roman 1.16,70, 20. Bitenc Janez 1.23,15, 21. Lampreht Franc 1.38,08, 1.41,65. 22. Zajc Marjan MOŠKI C (od 36 do 45 let): 1. Zupan Anton 54,83, 2. Kranjc Friderik 55,98, 3. Otrin Janez 56,02, 4. Pogačar Janez 56,06, 5. Gašpirc Stane 57,28, 6. Veselko Vlado 1.02,63, 7. Kržan Viktor 1.04,12, 8. Kastrin Emil 1.05,57, 9. Šušteršič Franc 1.08,98, 10. Hočevar Tone 1.38,33, 11. Ergaver Franc 1.48,90, Borštnar Štefan, DIS. na SPAIS 14. Jeraj Marija, Avtotehna 59,05 Veleslalom moški G (od 46 let) 26. Končan Jože, Avtotehna 13,39 Veleslalom moški F (od 36 do 45 let) 7. Zupan Tone, Avtotehna 40,43 16. Gašpirc Stane, Avtotehna 42,37 24. Pogačar Janez, Avtotehna 44,91 30. Otrin Janez, Avtotehna 47,18 Veleslalom moški E (od 26 do 35 let) 11. Novak Vojko, Avtotehna 44,36 12. Gršič Janez, Avtotehna 44,66 25. Žnidaršič Boris, Avtotehna 47,10 60. Novak Dušan, Avtotehna 1.01,83 Veleslalom moški D (do 25 let) 10. Trunk Rajko, Avtotehna 46,63 28. Bitenc Dušan, Avtotehna 50,09 41. Bunič Zoran, Avtotehna 55,13 Ekipa — veleslalom žen-ske A 2. Avtotehna 177,20 točke (Bregant, Dolinar, Jeroj) Ekipa — moški F 4. Avtotehna 207,6 točke (Zupan, Gašpirc, Pogačar) Ekipa — moški E 6. Avtotehna (Novak V., Gršič, Žnidaršič) Ekipa — moški D 10. Avtotehna 133,4 točke Generalna uvrstitev veleslaloma 7. Avtotehna 393,4 točke prišli ► < odšli DSSS Prišli: 19. 2. 1979 Nives Per Odšli: 19. 2. 1979 Lidija Domjanič 10. 2. 1979 Stojanka Jurišič TOZD Zastopstva Prišli: 1. 2. 1979 Franc Zadnikar Odšli: 1. 2. 1979 Mirjam Vuk 17. 2. 1979 Franc Jensterle TOZD Servisi Prišli: 1. 2. Janez Škafar, Ljubljana Odšli: 17. 2. 1979 Andrej Beden — sporazumno 17. 2. 1979 Franc Kic — sporazumno Uganka Po trgovski nomenklaturi je vince (ali vino) tudi blago. Je mogoče umetnik, ki je izdelal napis, razmišljal: »BLAGO VINCE JE V KLETI!« A/H CfLAS*- ASA /Z ~TU^o VA AJALorAOV^ pa Zola ATU&T. iYx-ue, Appe-pa oS,UHJA ■Ztease. VZpiZlSEJc PRT- p- pRPA -- ASI-&TKA / ] /trcvq- fzeŽTP/ OčjOZEK •^AHo. fZJ-JEKA ‘pLAJZ,„ ■ŽApEZ- /At OpPApE EVEA/A- ~L-ER. EcppA AHoPVa ■Žldo-Zl V<7t== * NA 9 CICERO HOROSKOP od 22. 3. do 20. 4. (za ženske) Moški ob tebi bo toliko zaslužil, da bo šlo malo narazen. On bo varčen, ti pa ne. Pomladi uresničiš tvoj rodbinski predlog. Poleti te bo prikrita simpatija veselila, oktobra pa ugasnila. Bo nekaj vzgojnih težav, boš pa bolj preudarno poklanjala prosti čas tistim, ki so te že kar izkoriščali. Novi sosedje bodo izjemno prijazni. (za moške) Tri udejstvovanja boš opustil in se lotil dveh novih. To bo dobro tudi za zdravje. Gospodaril boš bolj pametno, ženskam pomagal in se držal bolj doma kot doslej. Posvetil se boš izobraževanju v svojem poklicu in se s tem otresel črnogledosti zaradi spremembe delovnega mesta, ki ti bo večala prejemke. Brinetka od lani te bo vznemirjala še nekajkrat. — Koliko še manjka, da prideva v službo točno z zamudo? TEGA NISTE VEDELI Največji kos marmorja na svetu, ki so ga kdajkoli obdelali, je nagrobnik na »grobu neznanega vojaka« na pokopališču v Arlingto-nu v Virginiji (ZDA). Težak je prek 45 ton in s° ga izklesali iz 90 ton težkega marmorja iz Kolorada. REKLI SO: B. Russcl Ideja ustvarja politiko — uresničujejo jo ljudje. G. Zola: O tujih grehih najraje govori tisti, ki jo sam z grehi obremenjen-