LISTEK. Ob dvanajsti uri. (Priobčuje Josip Kobal, vodjja šole za slepe.) Nisem irnel namena stopiti v javnost. Srnatram pa sedai za svojo dolžnost izpresrovoriti nekai besed o zavodu za sleDe stvarno. nepiistransko. vpoštevajoč le strokovno stališče. Storim to zato. ker ne bi rad kasneje slišal očitanja, da javnosti nismo opozorili pravočasno o pereči, kulturni zadevi. tičoči se obstoia zavoda za sleoe naše edine kulturne naprave te vrste v Sloveniji. Gre tu za prernestitev zavoda iz Ljubljane v Kočevje. Stavba. ki so bili v njei doslej nastanieni slepi. je marsikomu ugajala in imoonirala. Kar pomnim, so se vršila o njej Dogaiania posvetovanja. razne- ankete itd. Zdravstveni odsek io ie hotel brezposroiino dobiti v posest. Pretila je tedaj nevarnost tudi gluhonemnici. Gotovi krogi so pri tem postopali enostransko in crotežirali le svoie naprave. Niso hoteli DremisJiti. da s svojirai novimi napravami ubija.io drugo za razvoii slovenskega slepstva ne mani važno kulturno nap.ravo. In zgodilo.se ie. kakor so zahtevali gospodie zdravniki. Zdravstve,ni odsek, oziroma ministrstvo za narod. zdravje. je kupilo azil, ki v njem sedai nastanijo ginekološki oddelek. Zavod za slepe se mora do 1. julija brezpogojno izseliti. Povdarjam. da visoko cenim porodnišnico in privoščim i-z srca trpečim materam moderno napravo. Grajam pa brezbrižnost gotovih krogov. ki so imeli dovoli časa nreskrbeti v Ljubljanj drugo orimerno po.slop.ie za zavod za slepe. Večkrat siišim govore. da ie za slepega itak vseeno. kje ie. Iz tega sklepam. da nimaio ti liudje pravega pojma o- slepstvu ali pa govore iz nevednosti ali podcenjevanja. Opozoril bi tu na sosedne države, ki imajo krasne. naravnost impozantne naprave za slepe. Doma pa, kjer se ponosno sklicuiemo ob vsaki priliki na svoio kulturo. smo v slepstvu tako nekulturni In kie so zgradili te naprave? Povsod le v svojem kulturnem sredisču. kar nam notriuie statistika. Iz tega se tudi lahko prepričamo. da se nahaja večina zavodov in naprav. ki služijo v socialno zaščito dece in roladine. tudi na Slovenskem v kulturnem središču. Zato se mi zdi neooimljivo, da mora zavod za slepe iz kulturnetra središča v Kočevie, _ dasi jrovori velika večina razlogov nroti premestitvi. V dokaz nai navedem nekatere: . 1. Medicinske fakultete viporabljajo drutrod zavod za sle^e za svojo očesno kliniko. 2. Vseučilišča smatrajo te zavode za kulturno torišče in važno preizkuševališče na polju pedagogike, psihologije In Iiziologiie. 3. Učiteljišča imajo priliko vzbuditi v učiteljskem naraščaju zanimanie za slepstvo s oredavanji in hospitacijami na zavodu. Vsekako je to v Sloveniji nujno potrebno. ker doslei učiteljstvo ni imelo tozadevne prilike. In ako učitelj nima pojma o slepstvu. kdo naj ga ima? Potrebuie tra pa tudi pri vzgajaniu neslepih otrok. 4. V glavnein mestu so na-razpolago zdravniki okulisti. 5. Gojencem. ki imaiio' smisel in veselie za petie in elasbo. ie v mestu lahko preskrbeti sposobnih učiteljev. Nadarjejii goienci se moreio izobraževati v glas- beni stroki le tam, kjer so zato posebne glasbene šole, ki se v njih urijo tudi v ubiraniu klaviriev. Glasba pomeni za siepe neprimerno več, nego za druge. 6. V mestih imajo gojenci tudi, priliko obiskovati razne koncerte ter poslušati dasbeno umetnost, ki jih vzpodbuja do intenzivnejšega go.ienja glasbe. vzga.ia k estetskernu čustvovaniu in blaži duha. 7. Izdelki delavnice zavodove se prodaio sooti mestnim interesentom, kar bi bilo na deželi izključeno. Tudi razna naročila in popravila so pogostejša v mestu. ker ie pač raba in uporaba večja. 8. Nepopolnim slepim se nudi v mestu prilika. da se iznrLio v kartonaži, vrvarstvu, vrtnarstvu. knjigoveštvu tej da se namestiio po drugih tovarniških podietiih. Kje naj iščeio takih prilik na deželi ? 9. Zgodovina in statistika slepstva nas učita. da so se vsi zavodi brez izjeme. tudi če so šteli nialo goiiencev. zgradili vedno. zlasti če so bili edini v deželi, le v davnih mestih ali v njih neposredni bližini. Biva.nje v takem mestu bogato razširi obzorie slepčevo, ker ga podpiraio vzaiemiio drutre kulturne napjave. 10. Strokovno učiteljstvo se bode gotovo rajši in z veseljem posvetilo težavni vzgoji slepih v zavesti, da ima tudi samo od tega vsai trohico materialne koristi. Kdo se bo sicer žrtvoval za ta naporni oouk, če im.a v drugih strokah več ugodnosti. Navedel sem nekai točk, ki nam jasno pričajo da ie pričakovati uspešne vzgoie in pouka na zavodu za slepe le v kulturnem središču. ker ie vendar glavni smoter vsemu pouku in vzgoiji dosega naivečie in oooolne samostojnosti slepčeve. Povdaijam. da sem navedel te točke v svojem študijskem poročilu, ki sem ga predložil vsem merodajnim činiteljera že lansko leto. Tudi razne spomenice. ki so se predložile- se sklicujejo nan?je. Žal, vse to brez vsakega vidnega uspeha. Izeovor. da ni v Ljubljani primernes:a poslopia za nastavitev zavoda. ne drži. Na merodainem mestu so mi zatrdili. da ima taka kuitujna naprava prednost pred vsako drugo nastanitvijo. Stavijo nai se le konkretni predlogi. kar se ie tudi zgodilo. Zavod so sklenili nastaniti v Kočevju v bivši lesni industrijski šoli (Holzindu- strieschule). Poslopje je 'državna last. Adaptirali so ga lansko leto za državno vzgaiališče. ki pa se zbog protesta ni preselilo tjakai. Na prvi pogled napravi stavba ugoden vtis. Ce jo pa pogledamo od bližje, spoznamo takaj, da je za zavod premajhna. V najboljšem slučaju bi zadostovala za okroglo 30 gojencev. Orijentacija ie v poslopiiu za s,lepega težavna. Pritličje ie celo vlažno. kar bi pospesevalo škrofulozo. ki ie pri slepih itak bogato zastopana. Kuhinja je premajhna. PosLopje nima ne krušne peči. ne pralnice. ,ne kleti ne shramb, ne skladišč. Za te prostore bi bilo treba porabiti nekai sob in kabinetov, ki bi jih potem pogrešali pri stanovaniu. Isto ie z delavnicami. Telovadnice. ki je ori vzgoji slepih nuino potrebna, ni najti nikjer. Prostori ne morejo služiti dvem. trem smotrom. O stanovanju. ki je določeno za učiteljsko in upravno osobje ter služinčad. ne govorim. ker ne pride v poštev pri nastanitvi slepih. Vsled pomanikania prostorov bi morala spati moška deca skupaj z odraslimi moškimi. istotako ženska, kar bi bilo gotovo proti vztroinim principom. Omeniti moram tudi zelo velik nedostatek v tem. da bi ne bili moški goienci ločeni od ženskih. Saj vemo, da prilika napravi tatu. S tem nočem pa nikosar žaliti. V kolikor sem se informiral, tudi učiteldev za petje in instrumentalno glasbo ni v Kočevju. Zavoda za slepe pa si brez teh učiteljev ne moremo misliti. Mogoče5 da bi se dobil kateri. Toda ta je bržkone iz prejšnjih časov. In to ie tudi, česar ne morem prezreti. Ali nai najaaneio takega, ki ne zna učnega jezika? Dovol.i je. da so se naši slepi vzgajali do prevrata v tujem ieziku. Le pridi in prepričaj se. dragi čitatelj, o uspehu te nemške vzgo.ie še danes po treh letih v domovini! Niso krivi goienci, ampak sistem. Zaključujem in trdim: S premestitvito zavoda za slepe iz kulturnega središča kamorkoli na deželo je zadan temu zavodu smrten udarec. Zato prosim vse merodajne činitelje. da čuvajo najodločneie in nepristransko interese slovenskega zavoda za slepe v korist posameznih nesrečnikov in niih družin. narodi in djžave. Še ie čas! Zdramite se ob dvatiajsti uri. da ne Rade na vas niti senca krivice ki bi zadela naše slovenske oslepele!