December 2013 brezplačno 04/2013 Štorski občan in o av o r Zd rečn s 014 2 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Mesec december je, poleg vsega drugega, tudi mesec, ko več časa in pozornosti posvetimo drug drugemu. Ko se ustavimo, si sežemo v roke in si zaželimo vse dobro. Ko obiščemo sorodnike in prijatelje, se družimo in si izkažemo hvaležnost. S hvaležnostjo in zadovoljstvom se tudi sam oziram v leto, ki se izteka, saj smo, poleg številnih drugih stvari, uspeli obnoviti tudi naš hram kulture. Naj bo kulturni dom prostor, ki nas bo še bolj povezal in nam nudil možnost za razvedrilo, sprostitev ter nas kulturno nahranil. Kot župan vsem občankam in občanom želim predvsem medsebojnega razumevanja, strpnosti, iskrenosti in povezanosti. Hkrati pa vam vsem želim, da bi znali in zmogli izkoristiti priložnosti, ujeti srečo, predvsem pa, da bi ostali zdravi tudi v letu 2014. Vesel božič in srečno 2014! Miran Jurkošek, župan MINI MAXI (Dušan Velkavrh) »Kar nam ni všeč, bo mini, kar nam je, pa maxi. Kar je dobrega, maxi naj bo, naj bo mini vse, kar je slabo. Pripojmo mini si gorja in maxi sreče …« Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno 2014! Občinska uprava in občinski svet občine Štore Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni. Naj leto se staro tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse vaše skrbi. Krajevna skupnost Svetina V teh dneh prejemate mnoga voščila: ena so romantična, druga bolj stvarna, ena izvirna, druga uradna in suhoparna. Kaj naj vam zaželimo mi? Lepo praznujte čas, ko zadiši po zlatorumeni potici, ko zaplešejo snežinke pred hišo, ko nas za hip prevzame opojni mir, čas, ko pomislimo na vse tiste, ki jim iz srca želimo vesel božič in srečno novo leto. Odbor za izdajo časopisa Štorski občan KAZALO: AKTUALNI DOGODKI .........................................................................................................4 ZGODILO SE JE....................................................................................................................14 O DELU DRUŠTEV................................................................................................................22 ZANIMIVOSTI......................................................................................................................31 KMETUJMO SKUPAJ............................................................................................................34 SREBRNE NITI......................................................................................................................35 DUHOVNE STRANI..............................................................................................................37 DOGAJANJE V DOMU LIPA................................................................................................38 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA..............................................................................40 VABILA................................................................................................................................44 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel.: 03/780 38 40 Fax: 03/780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: od 9.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00 sreda: od 15.00 do 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6, 3220 ŠTORE Tel.: 03/577-41-06 Uradne ure predsednika krajevne skupnosti Svetina: ponedeljek: od 15.00 do 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti na CD-ju ali na elektronski naslov: tajnistvo@store.si Zaradi predvidenega izida naslednje številke v marcu 2014 pričakujemo vaše prispevke do 15 februarja 2014. Odgovorni urednik: Dušan Volavšek Prispevke lektorirala: Mojca Rožman Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Manca Mirnik, Emil Kačičnik, Daša Dolenec. Prispevke zbrala: Nena Kopinšek Logotip: Unigrafika Štore Oblikovanje, priprava za tisk: Grafika Gracer, d.o.o. Lava 7b, Celje Štorski občan izhaja v nakladi 1600 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 17. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v ponedeljek, 2. 12. 2013, ob 17.00 uri v veliki sejni sobi občine Štore. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 16. redne seje občinskega sveta; 2. Predlog za imenovanje; 3. Predlog proračuna občine Štore za leto 2014; 4. Seznanitev s tekočimi zadevami v občini; 5. Pobude in vprašanja. Imenovanje Mojce Rožman na listo kandidatov za člane Sveta zavoda Regijskega študijskega središča. Občina Štore je ena izmed 27. soustanoviteljic Regijskega študijskega središča. Te občine imajo skupaj dva člana v svetu zavoda, poleg njih pa imajo po enega še Mestna občina Celje in Mestna občina Velenje. Naša kandidatka bo uvrščena na listo kandidatov, o kateri bodo občinski sveti naknadno glasovali. Za člana sveta bosta izvoljena tista dva, ki bosta prejela največ glasov. Predlog proračuna občine Štore za leto 2014. Občinski svet je obravnaval predlog proračuna za leto 2014 in ga potrdil. V predlogu proračuna za leto 2014 je predvidenih za cca. 4,3 mio EUR prihodkov in za cca. 3,5 mio EUR odhodkov. Glavni prihodek proračuna so dohodnina ter sredstva iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije, glavni odhodki pa so investicijski odhodki in ostali zakonsko določeni tekoči transferji. Pred drugo obravnavo proračuna za leto 2014, ki jo bo občinski svet opravil še v mesecu decembru, bodo predlog obravnavali tudi vsi odbori občinskega sveta in svet KS Svetina. Predlog proračuna in ostalo gradivo, ki ga obravnava občinski svet, je javno objavljen na spletni strani občine Štore (www.store.si). Lidija Buser Uspešen zaključek projekta obnove kulturnega doma v Štorah I nvesticija »Obnova Kulturnega doma Štore, pri katerem se upoštevajo okoljski vidiki«, katere naročnik je Občina Štore, je uspešno zaključena. Izbrani izvajalec del, podjetje CE-Invest d.o.o. iz Trebnjega, s katerim je bila podpisana gradbena pogodba v bruto vrednosti 436.831,91 EUR, je zaključil vsa dela po projektantskih načrtih, ki jih je izdelalo podjetje Studio 73, Gregor Žohar s.p.. Nadzor nad izvedenimi deli je opravljalo Podjetje AZ Inženiring d.o.o. 4 DECEMBER 2013 Kulturni dom že služi svojemu namenu. Prebivalcem in ostalim obiskovalcem je omogočeno medgeneracijsko druženje in pestro kulturno dogajanje. Sofinancerski del, ki ga občina pričakuje s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in Evropske unije iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Ukrep Obnova in razvoj vasi, se predvideva še v letu 2013, po tem, ko bo opravljena nacionalna kontrola na kraju samem. Benja Hrvatič Investicija izgradnje kanalizacijskega omrežja v Kompolah zaključena V letu 2013 je Občina Štore na podlagi 21. člena Zakona o financi- strukture se manjšajo stroški vzdrževanja, dviga se kakovost bivanja ranju občin z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo prebivalcev, izboljšana je prometna lastnost cestišča in s tem tudi podpisala pogodbo o sofinanciranju izvedbe projekta »Izgradnja kakovostnejša prevoznost občanov. odvoda odpadnih vod Kompole, kanal II-3« v višini 76.147,00 EUR. Benja Hrvatič Izvajalec je pričel z deli meseca septembra 2013 in jih zaključil oktobra 2013. Zgrajeni odvod odpadnih fekalnih vod v dolžini 520 metrov odvaja odpadne vode iz dela naselja Gorica. Del kanala II-3 poteka v cesti, ki pa je bila v zelo slabem stanju, zato je bila v tem delu izgradnje kanalizacije izvedena tudi rekonstrukcija ceste. Investicija je omogočila izboljšanje odvajanja fekalnih vod in zagotovila priključitev fekalnih vod iz gospodinjstev na javno kanalizacijo in s tem na centralno čistilno napravo. Z razvojem tovrstne javne infra- DECEMBER 2013 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Organiziranost zimske službe za sezono 2013/2014 Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prič- PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU ne s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, na vseh drugih pa, ko zapade 15 cm snega. 1. prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti ni VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, RAZPORED PLUŽENJA ZIMSKE SLUŽBE ko začne snežiti. Začasna ustavitev prometa do dveh ur, pri obilnem in trajnem sneženju je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa AHAC NG, d.o.o.ŽELEZARNA; z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure.) - SVETINA – KANJUCE DO OBRAČALIŠČA; - ULICA CVETKE JERIN (osnovna šola); VELJA SAMO ZA: - PEČOVJE – lokalna cesta; - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE); - CESTA R3-744 (državna cesta); - KOMPOLE – OPOKA; - DOM LIPA – ŽELEZARNA. - PROSENIŠKO - OGOREVC; - ZAGRAD – POLULE – ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJE - ŠTORE. PGP - GRAD, d.o.o. - JAVORNIK; - ŠENTJANŽ; 2. prioriteta (ostale lokalne ceste) - SVETLI DOL; Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi - KOMPOLE – delno; cest 1. prioritete. Velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opre- KANJUCE; mo, če na cesti ni VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve pro- SVETINA; meta so možne MED 22. IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH DNEH; - NAD STOLARNO; stalno odvijanje prometa z uporabo verig. - OBRTNA CONA ŠTORE VZHOD (ob Dragi); - OBRTNIŠKA CESTA. VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; INTERSTAR d.o.o. - SVETINA – KANJUCE – SELO - ŠENTRUPERT; - PROŽINSKA VAS; - ALMIN DOM; - OGOREVC; - LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK); - STRAŽA; - PODGORICA; - MOSTE – ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR - HRUŠEVEC; - PEČOVJE – delno; - LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA - LAŠKA VAS; S CESTO NA PEČOVJE; - PODZID; - JAVORNIK – GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - DRAGA; - PROŽINSKA VAS – VRBNO - OGOREVC; - pločniki. - PEČOVJE. JOŽE KOROŠEC s.p. - KRESNIKE; - NAD STRELIŠČEM (ROMIH – ŠTOR); - SPODNJE ŠTORE; - CELOTNO NASELJE LIPA. 6 3. prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem se zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim razmeram ustrezno. Odvijanje je možno z uporabo verig. DECEMBER 2013 VELJA ZA CESTE: • KRESNIKE: – celotno območje, • OGOREVC: - naselje Ogorevc, • DRAGA: - Most – Draga - Križ, - Jazbec – Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta, • ŠTORE: - Vrtna ulica, - Razgledna ulica, - Kovinarska ulica, - Udarniška ulica, - Ulica XIV. divizije - spodnje Štore, - Železarska cesta, • KOMPOLE: - Gorica, - mimo Špulcar - Gajšek, - mimo Renčlja, - Vrhovšek - križišče Furlani, • PROŽINSKA VAS: - Straža - Žekovca, - Teržan – Oset, - Loke, • ŠENTJANŽ: - odcep do domačije Mastnak, - odcep do domačije Zupanc - Novak, - odcep do domačije Štarkl, - odcep do domačije Tovornik - Anclin, - odcep Žarovišče, - odcep Vreča, - odcep ob Žekovskem potoku, • LAŠKA VAS: - odcep mimo domačije Brecelj, • PEČOVJE: - odcep Jurkošek, - odcep vodohram Dobršek, - odcep Romih, - odcep Čanžek, • SVETLI DOL: - odcep do domačije Kapel, - odcep Zalonka, AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN • KANJUCE: - odcep Lešje kapela - Klepej, - odcep Slatina, - odcep Veliki Vrh, • JAVORNIK: - odcep Javoršek, - odcep Gradišnik, - odcep Mrzla Planina, - odcep Vodruž – Kozarica – Slemene - Javornik, • SVETINA: - odcep Ravnine, - odcep mimo Frece. 4. prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98, 110/02 ). Prav tako se ne sme puščati na cesti ali metati na cesto kakršnihkoli predmetov ali sneg, po cesti razsipati sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto. Zakonska podlaga: -12. točka 2. odstavka 44. člena Odloka o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 102/99). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - parkirišče pri osnovni šoli Štore; - parkirišče pri osnovni šoli Kompole; - parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Zimska služba se bo izvajala kot v preteklih letih, vendar se za vse morebitne intervencije lahko obrnete na kontaktno osebo: BRANKA MLAKARJA, tel.: 041/ 720 549. OPOZARJAMO, da tudi pri klicih upoštevate prioritete, ki so objavljene zgoraj! Poudarjamo tudi, da se HIŠNI PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! Miran Jurkošek, župan občine Štore DECEMBER 2013 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Odprto pismo županu občine Štore Spoštovani gospod župan Miran Jurkošek! Običajno odprta pisma pišemo zelo pomembnim ljudem. Takrat, ko jim je treba povedati, česa ne delajo prav ali kaj so že storili narobe. A tokrat ne bo tako. Povod za moje pisanje so dogodki zadnjih mesecev, ki sem jih videla in doživljala v našem okolju. Za zadnji dosežek – odprtje kulturnega doma v Štorah - Vam iskreno čestitam! Malo je krajev, kjer v kriznih časih skrbijo tudi za kulturne hrame. Naj začnem na začetku. Pred dvema letoma sem se priselila na Lipo v oskrbovano stanovanje. Čeprav sem takrat dvomila v pravilnost svojega ravnanja, danes vem, da je bila to ena mojih boljših življenjskih odločitev. Prišla sem v mirno in lepo urejeno naselje z lepimi sprehajalnimi potmi, z otroškimi igrišči in zelenimi površinami za športne dejavnosti. Prijetno sta me presenetili prijaznost ljudi, celo šolarjev in starejših najstnikov, in skrb prebivalcev za urejeno okolje. Lepo mi je v mojem svetlem stanovanju z dobrimi sosedi in ustrežljivimi delavci Doma Lipa. Prva pomlad v novem kraju mi je prinesla veliko veselja. Ozelenela so drevesa, trava je bila pravočasno in redno pokošena, drevje obrezano, zadišale so lipe in na zelenici ob igrišču so se pojavile nove klopi. Vsakodnevne sprehode sem izbirala po predhodnem ogledu panojev s preglednimi napotki za pohodne poti. Začela sem spoznavati nekoliko širšo okolico Lipe in resnično uživati v sprehodih po gozdnih stezah. Po dveh letih bivanja na Lipi sem še vedno zadovoljna s tem, kar lahko vsak dan opazujem v našem okolju. Dogajanje okrog mojega novega doma me vsak dan znova potrjuje v spoznanju, da ljudje na Lipi živijo s svojim krajem. Starši spremljajo svoje otroke na igriščih, prebivalci blokov skrbijo za okolico stavb, lastniki kužkov (v večini) upoštevajo pravila lepega vedenja, ne vodijo jih na zelene površine in pobirajo kupčke za njimi – lepo je, da jih imajo kam odložiti. Vse kaže na skrbno premišljeno urejanje bivalnega okolja, kar je zagotovo odraz (tudi) Vaše zamisli o videzu kraja. Spoštovani gospod župan! Saj ne, da na svojih sprehodih ne bi videla česa, kar bi se dalo še urediti ali kar bi (če bi imela moč in denar) spremenila. Toda tisto, kar me razveseljuje, daleč presega to, kar me morda včasih zmoti. Ne poznam razmer, v katerih delujete oziroma v katerih posluje vaša (naša) občina, mislim pa, da Vam ni lahko. Zagotovo imate podobne težave kot drugod v naši lepi Sloveniji. Toda po vsem, kar vidim v svoji okolici, sklepam, da jih rešujete uspešno, z veliko sposobnosti in zdrave pameti, z znanjem in ustvarjalnim pristopom, z občutkom za ljudi in njihove potrebe. Tudi drugi prebivalci Lipe (najbrž pa vsi občani) verjetno prepoznavajo skrb naše občine za njihovo dobro počutje. Morda bi jih bilo moč spodbuditi, da ne bi »pometali le pred svojim pragom«, temveč bi s skupnimi akcijami uredili tudi okolje, ki ni neposredno pred njihovo hišo. V mislih imam ceste in pločnike na obrobju naselja, kjer se robovi asfalta krušijo zaradi trave, ki raste iz razpok, in listja, ki se nabira vzdolž robnikov in maši odvodne kanale. Morda bi lahko na Vašo pobudo kdaj stopili skupaj kot takrat, ko smo sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo! Morda bi lahko kdaj povabili tudi pridne šolarje, da bi skupaj pobrali smeti, ki jih sicer čistijo občinski delavci. Skupne akcije povezujejo ljudi, le nekoga potrebujemo, da jih organizira. Krajani čistega in urejenega okolja ne smemo jemati kot samoumevnega, ampak ga moramo varovati in v urejanju aktivno sodelovati. Še nekaj bi Vam rada povedala. V večernih urah grem večkrat mimo telovadnice, od koder se slišijo razigrani glasovi športnikov različnih starosti. Imam tiho, morda težko uresničljivo željo, da jim telovadnice ne bi vzeli, dokler ne bi imeli možnosti zgraditi nove. Slišala sem namreč (upam, da so samo govorice), da se načrtuje rušenje stare in dotrajane stavbe in da se na tem prostoru načrtuje ureditev parka. Čeprav bi bilo to lepo na pogled, bi otroci, mladi in verjetno tudi starejši športniki prostore v stari telovadnici močno pogrešali. Vse življenje sem bila povezana z mladimi, zato vem, kako pomembno je zdravo sproščanje energije in koristno preživljanje prostega časa. Prepričana sem, da to veste tudi Vi in občinski svetniki in da boste preudarno načrtovali vse spremembe, ki bi morda vplivale na te možnosti. Na koncu svojega pisanja naj se Vam zahvalim za vsa prizadevanja in dejanske aktivnosti, ki lepšajo moje dni in zagotovo izboljšujejo življenjske razmere vsem občanom naše občine! Vam osebno želim zdravja in veliko energije za uresničevanje dobrih idej, vsem vašim sodelavcem pa uspešno delo. Naj Vam bo zadovoljstvo občanov najboljše plačilo! Emilija Pešec 8 DECEMBER 2013 Nekaj malega o etiki in morali E tika je filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo. Morala pa je tisto, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega. Etika je torej stvar osebne percepcije, morala pa je stvar medsebojnih odnosov, torej družbe. Morala označuje obliko človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe. Odraža se v načinu postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, tako dobrih kot slabih. Lahko bi rekli, da je morala ena od oblik človeške družbene zavesti. Morala vključuje pravila, norme, kategorije, ideale, pogosto nenapisane predpise, ki veljajo tako za posameznike kot za celotne skupnosti. Sliši se precej zapleteno, morda celo filozofsko. Pa v resnici ni. Vsakdo pri sebi dobro ve, kaj je moralno in etično sporno. Pa se kljub temu včasih odloči, da bo kršil svoja pravila in pravila družbe in ravnal tako, kot je zanj ugodno. Nekatere po tem peče vest. To je znak, da je v njih še nekaj etike in da bodo morda naslednjič ravnali drugače. Drugi mirno podirajo eno načelo za drugim in si pri tem zatiskajo oči in srce ter se nadejajo odpustkov, ki si jih prav tako kupujejo brez slabe vesti, namesto da bi si jih prislužili. Moj pokojni oče mi je dal enega najboljših nasvetov v življenju, ki je postal vodilo mojega bivanja. »Ravnaj in živi tako, da boš lahko v vsakem trenutku vsakomur pogledala v oči,« je dejal. Sam je živel v času, ko je dana beseda še nekaj veljala, ko je stisk roke pomenil obljubo in ko je izvoljeni član neke skupnosti vodil sebi enake samo tako dolgo, dokler je užival njihovo podporo in zaupanje. Časi so se spremenili in vrednote postajajo zanemarljiva kategorija, ki za nekatere sodi na smetišče zgodovine. Etika in morala, ne- koč najvišji vrednoti, se umikata pohlepu, stremljenju po oblasti za vsako ceno, goljufanju in lažem, ki se počasi zarivajo v vsako poro družbe, v vsako celico posameznikov. A vendarle ne vseh. Nekateri še vztrajajo na okopih poštenja, trmasto gojijo čisto vest in skušajo živeti kot zgled svojim otrokom. Vsake toliko je morda za vsakogar dobro, da pogleda vase in si odgovori, v katero od obeh skupin sodi on sam. Da si izpraša vest in za začetek iskreno pogleda svojo podobo v ogledalu. Sama večino svojega časa še vedno zmorem. Pogledati v oči sogovorniku in z dvignjeno glavo povedati svoje mnenje. Ker sem samo tako jaz res jaz. Ker tako lažje spim. Ker tako vem, da je vredno. In ker vem, da bi bil moj oče ponosen name. Kako pa spite vi? In kako spiš ti? Manca Mirnik Trafika na Lipi N a Lipi je pri zdravstvenem domu na novo postavljena trafika. vplačilo športnih stav, skratka vse, kar ponujajo v trafikah. Naš namen Malo sem pokukal v njeno notranjost. Besede z lastnico Marjetko je krajanom ponuditi storitve, ki so jih deležni prebivalci večjih krajev. Teršek so hitro stekle in za vas, dragi bralci, sem jih prelil na papir. Kakšen je vaš delovni čas? Kdaj je dozorela ideja za postavitev trafike? Od ponedeljka do petka smo odprti med 6.30 in 15.00, ob sobotah Enkrat zgodaj spomladi. Ob domačem ognjišču smo razpravljali, kako pa med 8. in 12. uro. bi usmerili naš korak v prihodnost. Iskali smo nekaj med našimi znanji, možnostmi in tem, kaj lahko domačim prebivalcem ponudimo. Nekaj, Podjetje, ki je odprlo novo pridobitev na Lipi, se imenuje Biro kar bi potrebovali. Priložnost, da bi imeli izbiro široke potrošnje na do- Meka. Od kod ime podjetja, saj človeka asociira na sveti kraj? segu rok. Izziv mi je delovati v domačem kraju, želela sem si samostoj- Izvor imena je zelo zanimiv, vendar s svetim krajem ni povezan. Sama nosti, videli pa smo tudi, da je poleg zdravstvenega doma neizkorišče- imam kar dolgo ime in mlajši otroci ga težko izgovorijo, zato sta me moja nečaka preimenovala v Meko in me tako kličeta še danes. Ko na ploščad, na kateri bi lahko stala trafika. Tako se je začelo. sem morala izbrati naziv, sem uporabila prav to ime. Kaj ponujate? Tobačne izdelke, seveda za osebe, starejše od 18 let, časopise (domače Ali je to vaša edina dejavnost? in tuje edicije), revije, predplačniške kartice za telefone, e-denar paysa- Ne, ni. Kot Biro Meka ponujamo celovite pisarniške storitve, računofe card, bonbone, čokolade, brezalkoholne pijače, vinjete, PANINI sliči- vodstvo, s 4. 11. 2013 pa smo prevzeli tudi Pošto Teharje, ki sedaj dece, pisala, od prihodnjega tedna dalje pa bo mogoče izvajati tudi pla- luje kot pogodbena pošta. V prostorih pošte opravljam še pisarniške čilo določenih predtiskanih položnic, ki imajo OCR vrstico, nudimo tudi in računovodske storitve. DECEMBER 2013 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Glede na to, da ste v bližini naše občine, bi bilo zanimivo, da nam razkrijete delovni čas pošte na Teharjah? Pošta je odprta brez prekinitve v ponedeljek, torek, sredo in petek od 7.30 do 16.30, v četrtek od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 10.00. Uporabnikom želimo s podaljšanim odpiralnim časom ponuditi dostop do poštnih storitev tudi pred in po opravljenih službenih obveznostih. Glede na to, da ste pogodbena pošta, me zanima, ali lahko opravljate vse poštne storitve? V večini opravljamo storitve povsem enako kot ostale pošte. Pri nas lahko pošiljate pošiljke in pakete v domačem in mednarodnem prometu z vsemi storitvami, komitenti PBS lahko dvigujete in polagate gotovino na račune, plačujete položnice in poštne nakaznice s posamičnimi omejitvami transakcij. Ta ne sme biti višja od 1.000,00 €. Pri nas lahko dvigujete poštno ležeče pošiljke, ne moremo pa ponuditi poštnih predalov in ne nudimo storitev na odloženo plačilo. Prodajamo srečke, nimamo pa vplačil športnih stav in Lota. Pri nas ne morete oddati hitre pošte in telegrama. Bližajo se praznični dnevi. V tem času si ljudje izrekamo in namenjamo lepe želje, voščila. Boste tudi vi namenili našim bralcem kakšno voščilo? Vstopili smo v praznični mesec in vsem, ki berete te vrstice, želim sreče in zdravja v letu 2014 ter zadovoljstvo ob koriščenju naših storitev. Želim vam obilo užitkov pri vašem delu. Zadovoljne stranke pa naj bodo, poleg dobrih denarnih izkupičkov, nagrada za vaše vsakodnevno delo. Dušan Volavšek 40-letnica nove jeklarne v Štorah T e dni obeležujemo 40-letnico nove jeklarne v Štorah. Bilo je 29. 9. 1973, ko smo prvič prižgali elektroobločno peč BIRLEC v novi jeklarni, na konti napravi CONCAST pa smo prvo celo šaržo odlili 2. 11. 1973. Čeprav se zdi 40 let za posameznika dolga doba, je za naše industrijsko obdobje relativno kratka. V tem času se je zgodilo veliko sprememb, ostal pa je osnovni koncept snovalcev jeklarstva v Štorah – elektroobločno taljenje in odlivanje jekla na konti napravi. Preskok v produktivnosti je prinesla uvedba ponovčne tehnologije v devetdesetih letih. Nadalje se je z neprestanim posodabljanjem povečevala produktivnost in izkoriščenost prostora. Elektroobločna peč je popolnoma obnovljena in posodobljena tudi v smislu humanizacije dela. Največji izziv je bilo sočasno izvajanje investicije in nemoteno obratovanje z namenom, da bi sproti oskrbovali naše odjemalce in zadovoljili njihove potrebe in pričakovanja. 10 Danes smo pred novimi izzivi, ki jih postavljajo zahtevnejši programi in razvoj naših odjemalcev. Čakajo nas vlaganja v novo konti napravo, VD agregat in podporne naprave. Vse pretekle in bodoče posodobitve so zagotovilo za ohranitev štorske jeklarske tradicije, ki jo predajamo v roke mlajšim generacijam. Vsem, ki ste v preteklosti kakorkoli sodelovali v tej uspešni jeklarski zgodbi, ki je preživela nekaj težkih obdobij, pa izrekam iskreno zahvalo. Marjan Mačkošek DECEMBER 2013 Halo likanje V občini Štore od začetka decembra deluje novo podjetje Zelene storitve, ki nudi storitve čiščenja poslovnih prostorov, pomoč v gospodinjstvu in strokovno svetovanje na področju čiščenja. Pogovarjal sem se z našo krajanko, ustanoviteljico podjetja, gospo Ano Jurkošek. tudi predloge izboljšav, usposabljanje zaposlenih, ki izvajajo procese čiščenja, svetujemo pri izboru opreme, pripomočkov in čistilnih sredstev ter izdelavi tehnologije čiščenja za različna področja. Naročnikom, s katerimi sklenemo pogodbo o poslovnem sodelovanju, zgoraj navedene strokovne storitve nudimo brezplačno. Ali ima ime podjetja kakšen globlji pomen? Seveda, »Zelene storitve« so ekološko naravnane, uporabljamo okolju prijazna čistila, ki nosijo ekološki certifikat »Eco flower - ekološka marjetica«, ki ga podeljuje Evropska unija. Od kod ideja za ustanovitev vašega podjetja? Pri čiščenju na domu lahko na željo Pri vrsti dejavnosti sem si enostavno odgovorila na vprašanja, kaj naročnika izvedemo »Green cleaning« znam, kaj z veseljem počnem in kakšne storitve ljudje potrebujejo. oziroma »zeleno čiščenje«, ki je povsem naravno čiščenje. Nam lahko na kratko opišete, katere storitve bomo lahko naročali pri vas? Nameravate svoje stranke kako naČiščenje poslovnih prostorov, pomoč v gospodinjstvu, ki zajema či- graditi za izkazano zaupanje? ščenje in likanje na vašem domu, ureditev vrta in dvorišča. Ideja za V želji, da si pridobimo čim večje za»Halo likanje« se mi je porodila iz preprostega razloga, ker se ljudje upanje, bomo v prvih treh mesecih bojimo spustiti tujca v svoj dom, a bi nam zlikano perilo polepšalo poslovanja vsem kupcem ob prvem prepogosto jutranjo nejevoljo. Na dogovorjeni lokaciji prevzamemo naročilu podarili še BONUS storitev. oprano perilo ter ga zlikanega in zloženega dostavimo nazaj v dveh Pomeni, da bo vsak naš naročnik ob prvem naročilu prejel kupon delovnih dneh. Opravljamo tudi generalna in specialna čiščenja kot za dodatno storitev po dogovoru, npr. tisti, ki bo naročil čiščenje, bo dopolnilo k rednemu čiščenju ali kot enkratno naročilo. Pred izvedbo lahko brezplačno preizkusil likanje in obratno. Pri dnevnem čiščenju čiščenja opravimo ogled, naredimo ponudbo, dogovorimo se za na- poslovnih prostorov pa bomo podarili katero od občasnih čiščenj. čin, obseg, rok in strošek izvedbe del. Na podlagi dolgoletnih izkušenj Kako lahko zainteresirani naročijo vaše storitve? s področja čiščenja nudimo tudi strokovno svetovanje, ki predstavlja Zainteresirani lahko naše storitve naročijo po telefonu 040/50-71organizacijo čiščenja na objektu, optimizacijo že obstoječega siste- 71, elektronski pošti info@zelenestoritve.si ali preko spletne strani ma čiščenja, izdelava ocene stanja snažnosti prostorov. Pripravimo www.zelenestoritve.si. Storitve izvajamo po ceniku ali se dogovorimo za izdelavo individualne ponudbe. Kakšni so vaši cilji? Cilji so vsekakor vezani na pridobitev strank tako v poslovnem kot v zasebnem okolju, izvedbo kvalitetnih storitev, ki lahko s časom zrastejo v nudenje celovitih servisnih storitev. Želim vam obilo poslovnih uspehov na vaši novi poti. Naj vam izkušnje dosedanjega dela odpirajo vrata vsem, ki jim namenjate svoje storitve. Dušan Volavšek DECEMBER 2013 11 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Zabojnik za oblačila in obutev N a Lipi (pri garažah) smo namestili zabojnik, v katerega lahko odložite še uporabna oblačila in obutev. Zabojnik praznimo enkrat tedensko. Oblačila pripeljemo v naše skladišče, jih pregledamo in izdamo krajanom, ki jih potrebujejo. Želel bi poudariti, da naš zabojnik ni eden izmed tistih, v katere zbira oblačila podjetje HUMANO in jih prodaja v tretji svet. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu KORK in krajanov Štor z okolico, ki ta oblačila prejmejo, zahvalil vsem, ki jih darujete. Skrbimo za živali D ruštvo proti mučenju živali in Društvo za zaščito živali sta po akcijah v Celju in Šentjurju izvedla akcijo zbiranja hrane za prosto živeče živali, za trpinčene, bolne ali pomoči potrebne štirinožce tudi v Štorah. Humanitarna akcija je potekala v trgovskem centru Mercator. Številni krajani so prispevali brikete, konzerve in drugo hrano za uboge živali, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Stanislav Štefanec Verica Štante in Dušan Vengust Aktualno z županom Glede na veliko pozitivnih odzivov na intervju z županom v prejšnji številki Štorskega občana smo se na odboru za izdajo časopisa odločili, da ob vsakem izidu našega časopisa županu zastavimo nekaj aktualnih vprašanj o dogajanju v občini, o katerih nas sprašujete vi, dragi bralci. Tako lahko tudi v prihodnje zastavite kakšno vprašanje članom odbora ali pišete neposredno županu. Tokrat je župan odgovoril na naslednja vprašanja. K oliko denarja bo letos občina namenila delovanju zimske službe? Koliko za ta namen dobi od direkcije za ceste in koliko plača izvajalcem? Na podlagi 39. člena Zakona o cestah (Ur. l. 12 RS, št. 109/10, 49/12) se javne ceste delijo na državne in občinske. Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Z državnimi cestami na podlagi 54. člena Zakona o cestah upravlja Direkcija za ceste, z občinskimi pa, na podlagi 95. člena istega zakona, občinska uprava. Pojem upravljanja zajema tudi letno in zimsko vzdrževanje cest. V občini Štore imamo samo dve državni cesti, to sta G2-107 (Celje – Šentjur – Rogaška Slatina) in R3-744 (Štore – Svetina – Laško). To pomeni, da ti dve cesti vzdržuje (in skrbi za izvajanje zimske službe) Direkcija RS za ceste. Vse občinske ceste pa vzdržuje občina Štore, ki sredstva za to zagotavlja v svojem proračunu. Od Direkcije za ceste ne dobi nobenih sredstev. V zimski sezoni 2012/2013 je znašal DECEMBER 2013 strošek zimske službe cca. 180.000 EUR, v sezoni 2013/2014 predvidevamo, da bo strošek 100.000 EUR, seveda pa je to odvisno od vremenskih razmer. Občina Štore je izvajalce zimske službe izbrala na javnem razpisu. Z vsemi izvajalci so sklenjeni okvirni sporazumi. Izvajalci občini izstavijo račun po dejansko opravljenih storitvah in urnih postavkah, doseženih na javnem razpisu. Javna agencija RS za energijo. Zemeljski plin končnim uporabnikom iz tega distribucijskega omrežja pa lahko prodaja katerikoli ponudnik zemeljskega plina. Trenutno je na trgu prisotnih več ponudnikov zemeljskega plina, katerih cene se razlikujejo. Kakšne so prodajne cene zemeljskega plina posameznih ponudnikov, se lahko preveri pri njih samih ali na spletni strani Javne agencije RS za energijo (www.agen-rs.si), kjer je tudi Kdo je odgovoren za programsko shemo možna primerjava med cenami posameznih prireditev v kulturnem domu in kakšen ponudnikov. Na podoben način je urejen tudi bo program v naslednjih tednih? trg električne energije. Prireditve v kulturnem domu v večini organizirajo občina, naša društva, osnovna šola, Kakšna je bila vrednost asfaltiranja ceste glasbena šola in drugi. Program oziroma vse na Kresnike in kdo je bil izvajalec del? prireditve so objavljene v tem glasilu pod Gre za cesto v dolžini cca. 500 m, od tega je rubriko Koledar dogodkov, sproti pa jih obja- 360 m ceste na območju KS Teharje oziroma mestne občine Celje, ki je tudi izvedla javni vljamo tudi na spletni strani občine. razpis za izvedbo del, izbrala izvajalca in plaKakšna je cena plina za ogrevanje v Što- čala večji del investicije. Izbran je bil izvajarah? Kdo je izvajalec oziroma ponudnik in lec PGP d.o.o., Šentjanž nad Štorami. Občina ali je za celotno občino enak? Štore je bila vključena v projekt v zaključni – Krovni predpis, ki med drugim ureja tudi di- izvedbeni fazi. V večji meri so uporabniki cestribucijo in prodajo (oskrbo) zemeljskega lotne ceste naši občani, predvsem prebivalci plina, je Energetski zakon – EZ UPB – 2 (Ur.l. Kresnik. Naš delež je znašal 15.966,58 EUR. št. 27/07 in 37/11). Ta je na področju prodaje energentov uvedel princip konkurenčnega S katerimi projekti se občina v zadnjem prostega trga. Tako je tudi pri prodaji zemelj- času prijavlja na razpise za pridobitev evropskih sredstev? skega plina. Do uveljavitve prej navedenega predpisa je na Programsko obdobje 2007–2013 za črpanje območju občine Štore imel pravico do distribu- evropskih sredstev se zaključuje in pripravljajo cije in prodaje zemeljskega plina le en ponu- se programi za programsko obdobje 2014– dnik, in sicer Adriaplin d.o.o. Ljubljana. Le-ta 2020, zato je trenutno na voljo malo javnih je na podlagi podeljene koncesije na območju razpisov. Da lahko projekt sploh prijavimo občine zgradil nizkotlačno distribucijsko plino- na javni razpis, ga je potrebno prej pripraviti vodno omrežje in preko njega izvajal distribu- (izdelati idejne zasnove, projektno dokumentacijo, pridobiti zemljišča, pridobiti gradbeno cijo in prodajo zemeljskega plina. Z uveljavitvijo prej navedenega predpisa in dovoljenje itd.) Trenutno imamo pripravljene posledično uvedbe konkurenčnega prostega projekte (do faze, da se z njimi lahko prijavimo trga, tudi pri prodaji zemeljskega plina, so na na razpis) za športni park pri osnovni šoli, knjitem področju nastale bistvene spremembe. žnico Štore in del kanalizacije v Kompolah. TaSpremenjena je bila koncesijska pogodba s koj, ko bo objavljen primeren razpis, se bomo koncesionarjem Adriaplin d.o.o., ki je postal nanj vsekakor prijavili. Poleg tega pripravljamo sistemski operater distribucijskega omrežja dokumentacijo za številne druge projekte: izza zemeljski plin na območju občine. Na pod- gradnja kanalizacije v spodnjih Štorah in Prolagi spremenjene koncesijske pogodbe ima žinski vasi, pločnik Prožinska vas, pripravlja pa Adriaplin d.o.o. izključno pravico za upra- se tudi občinski prostorski načrt, ki bo osnova vljanje in vzdrževanje distribucijskega pli- za veliko projektov (večnamenska dvorana pri novodnega omrežja. Za storitev upravljanja OŠ, garažna hiša pri domu starejših, stanovanjin vzdrževanja distribucijskega omrežja mu ska cona Kompole, nadvoz Kompole, športnopripada omrežnina, katere vrednost potrdi -rekreacijski center na Svetini …) DECEMBER 2013 Ni pa zanemarljiv podatek, da je tako za pripravo projektov kot za njihovo izvedbo potrebno v proračunu zagotoviti finančna sredstva, kar pa pri zdajšnji finančni situaciji gotovo ni lahka naloga. Zato moramo biti pri izbiri projektov preudarni in pogosto katerega izključiti, čeprav bi si ga želeli izvesti. Ali je poskus poravnave oziroma odkupa terjatev s podjetjem Hudournik d.o.o. uspel? Občina Štore ni nikoli sklepala poravnav s podjetjem Hudournik d.o.o., ki je že več let v stečaju. Občina Štore je sklepala poravnave z bankami upnicami in ostalimi finančnimi ustanovami od leta 2007 dalje in bila pri tem uspešna, rezultat tega pa je bila odprava blokade računa občine Štore in s tem njeno normalno delovanje. V oktobru 2013 pa je občina Štore na podlagi sklepa občinskega sveta, po pogajanjih s stečajno upraviteljico Hudournik Inženiring d.o.o. v stečaju, odkupila lastne in ostale terjatve v višini 150.000 EUR in se s tem izognila izvršbi in blokadi računa. Smatramo, da smo ravnali gospodarno in da je odkup terjatev pomemben prispevek k sanaciji preteklih dolgov. Ali se vam zdi primerno, da se je na otvoritvi kulturnega doma izvajal del verskega obreda z molitvijo, glede na zakonsko ločitev cerkve od države? Ob otvoritvi kulturnega doma smo za blagoslov prosili teharskega župnika g. Miha Hermana, zato ker se nam zdi prav, da je objekt, ki ga bo uporabljalo veliko število ljudi, blagoslovljen. Veliko naših občanov je navezanih na tradicionalne slovenske vrednote in menim, da smo s to gesto pokazali, da nihče ni zanemarjen. V naši občini se trudimo ustvariti okolje, v katerem je prostor za vse različno misleče ljudi in prepričan sem, da smo vsi občani dovolj strpni, da sprejmemo blagoslov našega obnovljenega kulturnega hrama kot nekaj pozitivnega in ne kot nekaj, kar bi nas razdvojevalo. Blagoslov v ničemer ne posega v zakonsko, laično ali kakšno drugo ločitev cerkve od države. In tudi ni nikomur škodil, nasprotno, kulturni dom je blagoslovljen za vse, za verne in neverne. Manca Mirnik 13 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE / OBVESTILA ŠTORSKI OBČAN Obvestilo BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ Spoštovani občani, obveščamo vas, da lahko v prostorih občine Štore vsako sredo med 16. in 17. uro koristite brezplačno pravno pomoč. Pomoč obsega nudenje nasvetov in informacij z vseh pravnih področij (prometni prekrški, odškodninski zahtevki, delovna razmerja in drugo). Pravno pomoč izvaja Primož Kramer, univ. dipl. pravnik (tel.: 040/842 014). Obvestilo Meritve krvnega tlaka in holesterola izvajamo v Kompolah v zeleni hiši vsako prvo nedeljo v mesecu od 9.30 do 10.00. Meritve opravlja višja medicinska sestra, prostovoljka projekta Starejši za starejše, Marija Štor. Poskrbite za svoje zdravje in izkoristite brezplačne usluge. KORK ŠTORE Obvestilo Kmalu za tem, ko je bilo v medijih objavljeno, da je bil sprejet zakon, po katerem lahko vsak državljan RS od svoje odmerjene dohodnine nameni 0,05 % sredstev humanitarnim organizacijam oziroma podobnim ustanovam, smo gasilci prvi začeli obveščati svoje občane, da to lahko storijo tudi v našo korist s posebnim obrazcem, če to seveda želijo. Tako bomo pri raznašanju koledarjev po gospodinjstvih v naši občini razdeljevali tudi zgoraj omenjeni obrazec, ki ga bodo lahko občani izpolnili takoj ali ga obdržali in izpolnili kasneje, ko bodo pretehtali, komu bodo del sredstev namenili. Že v naprej se vam iskreno zahvaljujemo ter vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Danica Maček Otvoritev kulturnega doma Štore 7. novembra 2013 je potekala slovesnost ob otvoritvi prenovljenega kulturnega doma Štore. Ob tej priložnosti smo želeli združiti vse generacije »kulturnikov« v Štorah. Za čudovit kulturni program so tako poskrbeli Pihalni orkester Štorskih železarjev pod vodstvom g. Mateja Mastnaka, Pihalna godba Svetina pod vodstvom g. Ivana Ulage, ga. Sandra Feketija, otroci Vrtca Lipa pod vodstvom vzgojiteljic ge. Tanje Kragelj in ge. Barbare Močnik, pevski zbor Osti Jarej pod vodstvom zborovodkinje ge. Radice Kragelj, otroška folklorna skupina Kompole pod vodstvom ge. Nataše Volavšek, Ljubiteljski pevski zbor Štore pod vodstvom ge. Maje Sakeljšek, Nejc Drev in Tinkara Žula z recitalom, 14 Vokalna skupina Lipa, mladinska folklorna skupina Kompole pod vodstvom g. Dušana Volavška, pevski zbor Osnovne šole Štore pod vodstvom ge. Sandre Feketija ter kvartet trobil v sestavi Luka Suzič, Tadej Kopitar, Aljoša Jurkošek in Rok Pelc. DECEMBER 2013 govoru izrazil zadovoljstvo ob zaključku tega za Štore pomembnega projekta, povzel sam potek projekta in se zahvalil vsem, ki so pri njem sodelovali. Hkrati je izrazil željo in pričakovanje, da bo kulturni dom srce štorske kulture še naprej. Slavnostni trak so poleg župana prerezali predsedniki oziroma predstavniki naših kulturnih društev, ki kulturni dom najpogosteje uporabljajo, župnik g. Miha Herman pa ga je tudi blagoslovil. Ob koncu prireditve je združeni pevski zbor Vrtca Lipa, OŠ Štore, LPZ Štore in Vokalne skupine Lipa ob spremljavi obeh pihalnih godb zapel pesem V Štorah DECEMBER 2013 Prireditev je povezoval Luka Žerjav. V programu je bila predstavljena zgodovina dogajanja v kulturnem domu Štore, saj ravno v tem letu, natančneje 19. decembra, obeležujemo natanko šestdeset let, odkar je bila otvoritev takrat novozgrajenega kulturnega doma. Vsi obiskovalci so ob odhodu prejeli tudi spominsko razglednico, ki je bila oblikovana posebej smo doma, ki jo je posebej za za to priložnost. to priložnost na melodijo Slovenci napisal Damjan Pasarič. Hvala vsem, ki so sooblikovali prireditev, še posebej vsem nastopajočim, Primožu Kaluži, ki je poskrbel za tehnični del prireditve, CveOtvoritve so se poleg številnih tličarni Novak, ki je poskrbela za okrasitev, obiskovalcev udeležili tudi žu- ter aktivu kuharja in kuharic Vrtca Lipa in OŠ pani nekaterih sosednjih ob- Štore, ki so poskrbeli za pogostitev. čin, in sicer g. Marko D iaci, g. Benedikt Podergajs, g. Martin Brecl, državni svetnik in pooblaščenec župana MOC g. Janko Požežnik, ravnatelji in direktorji ter drugi ugledni gostje. Župan je v svojem 15 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Ob koncu pa dodajamo še besedilo pesmi V Štorah smo doma, ki povzema vzdušje te prireditve: Smo zbrali se vsi, kar dobrih je ljudi, da skup zapojemo, saj praznik naš je to. Odprt kulture hram je zopet na ta dan, v njem prostor je za vse, ki ga obiščete. V Štorah smo doma ljudje res ena a, po srcu dobri smo, se radi družimo. Ta železarski rod živel bo zmeraj tod. Oglasite se kdaj v ta naš domači kraj. Vabljeni v kulturni dom Štore tudi v prihodnje! Lidija Buser 16 DECEMBER 2013 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Stalna razstava z motivi Štor P o svečani otvoritvi Kulturnega doma Štore sta župan in ga. Slavica Glavan iz Železarskega muzeja Štore v avli kulturnega doma otvorila tudi razstavo z motivi Štor na starih razglednicah in fotografijah od konca 19. stoletja do današnjih dni. Na razstavi je predstavljenih 39 starih fotografij in razglednic Štor. Le-te so dokument omenjenega časa, saj veliko povedo o kraju, njegovi urbani podobi, razvoju industrije ter nenazadnje tudi o življenju in delu krajanov. Pobudnica in avtorica razstave je ga. Slavica Glavan. Naša želja je, da bi se razstava dopolnjevala, zato je ga. Glavan povabila vse, ki doma hranijo kakšno staro razglednico ali fotografijo Štor, da jo prinesejo v Železarski muzej in s tem poskrbijo, da se tovrstno gradivo ohrani našim zanamcem. Razstava je stalna, zato vljudno vabljeni na njen ogled. Lidija Buser Spomenik padlega vojaka Rdeče armade na Javorniku je obnovljen N a željo predstavnikov ruskega veleposlaništva v Ljubljani smo v občini Štore obnovili spomenik padlemu vojaku ruske Rdeče armade na Javorniku nad Štorami. Rusi so med drugo svetovno vojno izgubili na milijone ljudi. Ruski vojaki so pokopani po vsej Evropi, njihova domovina pa zgledno skrbi za to, da spomin na svetovno morijo ne zbledi in da se na njihove borce ne pozabi. Skrbno obiskujejo grobove svojih padlih rojakov in tudi precej denarja vlagajo v obnovo in vzdrževanje spominskih obeležij. Tako so izrazili željo, da se tudi v naši občini obnovi spomenik njihovega padlega vojaka. Obnovo obeležja so sicer financirali sami, za organizacijo in vse, kar sodi zraven, pa gre v glavnem zahvala našemu županu g. Miranu Jurkošku. Predstavniki veleposlaništva so bili nad obnovo spomenika zelo navdušeni. V letu 2015, ko bomo 9. maja praznovali 70. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom, na tem mestu načrtujemo proslavo nekoliko večjih razsežnosti. Srečko Križanec DECEMBER 2013 17 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN V Kresnike po novi cesti Partizanski miting na Svetini nad Štorami L egenda pripoveduje, da so Kresnike svoje ime dobile v času turških vpadov, ko je eden od prebivalcev nevarnost prihoda Turkov najavljal s kresom, zato so ga domačini poimenovali Kresnik. Krajani Kresnik, ki štejejo 34 prebivalcev, pa smo posebno zadovoljstvo doživeli novembra. Za nas pomembno cestno povezavo s Celjem so v dolžini približno 500 metrov preplastili z asfaltno prevleko. Ta odsek ceste ima pomembno vrednost tudi zato, ker služi kot obvoz med Štorami in Celjem v primeru, da na magistralni cesti nastane kakšna nevšečnost in je potrebna zapora. Ta povezava je bila zanimiva že za časa Celjskih grofov, saj je takratne prebivalce pot po njej vodila mimo svete Ane do Rozalije v Šentjurju. Zahvala krajanov zaselka Kresnike je namenjena vsem iz občine Štore in krajevne skupnosti Teharje, ki ste omogočili in izvedli pomembno pridobitev za naš kraj. Barbara Ramšak Zahvala pogumnim gasilcem Občani smo lahko ponosni, da imamo v naši občini prostovoljno gasilsko društvo, v katerega je vključena desetina pogumnih mož in fantov - prostovoljcev. Poleg velikega števila klicev na pomoč, ki jih vedno uspešno in hitro rešijo, so se v mesecu novembru ponovno zelo izkazali, saj so človeku, ki je v poznih večernih urah sredi velikega naliva zdrsnil v Voglajno, rešili življenje! Na tem mestu se pogumnim gasilcem iskreno zahvaljujemo! Verica Štante 18 P o krajšem zatišju smo člani borčevskih organizacij Celja in naših simpatizerjev znova pripravili pravi partizanski miting na Svetini. Na tem prelepem koščku naše domovine so se med drugo svetovno vojno odvijale velike in pomembne zadeve. Ustanovljena je bila Celjska partizanska četa, po teh krajih je del svoje poti prehodila legendarna XIV. divizija, Kozjanski odred in Bračičeva brigada so v teh krajih bojevali težke bitke z nemškim okupatorjem. To dokazujejo tudi številni partizanski grobovi. Ta veliki partizanski miting je organizirala Območna organizacija ZZB za vrednote NOB Celje, namenjen pa je bil spominu na odhod 130 pečovniških rudarjev v partizane in na pomen kulture med NOB. Na mitingu je sodelovala tudi Slovenska vojska in, kar je izjemno pohvalno, med pohodniki je bilo ogromno otrok iz osnovnih šol. Tako se nas je na tej priljubljeni točki ob Vrunčevem – lovskem domu na partizanski Svetini zbralo nekaj sto. Člani prostovoljnega gasilskega društva s Svetine so poskrbeli za mize in klopi, pri organizaciji mitinga pa smo sodelovali tudi veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo iz Štor. V bogatem kulturnem programu je poleg ostalih sodeloval tudi predsednik KO ZB za vrednote NOB Tone Grčar iz Zagrada pri Celju, in Lenart Horvatič (na fotografiji), ki je imitiral Janeza Stanovnika. Požel je dolg in bučen aplavz. Vsi sodelujoči smo sklenili, da se drugo leto ponovno srečamo na partizanski Svetini. Srečko Križanec DECEMBER 2013 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Dan invalidov G eneralna skupščina Združenih narodov je 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov z namenom, da bi spodbudila razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, in tako mobilizirala podporo javnosti pri zavzemanju za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov. Invalidnost obsega telesne okvare, motnje senzoričnih sposobnosti, intelektualne prizadetosti, duševne motnje, pa tudi različne vrste kroničnih bolezni, ki se lahko pri posamezniku pojavijo kadarkoli v življenju, lahko ga spremljajo celo od rojstva. Tako v našem društvu že vrsto let v jesenskem času pripravljamo proslavo. Enako je bilo tudi letos, ko smo pripravili dan odprtih vrat z razstavo ročnih del in peciva, ki ga ustvarjajo članice skupine ZVONČNICE. Druženja se je udeležilo lepo število naših članov, gostov in prijateljev. Na srečanju smo opozorili na težave invalidov, na neenakost v družbi, na diskriminacijo in težko zaposljivost invalidnega prebivalstva. Živimo v času, ki za nikogar ni prijazen, za invalide pa še toliko manj. Služb ni, nadomestila so majhna, draginja je vsak dan večja in z njo vedno hujše stiske ljudi, ki se morajo preživljati z nizkimi dohodki. Žal pa ugotavljamo, da država jemlje tistim, ki že tako živijo z mizernimi dohodki. Invalid je prvi, ki službo izgubi, in zadnji, ki mu je dana možnost, da se z zaposlitvijo dokaže. Pa vendar smo želeli okolico opozoriti, da smo, da obstajamo in se borimo, da bi tudi mi imeli v družbi enak položaj z enakimi pravicami in možnostmi. V goste smo povabili člane Varstveno delovnega centra iz Šentjurja, ki radi pojejo in plešejo. Pod vodstvom Gelce in Jožeta je skupina zapela in zaplesala splet folklornih plesov. Zdenko, Drago in Stane so nam pripravili okusno enolončnico, Zvončnice pa so poskrbele za pecivo. Ob zvokih Iva in Draga smo vsi skupaj zapeli in zaplesali ter napolnili naša srca z dobro voljo. Tudi na šport nismo pozabili. Ob razvedrilnih igrah ni manjkalo zabave, zmagovalci pa so bili lepo nagrajeni. S proslavo smo pozdravili prihod jeseni in ponovno dokazali, kako pomembno je, da se družimo, da se poveselimo in vsaj za kratek čas preusmerimo skrbi in težave v oblake, srca pa napolnimo s sončkom, ki ga je vsak dan manj. Dokazali smo, da smo vredni pozornosti, da smo vredni drug drugega, da smo enak člen v verigi naše družbe. Spoštovani člani, hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, hvala Zvončnicam, folklorni skupini VDC iz Šentjurja, Gelci, Jožetu, kuharjem in vsem, ki ste pomagali organizirati srečanje in dan invalidov počastili s svojo prisotnostjo. Dragica Mirnik Amon Nastop štorskih glasbenikov V torek, 12. 11. 2013, ob 18.00 uri se je v obnovljenem kulturnem domu Štore odvijal prvi letošnji javni nastop dislociranega oddelka Glasbene šole Celje. Zaradi bolezni je nastopilo le 13 učencev različnih starosti in razredov. Že četrto leto zapored poteka pouk nauka o glasbi in instrumentov v prostorih Osnovne šole Štore. Interes za njihov obisk je velik, dve učenki sta se odločili celo za igranje na citre. Pogovarjala sem se z učenko, 7-letno Zalo Zupan, ki je letos pričela z igranjem klavirja. Kdo te je navdušil za klavir? Bila sem na obisku pri Maši, ki mi je zaigrala na klavir in mi je bilo všeč. Kateri razred glasbene šole obiskuješ? Ali še kdo igra klavir pri vas doma? Kdo je tvoja učiteljica? Hodim v prvi razred, gospa Simona Moško- Ja, mami. tevc Guzej pa je moja učiteljica. Imaš lepo držo. Je težko sedeti zravnano? Katero pesem najraje igraš na klavirju? Ne. Najraje igram Barčica po morju plava. Veliko vadiš? Vsak dan najmanj pol ure. Naslednji nastop Danes si prvič nastopala. Si imela kaj tre- imam januarja v glasbeni šoli v Celju na preImaš rada glasbo? Zakaj? Ja, ker rada pojem. Hodim tudi k pevskem me? dlog učiteljice. zboru. Ja, malce. Daša Dolenec DECEMBER 2013 19 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Almini dnevi na Svetini 2013 T udi letos smo člani Turističnega društva Štore organizirali Almine dneve na Svetini. Rdeča nit dogajanja je bilo kuhanje pod kozolcem. Ekipe so kuhale golaž v kotličkih, ki smo jih razdelili med obiskovalce. Na kmečki tržnici smo lahko kupili domače pecivo, kruh, rezance, med, sir, lončarske izdelke in izdelke iz lesa. Novost letošnje prireditve je bila razstava fotografij z lanske foto delavnice. Na ogled so bile res lepe fotografije Svetine z okolico. Prijetna družba in dobra hrana sta skoraj zaščitna znaka Alminih dnevov na Svetini, ki nekoliko poživijo dogajanje v tej prečudoviti vasici. Mojca Korošec V Štorah je veliko skritih lepot Zoran Šućur je pravnik, ljubiteljski pevec, po potrebi palček, a najraje od vsega oče in mož. In ravno usoda, ki ga je združila z njegovo Nušo, je poskrbela za to, da je že nekaj let precej povezan tudi s Štorami. Z oran Šućur je bil rojen v vasi Ljeb v Bosni in Hercegovini, a je vse življenje preživel v Celju, saj sta se njegova starša že pred njegovim rojstvom za stalno preselila v Slovenijo, ko je oče tu dobil službo. Potem je odšla mama na dopust v Bosno in Zoran je tam pohitel na svet, nato pa se pri treh mesecih skupaj z mamo vrnil v Celje. V Celju je obiskoval tudi osnovno šolo in srednjo ekonomsko, nato pa se je odločil za študij prava. Študiju je sledilo pripravništvo in pravniški državni izpit, nato pa se je zaposlil na sodišču v Celju, kjer že nekaj časa izpolnjuje pogoje za mesto sodnika, a razpisov za to mesto trenutno ni. Še dobro, da ima Zoran veliko hobijev in lju20 bečo družino, s katero najraje preživlja svoj prosti čas. Ste si od nekdaj želeli postati pravnik? Ko sem odhajal v srednjo šolo, sem želel postati ekonomist, kasneje mi je dišalo mesto veleposlanika, a so me starši prepričali, naj se vpišem na pravo, saj bom imel tako na voljo širok spekter različnih služb. Ker sem po duši družboslovec, mi je struktura prava in pravna logika blizu. Kdaj ste začeli zahajati v naš kraj, Štore? Pred štirinajstimi leti, ko sem spoznal svojo osemletnico kot par, sva se tudi poročila in sedanjo ženo Nušo Lončar. Ko sva praznovala aprila 2008 dobila hči Zarjo, septembra 2010 DECEMBER 2013 pa sina Tiborja. Z ženo se trudiva, da bi ju pomeni tisti, ki bere berilo. Ko sem dopolnil vzgojila v samostojni in čustveno zreli osebi. 30 let, pa je naš duhovnik Milan Duduković predlagal, da bi postal predsednik cerkvene Pravoslavna vera vam veliko pomeni. občine. To je formalna oblika, preko katere Tudi otroka vzgajate v tem duhu? se zagotavlja sodelovanje vernikov pri orSkušava ju vzgojiti v kristjana v širšem in ganizaciji širše in ožje verske skupnosti. Kot najlepšem pomenu besede. Bila sta krščena mnogo vernikov si tudi jaz želim, da bi dobili v pravoslavni cerkvi, z Nušo sva se tudi poro- novo pravoslavno cerkev v Celju, saj že nekaj čila v naši cerkvi, ker mi vera resnično veliko let potekajo pogovori o tem. Zdaj gostujemo pomeni. v katoliški cerkvi, ki nam jo je dal v uporabo pokojni opat Kolšek. Pred drugo svetovno V čem se pravoslavna vera razlikuje od vojno so bile v Ljubljani, Mariboru in Celju katoliške? tri podobne cerkve; v Celju je stala v parku Mi praznujemo novo leto 7. januarja in ob gledališču. Med vojno so cerkvi v Celju in imamo na primer štiri velike poste na leto: Mariboru sovražniki porušili. božičnega, velikonočnega, Marijinega in Petrovega. Med postom se odpovem mesu, Kaj poleg bogoslužja še delate v okviru mlečnim izdelkom in jajcem. Postim se tudi cerkve? vsako sredo in petek med letom. Bistvo posta Trudimo se pomagati tako posamezno kot z pa je v tem, da se odrekaš tudi slabim mislim zbiranjem pomoči, deljenjem hrane in sodein slabim delom in skušaš razmišljati o tem, lovanjem v akcijah, ki jih organizira kulturnokaj dobrega lahko narediš za druge. Sicer pa -umetniško društvo Desanka Maksimović iz katoliške praznike praznujemo z Nušino dru- Celja. žino, pravoslavne pa z našo, kar je odlično, ker praznujemo dvakrat. Ste imeli v naši pregovorno zaprti družbi kdaj težave zaradi svoje vere? Dejavni ste tudi pri cerkvenem bogoslužju Nikoli nisem doživljal težav zaradi vere ali pov cerkvi? rekla, že od osnovne šole sem se počutil, kot Že od šestega razreda osnovne šole, ko sem da sem razumljen, niso me zbadali in ni me hodil k verouku, pomagam v cerkvi. Ko sem bilo sram povedati, od kod prihajam. bil v srednji šoli, sem dobil naziv »čtec«, kar Dejavni ste tudi v turističnem društvu Štore. Kako? Leta 2000 me je tast, Nušin oče, ki je bil takrat predsednik TD, prosil za pomoč pri organiziranju prireditev, kot so kresovanje, Almini dnevi in božičkovanje. Takrat sem začel delati v društvu, danes pa sem njegov blagajnik. Poleg tega na različnih prireditvah nastopam kot palček Smoki in pomagam Božičku razdeljevati darila, ali pa kot palček Štorček, varuh štorskih gozdov, saj jim razlagam, zakaj so drevesa in gozdovi pomembni in kako gospodarno ravnati z njimi. 2011 začel peti pri LPZ Štore. Zdaj pojem pri zboru Osti jarej, saj je letos prišlo do različnih pogledov na delo v zboru in na način vodenja, posledica tega pa je bila, da je upravni odbor LPZ Štore prekinil sodelovanje z Radico Kragelj in začel delati z drugo zborovodkinjo. Jaz sem se odločil, da ostanem v prvotnem zboru, ki se je preimenoval v Osti jarej in skupaj z 12 drugimi člani tvorim novo jedro tega zbora, v katerem se dobro počutim in spoštujem tudi delo Kragljeve, ki je bila za svojo dejavnost navsezadnje tudi nagrajena z zlato Gallusovo značko Javnega sklada kulturnih dejavnosti in srebrnim grbom občine Štore. Iz nesoglasij je torej nastalo nekaj dobrega – Štore so dobile dve pevski društvi. Člani so me predlagali za predsednika našega zbora, katerega ime pomeni »ostani zdrav in mlad«, in funkcijo sem sprejel. Vam ob napornem delu in številnih hobijih še ostane kaj prostega časa? Kar ga ostane, ga rad namenim družini, ljubiteljsko pa se ukvarjam tudi s fotografiranjem. Otroka se preizkušata v različnih hobijih, Zarja pleše, Tibor pa je poskusil z judom, vendar smo ugotovili, da je še premajhen za takšen način dela in najraje uživa v našem druženju. Z Nušo ju spodbujava, hkrati pa smo najbolj veseli, ko smo lahko vsi štirje skupaj doma in se imamo lepo. Se po vseh teh letih že počutite vsaj malo Štorovčan? Počutim se precej bolj Štorovčan kot Ljubečan, kjer trenutno živim. Z Nušo sva zelo angažirana v štorskem dogajanju, zato večkrat razmišljava, da bi se tudi preselila nazaj v Štore. Veliko časa že tako preživiva v tem kraju, tukaj nama je všeč, ker so Štore dovolj majhen kraj, da se ljudje poznajo, so povezani med seboj in lahko dobro sodelujejo. Menim, da je v Štorah veliko lepih stvari, ki jih je treba še odkriti. Zanimajo me skrite lepote Kompol, Pečovja in Svetine in želim si še naprej dejavMed vašimi hobiji je tudi petje. S katerim no soustvarjati podobo tega kraja. zborom sodelujete? Na povabilo Radice in Jožeta Kraglja sem leta Manca Mirnik DECEMBER 2013 21 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN 4. dan gasilca Gasilske zveze Celje G asilska zveza Celje, ki jo sestavlja 14 prostovoljnih gasilskih društev iz območja Mestne občine Celje in občine Štore, tradicionalno obeležuje dan gasilca kot spomin na 28. september 1871, ko je bila ustanovljena Prostovoljna gasilska obramba Celje-mesto. Letošnji dan gasilca smo v Gasilski zvezi Celje praznovali 142. obletnico tega za razvoj celjskega gasilstva pomembnega datuma. Dan smo izkoristili za poučno prijateljsko druženje z gasilci iz pobratenih gasilskih zvez Gasilske vatrogasne zajednice Varaždin in Gasilske zveze Slovenske gorice, s katerimi že vrsto let vzdržujemo tesne stike in izmenjujemo izkušnje. V okviru strokovnega dela smo goste popeljali do turistične kmetije Soržev milin v Polžah pri Novi Cerkvi. Starinska kmetija, ki leži na otoku ob reki Hudinji, je zaščitena kot spomenik nepremične kulturne dediščine. Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša z vodnim mlinom, žaga, toplar, hlev in stara hiša. Kmetija je dobila ime po mlinu, ki se na kmetiji prvič omenja že v 12. stoletju in velja za enega najstarejših na slovenskih tleh. Podlivno kolo žage Sorževe »venecijanke« pa je danes po premeru največje zunanje še delujoče vodno kolo v Sloveniji. Kmetija gostom poleg gostoljubnosti in prijaznosti nudi tudi lastno blagovno znamko mlevskih izdelkov ter velja za eno redkih kmetij na Celjskem, ki je pridobila status učne kmetije. Gospodar Oton Samec gostom rad predstavi bogato zgodovino kmetije, ki že več kot 200 let živi v sobivanju s hudourniško Hudinjo in je v preteklosti kmetiji povzročila že tudi veliko škode. Strokovni del srečanja smo nadaljevali z obiskom Gasilskega in ciglarskega muzeja PGD Ljubečna ter ogledom taktične vaje operativnih gasilk prostovoljnih gasilskih društev GZ Celje pod vodstvom predsednice komisije za žene Bernarde Soršak. Prijetno druženje smo zaključili s slovesnostjo ob 4. dnevu gasilca, ki je potekala v Narodnem domu v Celju. Zbrane so nagovorili pooblaščenec župana Mestne občine Celje mag. Marko Zidanšek, predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša in predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik. Vsi so poudarili pomen prostovoljnih gasilcev v sistemu zaščite in reševanja na celjskem območju. V okviru kulturnega programa so nastopili: Pihalni orkester štorskih železarjev, vokalna skupina Kolorina in mladi duet citer in flavte, sestri Marina in Mihaela Hrovat. Ob tej priložnosti sta predsednik GZ Slovenije in predsednik GZ Celje podelila priznanja. Bronaste plakete Gasilske zveze Celje so prejele članice prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas Špela Kolar, Tamara Štor in Urška Dobovišek za doseženo 2. mesto na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji 2013. Bronasto plaketo Gasilske zveze Celje je prejela tudi njihova mentorica Damjana Žnidar, ki s trudom in prizadevnostjo prenaša svoje bogato znanje na mlade člane Prostovoljnega gasilskega društva Prožinska vas. Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije III. stopnje je prejel Dušan Štefančič, član Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno, za aktivno in zavzeto delo v društvu tako na operativnem kot organizacijskem področju. Andreja Videc 22 DECEMBER 2013 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Otvoritev “Stražke" V Športno-kulturnem društvu Straža smo 12. oktobra na igrišču v Straži pripravili prireditev ob uradni otvoritvi društvenega objekta - hiške “Stražka«. Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeleżila večina članov našega društva. Prišli so tudi naši podporniki ter predstavniki drugih društev in tako smo našteli skupaj več kot 100 obiskovalcev. harski mojstri in mojstrice, nato pa zabava do jutranjih ur ob zvokih ansambla Jurčki. Hiško sta s slavnostnim prerezom traku uradno otvorila żupan občine Štore Miran Jurko- Seveda brez složnega delovanja vseh krašek in predsednik ŠKD Straża Primož Glavač. V janov prireditev ne bi uspela. Še enkrat se v krajšem programu so se predstavili najmlajši imenu Upravnega odbora društva zahvaljučlani društva, posebej pa se zahvaljujemo jemo vsem članom, ki so v gradnjo objekta Pihalnemu orkestru Svetina, ki je s svojim vložili neprecenljive, številne in prostovoljne nastopom še dodatno popestril dogajanje ure dela. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pona igrišču v Strażi. Po uradnem delu je sledila magali, da je prireditev uspela: gospodinjam, pogostitev, za katero so poskrbeli domači ku- kuharjem, pekom, natakaricam, nastopajo- čim... V Straži smo ponovno dokazali, da pri nas rek “ v slogi je moč« še kako drži. V društvu smo prostora, namenjenega skupnemu druženju krajanov, ki že služi svojemu namenu (sestanki, ogledi nogometnih tekem, delavnice, …), izredno veseli. Hvala občini Štore, ki nas je v naših željah in idejah finančno podprla. Petra Tratnjek Šesti pohod vinogradnikov društva Polič L etos smo se vinogradniki odpravili na novo pot. Marjan in Bini sta nam tokrat pripravila zanimiv izlet po drameljskih goricah. Zadnja oktobrska sobota nam je s svojim lepim in toplim vremenom prebujala spomine na brezčasne poletne dni. Poln avtobus pohodnikov je iz Štor pripeljal do izhodišča nekaj sto metrov pod šolo. Podali smo se v smeri Straže na Gori. Bolj kot smo se dvigali proti vinogradom, lepši razgledi so se nam ponujali. Kmalu smo prispeli do prve postojanke, »gorce« družine Strniša. Poleg mladega vina so nam pripravili pravo »ohcetno« pojedino in kar težko smo se podali naprej. Pot nas je skozi vinograde vodila do ene najvišjih točk. Tu sta si prekrasni vikend uredila Fanika in Martin Korenjak. Skupaj s svojimi DECEMBER 2013 domačimi so nas ponovno pogostili z odlično pojedino, seveda pa ni manjkalo dobre kapljice. Podali smo se naprej do kmetije Mastnak, kjer so nam predstavili svojo dejavnost, ovčjerejo. Nato smo se povzpeli na sam greben in opazovali hribe na južni strani in Konjiško goro na severni strani. Po slabi urici hoda smo se spustili do vinograda še enega člana, Franca Ambroža. Od dobri domači pijači in dobrotah smo se vinogradniki po23 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN čutili prijetno in sproščeno in kar stežka smo se odpravili proti naslednji postojanki. Skozi lahko gozdno pot smo prispeli do kmetije Rečnik, kjer nas je gospodar povabil na degustacijo svojih vin. Rečnikovi so eni večjih vinogradnikov v Dramljah, saj obdelujejo preko 20.000 trt. Čeprav nas je ujela tema, smo se brezskrbni odpravili naprej do bližnje turistične kmetije Jager. Tam nas je že čakala večerja, začinjena z odličnim razpoloženjem, ki sta ga ustvarila naša muzikanta Srečko in Franček. Za prešerno vzdušje sta skrbela na vseh postojankah. Z domačimi vižami iz mehov frajtonaric sta na koncu k plesu ponesla ne preveč utrujene pohodnike. V imenu vseh pohodnikov se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste pomagali in sodelovali pri pripravi pohoda. Stane Ferenčak ml. ŠD Kovinar Štore v letu 2013 Č as hitro beži in izteka se leto 2013, za katerega bomo morala društva kot vsako leto doslej pripraviti poročila o izvajanju programa dela in poslovna poročila, vključno s finančnim poročilom. Poročila našega društva so specifična, saj se poslovno poročilo in poročila o izvajanju programov dela za klube, ki nimajo tekmovalnega statusa, ujemajo s koledarskim letom, poročilo o realizaciji programa dela v nogometnem klubu pa se nanaša na tekmovalno sezono, ki traja eno leto in se prične s 1. julijem v tekočem letu ter konča 30. junija naslednje leto. Občani Štor v večini spremljate naše delo skozi vse leto tako osebno (z obiskom športnih in drugih prireditev), kakor tudi preko objav v ŠTORSKEM OBČANU, drugih medijih in na spletu. A vam kljub temu želimo ob izteku leta na kratko osvežiti spomin na naše delo. Tako kot v preteklosti smo v balinarskem klubu izvajali rekreacijsko vadbo najmanj dvakrat tedensko v obdobju od maja do oktobra ter se udeleževali raznih balinarskih prireditev - turnirjev v organizaciji sosednjih društev. Samostojno so balinarji uspešno organizirali turnir ob prazniku Občine Štore. V tenis klubu smo v obdobju od aprila do oktobra omogočili igranje tenisa članom in občanom na rekreacijski osnovi, člani so organizirali več internih turnirjev ter klubski turnir ob prazniku Občine. Razveseljivo je, da se je število članov in zasedenost igrišča v primerjavi z letom 2012 povečalo za več kot 30%. V skrbi za mlade je društvo v času šolskih počitnic organiziralo dva začetna in nadaljevalna tečaja tenisa za otroke v starosti 8-12 let. Glavnina programa društva se izvaja v nogometnem klubu. Čeprav člansko moštvo po devetih sezonah sodelovanja v III. državni ligi vzhod v tekmovalni sezoni 2013/14 sodeluje v Štajerski nogometni 24 ligi, ki jo tvorijo klubi s celjskega, mariborskega in koroškega območja, nadaljujemo z izvajanjem osnovnega programa, to je z redno vadbo in udeležbo na tekmovanjih mladih selekcij. Tu smo program celo nadgradili, saj smo v začetku leta pričeli z vadbo cicibanov, dečkov v starosti 5-6 let, in njihovim postopnim vključevanjem v tekmovalni sistem. V letošnjem letu so tako redno tri- do štirikrat tedensko trenirale ekipe cicibanov, mlajših in starejših dečkov, kadetov in mladincev. Treningi so se v času od novembra do februarja odvijali v telovadnicah, v ostalih mesecih z izjemo julija pa na zunanjih športnih površinah. Vse ekipe mladih sodelujejo v tekmovalnih ligah MNZ Celje. Ekipe najmlajših se bodo v tem mesecu udeležile več turnirjev v dvoranah v okviru akcije NZS in MNZ »RAD IGRAM NOGOMET«. Dva naša mlada člana sta se udeležila seminarja za trenerje ter si tako pridobila ustrezno izobrazbo za vodenje mlajših ekip. Za bodočnost nogometne igre v Štorah in razvoj mladih nogometašev je pomembno, da ohranimo člansko moštvo v sistemu, pa čeprav v nižjem rangu tekmovanja. Zato je vračanje starejših nogometašev, ki so začeli svojo športno pot v Štorah in jo uspešno nadaljevali v drugih klubih, v člansko ekipo in pomoč mlajšim nadvse dobrodošlo. Upamo, da bomo v prihodnjih letih vzgojili nov rod uspešnih nogometašev, da bo finančna kriza pozabljena ter da se bodo pogoji za kvalitetni nogomet v Štorah izboljšali. Ob izteku leta se zahvaljujemo članom društva za opravljeno delo, simpatizerjem in gledalcem za spremljanje našega dela in spodbude, organom občine Štore in zvestim donatorjem pa za pomoč tudi v teh zahtevnih časih. Ladislav Kaluža DECEMBER 2013 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Društvo »Raznolikost podeželja« L AS Društvo »Raznolikost podeželja« izvaja dva za območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik zelo pomembna projekta, ki bosta prebivalcem in gostom omogočila lažji dostop in uporabo domačih (lokalnih) pridelkov in izdelkov. Projekta »Predstavitev ponudbe območja« in »Lokalna oskrba s hrano« sta podrobneje opisana v nadaljevanju. 2. Razvoj turnih kolesarskih poti v naravnem okolju (MO Celje), 3. Učna pot Antona Bezenška (TD Frankolovo), 4. Šmartinsko jezero – atraktivna destinacija na podeželju (Zavod Celeia Celje), 5. Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje (projekt bodo spomladi izvedli Občina Poleg omenjenih dveh so v teku še naslednji Štore in 7 društev z območja občine). projekti: 1. Izgradnja pustolovskega parka na Celjski Vse, ki vas bo pot zanesla v Laško, vabimo k koči (nosilec projekta je Mestna občina obisku Prodajalne dobrot območja, ki deluje Celje, kot partner sodeluje tudi Občina v okviru TIC Laško (bivši hotel Savinja), in ki je Štore), bila prav tako delno financirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (sredstva LEADER). lokalna pridelava in poraba tudi dober vpliv na lokalno gospodarstvo. S pomočjo občin Celje, Laško, Štore in Vojnik želi Društvo »Raznolikost podeželja« čim več prebivalcev obvestiti o pomenu pridelovanja in uživanja lokalno pridelane hrane. K sodelovanju vabimo tri ciljne skupine, in sicer pridelovalce hrane, potrošnike (gospodinjstva) in obrate javne prehrane (kuhinje v šolah in vrtcih). Cilj projekta je povezati pridelovalce in porabnike hrane, da bodo tisti, ki hrano pridelujejo, in tisti, ki želijo jesti zdravo lokalno pridelano hrano, lahko sodelovali. Ob zaključku projekta bo organizirana borza lokalnih pridelkov, kjer bodo lokalni ponudniki hrane predstavili svoje pridelke in izdelke vsej zainteresirani javnosti. Primož Kroflič Predstavitev ponudbe območja Društvo »Raznolikost podeželja« zbira vso ponudbo podeželja (turistične kmetije, učne poti, kmetije s ponudbo za otroke, kmetije z neposredno prodajo pridelkov, tržnice, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, rokodelske delavnice, …). V kolikor želite biti vključeni v sklop ponudbe območja, se lahko obrnete na sedež društva (telefon 03/490-75-81). V spomladanskem času bo zbrana ponudba predstavljena v tiskanem katalogu, ki bo predstavljen na novinarski konferenci in na prireditvah na območju. Lokalna oskrba s hrano na območju LAS Poleg zmanjševanja onesnaževanja okolja s prevozi, dobro nadzorovane pridelave v Sloveniji in možnosti uživanja sveže hrane ima DECEMBER 2013 25 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Mali nogomet L eto se že bliža h koncu, z njim pa se je zaključila tudi liga malega nogometa ter pokal občine Štore. V že trinajsti zaporedni tekmovalni sezoni je letos tekmovalo 8 ekip, ki so od aprila do konca oktobra odigrale štirinajst srečanj s premorom v mesecu juliju in avgustu. Ekipe vzamejo tekmovanje različno resno: nekatere zgolj rekreacijsko z namenom druženja, druge pa zelo tekmovalno. Kot že leto in dve nazaj je prvenstvo OLMN Štore znova osvojila ekipa Kovinarstvo Plank, ki je kljub eni remizirani tekmi letošnjo tekmovanje zaključila brez poraza. Ekipa Kovinarstvo Plank ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva Aljaža Hrovatiča, ki je v prvenstvu za svojo ekipo dosegel kar 33 golov. Drugo mesto je s 7 točkami zaostanka zasedla ekipa Rudar Pečovje, ki v zgodovini OLMN Štore tradicionalno vselej zasede ena izmed prvih treh mest. Tretje mesto si je priborila ekipa Pepe Jeans, ki je letos veljala za najbolj športno ekipo, saj so v celotni tekmovalni sezoni prejeli le štiri rumene kartone. V letošnjem letu smo ponovno organizirali pokal občine Štore, ki poteka po turnirskem sistemu – na izpadanje. Pokal je, prav tako kot prvenstvo OLMN, osvojila ekipa Kovinarstvo Plank, druga je bila ekipa Arhitekta Ojsteršek S.P. Najboljše ekipe in posamezniki so ob zaključku sezone prejeli nagrade in pokale, ki jih je Ekipa Kovinarstvo Plank, ki je osvojila 1. mesto ter pokal občine Štore podelil župan Miran Jurkošek. Na koncu bi se rad v imenu OLMN Štore zahvalil vsem ekipam ter njihovim igralcem za športno in pošteno igro na igrišču, občinskemu društvu nogometnih sodnikov Celje za organizacijo sojenja ter občini in županu za podporo in spodbudo rekreacije. Vsem skupaj lep športni pozdrav. Branko Mlakar Lestvica: / 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Ime ekipe Kovinarstvo Plank Rudar Pečovje Pepe Jeans Ranivok Štore Steel *-1 Štore Team Bar Ek *-1 Arhitekta Ojsteršek S.P. *-1 Št. Krogov 14 14 14 14 14 14 14 14 Zmage 13 11 10 8 3 3 2 1 Remi 1 0 2 0 4 1 1 1 Poraz 0 3 2 6 7 10 11 12 Martinovanje v Štorah Gol. dif. 120:32 87:48 103:61 51:54 67:76 44:99 46:109 52:95 Št. točk 40 33 32 24 12 10 6 3 RD 1 1 1 RU 6 9 4 11 11 5 4 11 DK V ponedeljek, 11. novembra, smo skupaj z Občino Štore, društvom ŠKD Rudar Pečovje, kmetijo Kroflič in godbeniki iz Štor praznovali prihod martinovega. Pred trgovskim centrom Mercator na Lipi smo postavili stojnici in tam poleg društvenega vina ponudili tudi ostale domače dobrote. Posebnost je bila zagotovo salama velikanka g. Cmoka, ki smo jo tudi pokušali. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev. Pohvalili ste naše društveno vino, na katerega smo tudi sami člani društva zelo ponosni. S tem mladim vinom smo sodelovali na martinovanju na Teharjah po sveti maši dan prej. Stane Ferenčak ml. 26 DECEMBER 2013 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Regijsko tekmovanje v Zrečah Pregovor, da na mladih svet stoji, pri naših gasilcih zagotovo ne drži. Naša »zlata« dekleta, kot radi imenujemo naše veteranke oziroma starejše gasilke, se še vedno udeležujejo številnih tekmovanj od začetka pomladi pa do pozne jeseni. Tako so se 20. oktobra letos udeležile regijskega tekmovanja v Zrečah. Zastopale so naše društvo PGD Štore in GZ Celje. Domov so se vrnile s pokalom za doseženo drugo mesto. S tem so se že uvrstile na državno tekmovanje, ki bo predvidoma v mesecu maju 2014. Kljub vsem obveznostim, ki jih imajo v svojih družinah ali v službah, so celo jesen zelo pridno vadile, da so se dobro pripravile na regijsko tekmovanje. Očitno njihov trud ni bil zaman. V društvu smo nanje zelo ponosni, saj so tako rekoč edine, ki še zastopajo naše društvo na prireditvah znotraj naše regije in izven nje. Iskreno se zahvaljujemo Za konec bi našim vrlim veterankam iskreno čestitala za dosežene gospodu Ivanu Stojanu iz sosednega društva, ki je naša dekleta spre- rezultate v svojem imenu ter v imenu celotnega članstva PGD Štore. mljal, jim vlival pogum, obenem pa opozarjal na napake, kjer je bilo Vsem bralcem želimo VESEL BOŽIČ in SREČNO V NOVO LETO 2014! potrebno. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Danica Maček Oktober – mesec požarne varnosti v Prostovoljnem gasilskem društvu Svetina G asilci Prostovoljnega gasilskega društva Svetina se dobro zavedamo pomena ozaveščanja občanov v primeru požara in drugih naravnih nesreč. S tem namenom v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravljamo več taktičnih vaj in drugih aktivnosti, s katerimi preverjamo operativno usposobljenost gasilske enote, ob tem pa občanom prikazujemo ravnanje v primeru požara. V letošnjem oktobru smo pripravili dve gasilski vaji. Prva, mokra vaja, je potekala 12. oktobra v zaselku Javornik, druga, taktična vaja, pa 22. oktobra ob letnem pregledu društva s strani GZ Celje. Prva vaja je temeljila na predpostavki, da je zagorelo na objektu kurilnice v Javorniku. Alarmirana je bila enota PGD Svetina, ki je posredovala z voziloma GVC 16/25 s postavo 5 + 1 in GVC s postavo 8 + DECEMBER 2013 1. Ko so gasilci prispeli na prizorišče, so ugotovili, da gre za razširjen požar z možnostjo razširitve na sosednje objekte. Gasilci so izvedli 4 napade, dva iz GVC 16/25, dva pa z namenom varovanja sosednjih objektov iz hidrantnega omrežja. Vajo si je ogledal tudi podžupan g. Jani Jurkošek, ki je sodelujoče gasilce in gasilske tudi nagovoril in se jim zahvalil za dobro izvedeno vajo. V drugi, taktični vaji, je sodeloval zmanjšan oddelek s 7 gasilci. Vaja je temeljila na predpostavki, da je v vasi Svetina ob popravilu zagorel kmetijski stroj pod kozolcem, ki služi tudi kot objekt za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Ker je šlo za začetni požar, so gasilci goreč stroj pogasili z gasilnimi aparati, hkrati pa z dvema napadoma iz vozila GVC 16/25 varovali območje pred širitvijo požara na kozolec. 27 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Taktična vaja na Svetini. Foto: Andreja Videc Obe vaji sta pokazali, da smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Svetina dobro usposobljeni in tudi zadostno opremljeni za posredovanje pri tovrstnih požarih. Sicer je letošnji mesec požarne varnosti nosil sporočilo »Začetni požar lahko pogasite sami!«, ki nagovarja občanke in občane, da v primeru nastanka požara in če le-ti niso ogroženi, poskušajo omejiti oziroma pogasiti požar sami s sredstvi, ki jih imajo na voljo. Najprimernejša sredstva za gašenje začetnih požarov so: gasilnik, kuhinjska pokrovka, požarna odeja, vedro z vodo, cev za zalivanje, pesek, zemlja in podobno. Najprej je potrebno poskrbeti za umik ljudi in živali. Če ugotovimo, da ognja ne zmoremo pogasiti sami, pokličemo na številko 112. Foto: Mihelca Romih Ob klicu na številko 112 povemo: - kdo kliče, - kaj se je zgodilo, - kdaj se je zgodilo, - koliko je ponesrečencev, - kakšne so poškodbe, - kakšne so okoliščine na kraju nesreče, - kakšna pomoč je potrebna. Andreja Videc 50 let otvoritve strelišča za zračno puško O b 50. obletnici otvoritve strelišča za zračno puško smo 23. 11. 2013 organizirali širše regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo sedem močnih ekip. Za presenečenje tega jubileja je poskrbel naš prijatelj in član Alojz Žnidar, znan kot fotograf in posebni umetnik - praktik. Izdelal je namreč spominsko darilo, stekleničko, v kateri je lestev in na njej strelska tarča z napisom »50 let strelišča« (na sliki). To izjemno umetnino je prejel vsak tekmovalec in vsi dolgoletni člani. Za najboljše tri ekipe smo pripravili pokale, za vsakega njihovega člana tudi medaljo. Prvih 28 deset posameznikov je prejelo praktične nagrade (darila naših sponzorjev), najboljši trije so se okitili z medaljami. Praktične nagrade so pridobili naši člani, med katerimi se je najbolj izkazal Marjan Dobovišek. Po razglasitvi rezultatov je sledilo prijetno druženje s prigrizkom in pijačo, za kar se zahvaljujem pridnim članicam. Do poznih večernih ur nas je zabaval ansambel našega društva. Prav tako gre zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri izvedbi našega jubileja. Vlado Bogdanović DECEMBER 2013 Rajanje čarovnic v Štorah Otroci so si v ustvarjalnih delavnicah izdelovali duhce, risali so in barvali, skupaj s čarovnicami pa so plesali prave coprniške plese. Čarovnice smo poskrbele tudi za poslikavo obrazov. Za »piko na i« je poskrbela čarovnica, ki je otrokom pripravila čarovniški napitek, manjkale pa niso niti »grozljive« sladkarije, ki smo jih čarovnice same spekle. Poskrbeli smo tudi za čarovniški napitek za »malo večje« čarovnice. Šment, v pijači so se kar naprej zvijali deževniki in lezli pajki! Mojca Korošec T udi letos so se čarovnice in zabave željni krajani zbrali v telovadnici na Lipi, kjer smo člani Turističnega društva Štore organizirali »noč čarovnic«. Številne obiskovalce je pričakala temačna telovadnica, okrašena z duhci, pajki, netopirji… V kotu telovadnice je bilo postavljeno čisto pravo pokopališče, občasno zavito v meglo. Osvetljevale so ga izrezljane buče, ki so pričarale pravo čarovniško vzdušje. Potepanje po Skandinaviji Č lani Turističnega društva Štore smo bili zelo veseli, ko se je naša prijateljica Jožica Videc odločila za nas pripraviti potopisno predavanje »potepanje po Skandinaviji«. Popeljala nas je po Skandinaviji, kjer je preživela čudovite tri tedne. S fotografij smo občudovali lepote fjordov, klifov, naravnih parkov, kitov, povzpela se je tudi na najvišjo goro Norveške, Galdhopiggen, kjer je razvila štorsko zastavo in pustila kamenček, ki ga je prinesla iz Slovenije. Njeno potovanje je potekalo bolj po naravnih rezervatih in manj po turistično znanih mestih (nekaj so si jih seveda tudi ogledali). Prenočevali so v šotorih v kampih in si hrano kuhali sami. Ob koncu druženja smo se posladkali še z Jožičinimi piškoti, značilnimi za kraje, ki jih je obiskala. Mojca Korošec DECEMBER 2013 29 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Marjan Račnik, osebni in poslovni coach po NLP metodologiji Današnja tema: Medsebojni odnosi V časih v različnih pogovorih slišim izjave, da si danes ljudje ne vzamemo več časa drug za drugega, da vsi nekam hitimo, da se ne poslušamo, da vsak skrbi le za lastne interese itn. To velja tako za zasebno kot tudi za poslovno in delovno okolje. Dejstvo je, da je današnji tempo življenja delovno aktivnega prebivalstva precej drugačen kot pred 30 ali več leti. Dejstvo je tudi, da so današnje komunikacijske in interesne možnosti mnogo bolj pestre, kot je to bilo na razpolago v preteklosti. Mnogo ljudi današnje dobe ne zadovoljuje več svojih potreb po medsebojnih odnosih le v ožjem bivalnem okolju. Zaradi zaposlitve v oddaljenih krajih in s tem večje mobilnosti je druženje z ljudmi izven kraja bivanja vse pogostejše. Osnovni razlogi za medsebojno druženje skozi vsa zgodovinska obdobja ostajajo enaki. Ljudje želimo dostopati do informacij, si drug z drugim izmenjevati storitve in blago, pripadati različnim interesnim skupinam ter zadovoljiti potrebo po intimnosti. Potreba po intimnosti pomeni, da lahko z nekom delimo svoje pristne občutke ter skrivnosti, ki jih zaupamo le zelo redkim osebam. Če je bilo pred desetletji in stoletji v smislu zadovoljevanja socialnih potreb na razpolago največ novih informacij le ob koncu tedna na vaškem trgu ali v vaški gostilni, je danes ta potreba zadovoljena s pomočjo številnih drugih in drugačnih oblik: od televizije in radia z obilo informacijami, zabave, športa in poučnih vsebin, do interneta, ki nam ponuja neskončne možnosti dostopanja do informacij, zabave, virtualnega druženja. Še več: internet in sodobne digitalne tehnologije omogočajo delo, druženje ter učenje od doma, kar je na prvi pogled praktično, ima pa tudi slabe stra30 ni, ker povzroča asocialnost. Le-ta je bolj opazna pri mlajši populaciji, saj jo spodbujajo virtualna socialna omrežja ter strogo načrtovane prostočasne aktivnosti, kjer je pretežni del pozornosti usmerjen na sledenje zastavljenim vsebinam in zelo malo odnosom ter druženju. Pred desetletji smo se otroci v prostem času večinoma igrali razne igre, pri katerih smo poleg motoričnih spretnosti urili še socialne veščine dogovarjanja in pogajanja, se učili, kako oblikovati pravila. V nasprotju s takšno svobodo so današnje popoldanske aktivnosti otrok s strani izvajalcev tako vsebinsko kot časovno natančno določene. Otroci se tisto uro ali dve ukvarjajo z izvedbo programa, medosebni odnosi z ostalimi otroki v skupini pa so površni. Slabost teh programov je po mojem mnenju precejšen primanjkljaj pri razvijanju socialnih veščin. V tej smeri bi sicer še lahko razvijal svoje misli, a bi vam, bralcem, raje predstavil stopnje, ki se pojavljajo pri gradnji ter vzdrževanju medosebnih odnosov: od destruktivnih preko preprostih in bežnih do bolj globokih in predanih oblik. 1. Odklonilen odnos, sovražnost Ta oblika medsebojnih odnosov nastane, ko neka oseba ali skupina ljudi predstavlja posamezniku takšno grožnjo, da je njen odnos do njih odklonilen ali celo sovražen. Osnovno čustvo za takšen odnos do drugih ljudi je STRAH. Ta način je lahko pridobljen oz. naučen (od staršev, od avtoritet, s strani medijev…), lahko je konstrukt (v brezmejni domišljiji si ljudje zmoremo predstavljati mnoge negativne scenarije), ali pa ima ta oseba v svoji osebni zgodovini eno ali več čustveno močnih negativnih izkušenj na področju odnosov. 2. Ravnodušnost Ničlo na lestvici medsebojnih odnosov predstavlja popolna ravnodušnost in nezainteresiranost za vzpostavljanje odnosov z drugimi ljudmi. Na ulici, na prireditvi, na plaži, na avtocestnem postajališču, v nakupovalnem središču, … srečujemo mnogo ljudi, za katere se ne zanimamo in oni ne za nas. 3. Odnosi za vljudno izražanje medsebojnega spoštovanja To obliko medsebojnih odnosov lahko in zmoremo prakticirati z vsemi ljudmi, razen s tistimi, do katerih čutimo odpor, neujemanje, zamero, jezo, sovraštvo, ravnodušnost in podobna čustva. Značilnost odnosov na tej stopnji je kratka izmenjava vljudnih pozornosti ter splošno kramljanje o vremenu in zdravju, torej o tistem, kar je v danem trenutku aktualno (»Kako je bilo na dopustu? Kako so kaj otroci? Kako je v službi? Kakšne hobije imate?«...). Izmenjava vljudnosti lahko v bivalnem okolju ali med sodelavci vključuje občasno povabilo na kavico ali pijačo. Ključni vrednoti, s katerima se doseže omenjena stopnja medsebojnih odnosov, sta SPREJEMANJE in SPOŠTOVANJE. Prehod na naslednjo stopnjo se zgodi, ko se pojavi potreba po koristi na eni ali drugi strani. Korist je lahko nematerialna (npr. samopotrditev, novi stiki, nove izkušnje, pridobivanje koristnih informacij ali znanj…), lahko gre za interes po izmenjavi dobrin ali uslug, včasih pa tudi za kupoprodajni odnos. 4. Odnosi za zadovoljevanje eksistenčnih, osebnih ter poslovnih interesov Ključni motiv za to stopnjo medsebojnih odnosov je KORIST, osnovna vrednota pa je SODELOVANJE. Ti odnosi vključujejo potrebo po sodelovanju z drugimi ljudmi zaradi DECEMBER 2013 eksistenčnih, materialnih ali drugih osebnih interesov. Lahko gre za sodelovanje s sosedi, sodelavci, za odnos med delodajalcem in zaposlenim, med prodajalcem in kupcem, med poslovnimi partnerji, lahko gre tudi za druženje s kakšno interesno skupino ljudi (druženje z osebami, ki imajo podobne hobije, npr. zbiratelji,…). Utrditev tega odnosa ter nadaljnji razvoj na višji nivo je odvisen od stopnje ZAUPANJA. Za višanje zaupanja se ljudje poslužujemo raznih ritualov: od povabil na kavico, pijačo, kosilo, večerjo, izmenjujemo si drobna darilca in usluge. Vmes se dogaja zavedno ali nezavedno medsebojno preverjanje, če se izmenjave vrstijo uravnoteženo. V kolikor kdo v odnosu ugotovi, da vlaga več kot drugi, se lahko zgodi, da se bo odnos pomaknil nazaj proti ničli. Če se kdo počuti v odnosu prevaranega ali opeharjenega, se lahko njun odnos pomakne še nižje - v polje zamere ali sovraštva. Včasih ima kakšna oseba mnenje, da se razdaja za druge brez želje ali potrebe po kakšni koristi. Resnica je drugačna. Tudi človek, ki se npr. ukvarja z dobrodelnostjo, ima od tega korist, ki pa (morda) ni očitna, večinoma tudi njemu samemu ne. Takšna oseba se pri nudenju uslug ter opravljanju dobrih del počuti koristno, zaradi česar je njegovo življenje bolj polno, smiselno ter duhovno bogato. 5. Odnosi za zadovoljevanje potreb po druženju, pripadnosti in zabavi Ljudem, s katerimi imamo veliko skupnega (podobna mnenja in stališča o pomembnih stvareh), pričnemo vse bolj zaupati. Še več, z njimi smo pripravljeni preživeti vedno več časa. Na tej stopnji medsebojnih odnosov zadovoljujemo svoje potrebe po PRIPADNOSTI in DRUŽENJU, odnosi pa postanejo bolj sproščeni. Z bolj sproščenim odnosom pričnemo zadovoljevati tudi potrebo po ZABAVI. Ta stopnja je za mnogo ljudi povsem lahko dosegljiva, potrebno je le vlagati čas in energijo v to, da pridemo čez obe prejšnji stopnički. K prej omenjenim ritualom se na tej stopnji pridružijo še rituali, s katerimi drugim dovolimo, da še bolj vstopijo v naš osebni svet. To pomeni, da se obiskujemo ob osebnih ali družinskih praznikih, kot so rojstnodnevne zabave, priredimo skupen piknik ali kosilo, gremo na izlet, na dopust… Na tej stopnji se praviloma nahaja večje ali manjše število oseb: sorodniki, sosedi, sokrajani, sodelavci ali prijatelji. Srečevanje z njimi je prijetno in nam predstavlja trenutke, ki jih je vredno doživljati. Vendar je za zadovoljno, polno ter srečno življenje potrebno imeti še vsaj kakšno osebo (še bolje, če jih je več), s katero doživljamo naslednjo stopnjo medsebojnih odnosov. 6. Globoki, trdni in predani medsebojni odnosi Odnosi z osebami iz te skupine vključujejo vse prej naštete stopnje, ki jih dopolnjujeta zelo pomembni vrednoti: POVEZANOST in INTIMNOST. Osebe, s katerimi imamo stike na tej stopnji, izjemno dobro poznamo. Pravzaprav tudi oni zelo dobro poznajo nas. Ko smo skupaj, smo lahko povsem avtentični, pokažemo lahko svoje bolečine, težave, ali pa z njimi delimo svoje sanje. Kadar smo skupaj s takšnimi ljudmi, imamo možnost izraziti svoje dobre in slabe plati, pa se kljub temu odnos zlepa ne prekine. Običajno se ta odnos zgradi znotraj ožjega sorodstva, med nekaj izbranimi ter predanimi prijatelji, včasih tudi med ljudmi, s katerimi smo bili skupaj na kakšni življenjski preizkušnji. Značilnost odnosov na tej stopnji je iskreno ter predano medsebojno zanimanje. Ko osebe s to obliko medsebojnih odnosov zbolijo ali so v težavah, jim dolgoročno stojimo ob strani, jih bodrimo, se skupaj z njimi iskreno veselimo uspehov ter smo jim v podporo, ko jim je najhuje. Marjan Račnik Se nadaljuje…. Popotnik, tabornik, igralec ali kaj – otrok, mladostnik, upornik Volja, moč in vztrajnost so najbolj očitne osebnostne lastnosti, ki se odražajo ob tegnila neka neznana sila, verjetno podarjeni stiku s povsem običajnim mladim dekletom. ostanek tiste, s katero si je Kaja ZORC nekega dne želela nastopiti v slovenskem filmu, kar ji elikokrat, ko se pogovarjamo oziroma in svojo močno željo usmeriti v dejanja , ta pa je tudi uspelo. iščemo teme o zanimivih ljudeh, si v glavi spremeniti v realnost. V mesecu novembru se je na filmskih platnih ustvarimo predstavo o dolgoletni izkušeno- Kajo Zorc poznam že od malih nog, malo bolj širom Slovenije začelo predvajati že težko sti, popularnosti, iščemo svojevrstne poseb- pa sem jo spoznal v njeni odraščajoči dobi, pričakovano nadaljevanje enega najuspešnejnosti na ljudeh, ki so v življenju počeli stvari, predvsem takrat, ko me je presenetila s ka- ših, če ne kar najuspešnejšega slovenskega ki jih ne počne prav vsak. Tudi med mladimi kšno od (zelo čistih misli) odraslih izjav. Da mladinskega filma z naslovom GREMO MI v Štorah imamo zanimive posameznike, ki so sem se odločil napisati nekaj o njej, ni bilo PO SVOJE. Ena od vlog v filmu je pripadla tudi v danem trenutku sposobni sprejeti odločitve zgolj zaradi njenih izjav. K pisanju me je po- Kaji ZORC. V DECEMBER 2013 31 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN KDO SEM? Zanimivo vprašanje, na katerega včasih še sama ne znam odgovoriti. To, da sem dekle, staro 15 let, ki obiskuje srednjo šolo, najbrž že vsi vedo. Kakšen je moj karakter, čustva, mišljenje in dejanja pa marsikdo ne ve. Nekateri me opisujejo kot brezglavo, pametno, samosvojo in problematično osebo. To v neki meri tudi drži. A marsikdo ne ve, da na svetu zame ni večjega besa kot je to, da se meni ali nekomu, ki mi je blizu, godi krivica. Krivica je širok pojem, ki sem ga v mojih 9 letih šolanja spoznala v vseh pogledih in dodobra občutila tudi na svoji koži. To je dejanje, s katerim lahko človeku spremeniš življenje, a se za dosego svojega lastnega cilja tega niti ne zaveš. Tukaj pa nastopi še neka druga beseda, ki se ji reče prijatelji. Danes jih je na stotine. Marsikdo je na mojem facebooku evidentiran kot moj prijatelj, ampak vprašanje je, kdo je moj pravi prijatelj? Sliši se naivno, ampak ni! Pravi prijatelj ti pomaga v nesreči, se ti pomaga pobrati ob padcih, se veseli tvojih uspehov in ti ne zavida, če uspeš. Tako si besedo prijateljstvo razlagam jaz, Kaja Zorc, ki pa tako nikoli nimam prav in sem mojstrica dramatiziranja. Moj edini prijatelj, ki me je poslušal, ki mi ni prav nikoli ničesar očital, se me razveselil vedno, ko sem ga obiskala, je človekov najboljši prijatelj na štirih nogah. 32 Ime mu je Džin. Če ne bi bilo njega, resnično ne vem, če bi kakšnega prijatelja sploh imela. Džin je še dan danes moj najboljši prijatelj in verjamem, da bo tako tudi ostalo. Kajti vsi se ustrašijo resnice, vsi se bojijo, če je človek odkrit in direkten. Tega naša družba pač ne prenese. V 9 letih šolanja sem se morala odločiti, kaj bom v življenju postala. To se mi zdi zelo odgovorno dejanje, saj sem v bistvu še otrok. Ampak jasno zastavljen cilj imam že od svojega 3. razreda osnovne šole v Štorah. Želja pa se mi je okrepila in potrdila, ko sem stopila v 6. razred. Želim si postati kriminalist! Čeprav me starši od tega poklica odvračajo, bom srečna in zadovoljna le tedaj, če bom do tega poklica res prišla. Tako bi se mi izpolnila vsaj ena želja, ki sem si jo zastavila, kajti za nekatere sem bila na žalost prikrajšana v času šolanja. Lahko bi rekli, da imam vse. To brez dvoma drži, saj imam vse, kar potrebujem za življenje: imam mamico, atija, bratca, na katerega sem zelo ponosna, babici, ki me razvajata z dobrotami, dedija, strica ... Imam streho nad glavo, imam hrano, možnost izobraževanja. Skratka vse, kar potrebujem. Na srečo mi veliko več kot razni najnovejši telefoni in računalniki pomeni to, da me imajo radi ljudje, s katerimi živim, torej družina. Kar pa si še vedno nepopisno želim, je svoboda govora, ki naj bi bila v demokraciji dovoljena, a sem se motila in to ugotovila v šoli, kjer nas to učijo, pa se tega ravno oni ne držijo. Poleg lovljenja kriminalcev se izjemno zanimam tudi za politično dogajanje na naših tleh, ki pa mi je zadnje čase vse manj jasno. Zavedam se, da bom čez 3 leta imela volilno pravico, a me moti to, da nam učitelji vsiljujejo svoje » favorite » in nam ne povejo in predstavijo vsega. KAJ VSE SE MI JE ŽE ZGODILO ? Vseh dogodkov se niti ne spomnim več, ampak v spominu naj bi mi ostali le najlepši, čeprav imam tudi veliko krutih, nelepih in neizprosnih spominov. Ampak pustimo to. Ena izmed najlepših stvari v življenju je definitivno priložnost igranja v filmu Gremo mi po svoje 2. Tukaj pa je tako : 1) režiserja nisem podkupila, ampak sem odšla na avdicijo enako kot vsi ostali; 2) še vedno se šolam, saj sem še vedno otrok; 3) nisem milijonar in če bom hotela preživeti, bom ravno tako delala kot vsi ostali; 4) Slovenija ni Hollywood! V to, kar je nastalo, je bilo vloženo veliko dela in neprespanih noči tudi s strani ekipe in režiserja; 5) ne počutim se nič več vredno kot ostali in to tudi nisem, kajti vsak ima svoje področje, na katerem uspeva in se udejstvuje. Film je bil izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Imela sem se lepo, naučila sem se samostojnosti in življenja brez staršev, saj sem skoraj celotne počitnice preživela v Bovcu, v triglavskem narodnem parku, kjer je bilo prečudovito in nepozabno. IN ZA KONEC… V življenju sem že marsikaj preživela in prestala, pa čeprav sem na svetu šele 15 let. Doživela sem krutosti in lepote tega sveta. Večkrat se vprašam, kaj me še čaka? Na to vprašanje mi ne zna odgovoriti nihče. Želim si, da bi imela dom in zame sanjski avto Audi Q7, seveda pa se zavedam, da si ga v teh časih težko privoščim. Včasih je veljalo: več znaš, več veljaš! Vedno bolj pa sem prepričana, da danes temu ni tako, saj si znanje nekateri kupujejo. Ampak, kot pravi teta Pehta: za vsako bolezen rožca raste. Kaja ZORC? Hmmm. Resnica vre iz njenih besed. Je dijakinja srednje šole, nekoč učenka OŠ Štore in eno leto učenka OŠ Hruševec Šentjur. Emil Kačičnik DECEMBER 2013 Župnijski dom na Svetini je urejen za bivanje V avgustu letošnjega leta smo bili župljani na Svetini seznanjeni z odločitvijo škofa dr. Stanislava Lipovška, da bo upokojeni duhovnik dr. Vlado Zupančič odslej kot župnik vodil samo župnijo sv. Marije Snežne na Svetini. Pred župljani je bila težka naloga: dokončati notranja dela v župnijskem domu in opremiti stanovanje za vselitev. Župnijski dom na Svetini ima zelo pestro zgodovino. Novejši odkriti viri (Maček, 2005) pričajo o tem, da je bila župnijska cerkev Marije Snežne na Svetini kot prezbiterij postavljena okoli leta 1437, torej za časa Celjskih grofov. Potem, ko so jo leta 1487 oskrunili Turki in ji požgali streho, so cerkvi dozidali še zvonik v obliki in s funkcijo obrambnega stolpa. Kdaj natančno so ob romarski cerkvi postavili prvi dom za duhovnike, ni znano. Gotovo kmalu potem, ko so se začela številna romanja k Mariji Snežni, saj so duhovniki potrebovali prostor, kjer so odložili svoje stvari, se preoblekli v obredna oblačila, se umili, kaj pomalicali in podobno. Ohranila se je Gajšnikova risba iz leta 1747, na kateri je upodobljena lesena cerkvena hiša. Sklepamo lahko, da je bila postavljena po požaru leta 1714, ki je upepelil vso vas. Ko je bila leta 1788 na Svetini ustanovljena samostojna kuracija, je bil za upravitelja imenovan p. Teodorik Janez Pures, ki je v njej po vsej verjetnosti tudi stanoval. Toda že po treh letih je deželna oblast kuracijo ukinila. Svetinčani so si v nadaljnjih letih zelo prizadevali, da bi pridobili nazaj župnijsko samostojnost in s tem stalnega duhovnika. V letu 1816 so začeli ob cerkvi Marije Snežne zidati prostorno hišo, ki naj bi služila za župnišče. Toda tedanji mariborski škof Jakob Maksimilijan Stepišnik je dal pobudo za to, da se stavba nameni šoli, ki je na Svetini še ni bilo. Pouk se je v njej začel 29. avgusta 1875. (Šolsko stavbo so pozneje dvignili za eno nadstropje. Ker je bila med vojno zaradi partizanskega miniranja poškodovana, je bila po vojni temeljito prenovljena. Ponovno je bila na novo prezidana in urejena po požaru v šoli leta 1959). Razumljivo, da je v času, ko se je zidala stavba za župnišče, ki je nato postala šola, stara lesena cerkvena hiša ob cerkvi sv. Križa počasi propadala. Maček piše, da je bila leta 1900 že tako dotrajana, da se je streha pogreznila vase in v hišo ni bilo več mogoče vstopiti. Potrebno je bilo spet graditi. Novo cerkveno hišo so namesto dotrajane lesene Svetinčani začeli zidati z lastnimi sredstvi maja 1910, za kar je moralo dati dovoljenje cesarsko kraljevo namestništvo v Gradcu in škofijski ordinariat v Mariboru. Po izročilu so za stene uporabili kamenje, ki je ostalo od nekdanjega obrambnega zidu okoli cerkve. To hišo je socialistična oblast leta 1963 nacionalizirala, saj je Svetina z okolico potrebovala prostor za trgovino. Cerkvenim potrebam je morala zadoščati samo majhna soba, ki je služila za vse potrebe: za občasno prenočevanje duhovnikov, za župnijsko pisarno in veroučno sobo. Takšne razmere so trajale vse do leta 1980, ko je bila zgrajena nova trgovina ob vhodu v vas. Po šestih letih in mnogih upravnih postopkih je bila župniji vrnjena lastnina, ki pa je bila v zelo slabem stanju. Po dvanajstih letih oklevanja, ali obnavljati dotrajano nefunkcionalno stavbo ali postaviti povsem novo, je pretehtala odločitev za novo stavbo. Potem, ko je bila urejena potrebna dokumentacija (takratnemu ključarju Danijelu Klinarju s svojimi sodelavci in župniku Vinku Čonču je bil pri tem v veliko pomoč pokojni mag. Tone Zimšek), je gradnja v letih 2002 in 2003 hitro napredovala. Nato so razmere narekovale preusmeritev pozornosti na obnovo strehe na Marijini cerkvi in ureditev notranjosti cerkve sv. Križa. Postavljena pred dejstvo, da je treba pripraviti vseljivo stanovanje, sta sedanja ključarja Brane Mlakar in Jože Romih, organizatorja in duši vsega dogajanja, zaprosila za pomoč še župnijski svet, občino Štore in vse župljane. Na hitro je bilo treba zbrati potrebna sredstva, položiti več kot 100 m2 ploščic (v kuhinji, v sanitarijah, na stopnišču in v kletnih prostorih), postaviti montažni zid z drsnimi vrati, vstaviti več notranjih vrat, preurediti kurilne naprave, montirati sanitarno opremo in kuhinjsko pohištvo, postaviti nadstrešek in še kaj. Material in oprema sta stala okoli 12.000 EUR, opravljenih je bilo več sto prostovoljnih ur dela. V župnijskem domu ali župnišču, kot se mu reče po domače, je soba za spanje z garderobo in osebno kopalnico, stranišče, bivalna kuhinja in večja pisarna oz. delovna soba. V kleti je kurilnica, shramba, pralnica in kletna soba. Podstrešni prostori so ostali nedokončani in še čakajo na boljše čase. V nedeljo, 13. oktobra 2013 popoldne, sta se s priložnostno pogostitvijo župnija in župnik dr. Vlado Zupančič zahvalila vsem, ki so sodelovali in kako drugače pomagali opraviti nalogo. Posebna zahvala je bila izražena občini Štore za strokovno in drugo pomoč. Po dolgih 222. letih ima Svetina spet stalnega župnika, ki prebiva med svojimi župljani. V času, ko duhovnikov primanjkuje, je to za župnijo Svetina velik dar, pa tudi obveza. Svojemu župniku želimo v novem stanovanju prijetno bivanje in dobro počutje med nami. Betka Vrbovšek DECEMBER 2013 33 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN K M E T U J M O S K U PA J ŠTORSKI OBČAN Čebelarjeva opravila jeseni in pozimi P ri poletnih opravilih čebelarja smo spoznali, kako se čebele razmnožujejo, in iz satov potočili med, ki so si ga pridne delavke pripravile za zimovanje. Da zaokrožimo leto čebelarjevih opravil, bomo tokrat skušali čebele kar najbolje pripraviti na zimo in tako spoznati, kaj dela čebelar pozimi. Med smo potočili, panji so prazni, zunaj pa zmanjkuje paše. Približno takšno stanje je v čebelnjaku v avgustu. Usoda čebel je skoraj vsa v čebelarjevih rokah, ki že razmišlja, kaj vse mora postoriti, da bo spomladi, ko se pokažejo prvi cvetovi, imel močne čebelje družine, ki bodo oprašile sadovnjake in drugo rastlinje ter nabrale veliko medu. Čebele je potrebno začeti čim prej dobro krmiti, da imajo občutek bogate paše. Tako lahko čebele dobro hranijo matico, da pridno zalega, in s tem poskrbijo, da se bodo mladi zarodki razvili v močne čebele, ki bodo sposobne preživeti kar nekaj mesecev dolgo zimo. Seveda ni dovolj, da nakrmijo le sebe in mlade čebele, poskrbeti morajo tudi za ozimnico, ki si jo znajo čebele zelo dobro razporediti po panju, zato večji posegi in prestavljanje satov niso priporočljivi. Ker naravne paše ni, jo improviziramo sami. Pasišče postavimo nekoliko stran od čebelnjaka. Pripravimo široke in nizke posode, zakaj večja je površina teh korit, enostavneje in tudi hitrejše bo krmljene. V ta korita nalijemo 15% sladkorno raztopino in jo prekrijemo s slamo ali suho travo. Plast naj bo primerno debela, da se čebele ne bodo utapljale. Zakaj ravno 15% raztopina? Tako sestavo ima medičina večine cvetov. Ob slabem vremenu, dežju, prekinemo s krmljenjem, ker bi hladen dež uničil preveč čebel. Možno pa je tudi krmljenje s pomočjo posebej prirejenih posod v samem panju. Vsa živa bitja tega planeta imajo vsaj enega 34 sovražnika in žal tudi marljive čebele pri tem niso nobena izjema. Njihovi sovražniki so zajedalci: varoa, čebelja uš, voščena vešča, ter razne bolezni, kot so: huda gniloba, ki je posledica slabe oskrbe čebel in panjev, akutna paraliza, ki je virusna bolezen, driska čebel, ki se pojavi zgodaj spomladi zaradi neprimerne zimske krme itd. Nekatere škodljivce in bolezni je možno pregnati oziroma pozdraviti z naravnimi sredstvi, žal pa postajajo le-ti vse odpornejši, zato se umetnim zdravilom ni mogoče izogniti. Za uporabo slednjih je sedaj najprimernejši čas iz dveh razlogov. Prvič zato, ker smo med, ki ga bomo uživali, že potočili, drugi razlog pa je, da bodo dobro prezimile le močne in zdrave čebele. Dnevi postajajo vse krajši, sonca je vedno manj, temperature pa vse nižje. Matica konča z zaleganjem, čebele so oblikovale zimsko gručo v tistem delu panja, ki jim najbolj odgovarja. Tako vzdržujejo konstantno temperaturo in čim manjšo porabo hrane. Pozimi se čebele pomikajo za hrano od sprednje k zadnji strani panja. Čebelarji v poznem jesenskem in zimskem času ne posegamo v panj. Pazimo tudi, da je v čebelnjaku čim bolj mirno, da se čebele ne vznemirjajo in ne porabljajo energije. Seveda pa to ne pomeni, da je naše delo končano. Panje je potrebno dobro opažiti s kartonom, peno, stiroporom ali kakšnim drugim izolatorjem, da je izguba toplote čim manjša. Nekaj satov se čez leto med opravili zagotovo poškoduje, zato je sedaj pravi čas, da naredimo nove. Pregledati moramo čebelarsko opremo in orodja, vse očistiti, popraviti ali celo nadomestiti z novimi, da se lahko spomladi, ko posije toplo sonce, delo nemoteno prične. Dolgi zimski večeri so kot nalašč za branje strokovne literature in nabiranje novih Varoja (vir: internet) znanj. Konec leta je čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo, kaj je skozi leto šlo dobro in na kaj nismo ravno ponosni. Naredimo analizo prejšnjega in načrt dela za prihodnje leto, da bo čebelarjenje potekalo čim bolj nemoteno in brez večjih težav. V novem letu želim vsem prijateljem čebelarjem obilo uspehov, užitkov in lepih trenutkov v druženju s prijateljicami čebelami, vsem bralcem pa gre voščilo, da bi v sreči, miru in medsebojnem razumevanju zdravi uživali medene dobrote. Polde Bukovšek KRANJSKA SIVKA Rano zjutraj se čebelica Sivka prebudi in že jo zaskrbi, kam naj danes po med odleti. Odletela je čez širne travnike in pašnike do lepe gozdne jasice. Tam si je bogatih cvetličnih dobrot nabrala, tako da je tovor svoj, komaj nazaj v čebelnjak pripeljala. To se čebeli Sivki dogaja vsak dan in zdravo hrano prinaša nam. Jernej Štarkl, 5. a DECEMBER 2013 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Projekt Starejši za starejše V Štorah teče že deveto leto, odkar je Društvo upokojencev pristopilo k projektu Starejši za starejše, ki ga vodi in širi po vsej Sloveniji Zveza društev upokojencev Slovenije. Pred desetimi leti je projektni svet pričel z angažiranjem društev in med prvimi smo bili tudi prostovoljci iz Štor. Ob 10-letnici je ZDUS podelil zahvale prostovoljcem z najdaljšim stažem. V Štorah smo le-te razdelili na srečanju upokojencev 17. novembra v Kulturnem domu. Zahvale so prejeli: JOŽE ŠKOBERNE, CVETKA ŽNIDAR, MARIJA PAVLIČ, PAVLA PUŠNIK, AMALIJA JURKOŠEK, JOŽICA ŠTOR, SONJA MASTNAK, ZOFIJA TURNŠEK, JOŽICA VEŠLIGAJ, JOŽICA KRAJNC, ZOFIJA TERŽAN, JOŽICA STRNAD, MARIJA ŠTOR, MAJDA RECKO, STANE ŠTEFANEC, ANICA MEDVED, MIRA KLEPIČ, BETKA AMON, FANIKA JURKOŠEK, MARIJA ŠUHEL, FRANC ŠTOR, SREČKO TOFANT, MARIJA ŠLATAU, JOŽE JEZOVŠEK, AGICA MEZE, JOŽICA URBANČIČ, ERNA SLAPNIK, MARIJA GAJŠEK, EMIL GAJŠEK, MARIJA LAMUT in IVANKA TOFANT. Trenutno v projektu Starejši za starejše sodeluje 31 prostovoljcev. S tem imamo pokrite vse zaselke v naši občini. Če želite, da vas obiščemo, se obrnite na tistega prostovoljca, ki ga poznate in živi v vašem okolju. Vsi, ki pa bi želeli postati prostovoljec, ste dobrodošli! Pridružite se druščini, ki želi svojim vrstnikom z obiski in pogovori Zahvali se pridružuje tudi Društvo upokojencev Štore. Ivanka Tofant popestriti vsakdan. Srečanje starejših občanov Občine Štore O pozdravila in nagovorila župan Miran Jur- Ob okusni hrani je čas zelo hitro minil, vsem košek, ki je na kratko orisal dosežke in cilje navzočim pa so bila ob slovesu predana tudi naše občine, in predsednik Društva upoko- priložnostna darila. jencev Štore, gospod Mirko Vešligaj. Besede zahvale, iskrice v očeh in lepe želje Po končanem kulturnem programu je sle- so bile zadostno potrdilo, da so starejši tega dilo okusno kosilo oziroma večerja, ki so jo srečanja veseli in da jim ta dan veliko pomepripravili v kuhinji osnovne šole. Ob dobri ni. Mislim, da so domov odhajali s prijetnim kapljici je potekal tudi sproščen klepet z žu- občutkom v duši in z mislijo, da vendarle niso Srečanje so s kulturnim programom pope- panom, ki se je sprehodil od mize do mize čisto pozabljeni, da je še nekje nekdo, ki ima strili učenci Osnovne šole Štore. Navzoče sta in poklepetal z vsakim udeleženem srečanja. posluh za starejše. Nena Kopinšek bčina Štore je tudi letos, kot že kar nekaj let zapored, organizirala srečanje starejših občanov občine Štore. Letošnje srečanje je bilo v sredo, 20. 11. 2013, v jedilnici Osnovne šole Štore, udeležilo pa se ga je več kot 200 starejših občanov. To so po večini člani Društva upokojencev Štore in tudi nečlani s prebivališčem na območju štorske občine. DECEMBER 2013 35 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN Skupaj že 60 let A nica in Roman Zapušek sta v krogu svojih domačih v mesecu novembru praznovala 60-letnico skupnega življenja. Anica se je kot četrti izmed šestih otrok rodila 2. junija 1929. leta Žibretovim iz Laške vasi. Živeli so kot skromna delavska družina, saj je bil zaposlen samo oče in preživljati osemčlansko družino je bilo vse prej kot lahko. Anica se je pri osemnajstih letih zaposlila v Lesni industriji, takratni Stolarni na Teharjah. Dve leti je hodila na Teharje, potem pa je dobila možnost, da se zaposli v Zdravstveni postaji Štore. Sledilo je izobraževanje in opravljala je delo asistentke v zobni ambulanti. V tem času se je srečala tudi z Roman Zapuškom, ki je bil ljubezen njenega življenja. Kot zobna asistentka je delala vse do upokojitve. Družini Zapušek iz Litije pa se je 21. januarja 1933. leta pridružil sin Roman. Otroštvo je preživljal na svojem domu v Litiji vse do dne, ko se je družina preselila v Štore, kjer je službo dobil njegov oče. Pri petnajstih letih je odšel v Srednjo tehniško šolo v Ljubljano – metalurško smer. Po uspešnem šolanju se je zaposlil v Železarni Štore, kjer je delal najprej kot tehnolog, kasneje pa kot obrambni referent vse do upokojitve. 1952. leta so v Štorah organizirali mladinske dneve s povorko raznih organizacij. Sledilo je druženje in Roman je med lepimi dekleti zagledal Anico. Tudi Aničino oko se je ustavilo na fantu prijetnega videza in iskrica je preskočila. Srečevala sta se pri dramski sekciji v 36 Štorah, kjer sta oba nastopala na odrskih deskah. Ljubezen, ki se je vnela, je trajala in trajala in še vedno traja. Po letu dni sta v Dalmaciji v Zadru dahnila tisti usodni » da, skupaj za celo življenje«. Sad njune ljubezni sta bili sinova Roman in Damjan in hčerka Manica. Najprej je družina živela v bloku na Lipi, kasneje pa so se preselili v novozgrajeno hišo. Vsem otrokom sta omogočila, da so si pridobili ustrezno izobrazbo. Otroci so odšli vsak po svoje, tako da v hiši sedaj živita sama, vendar vsi radi prihajajo k domačem ognjišču. Anica in Roman sta ponosna na štiri vnuke in imata že dveletno pravnukinjo. Anica se je ves čas predajala družini, Roman pa se je odločil za lep konjiček, ki se mu pravi zborovsko petje. Tudi ribari rad in je član strelskega društva Kovinar Štore. Romana poznam že dolgo, a kdo ga ne? Rad namreč pomaga ljudem v stiski ali tistim, ki so osamljeni. Večkrat se na takšnih krajih srečava. Pa tudi Anica na tem področju ne zaostaja. Če sedaj pomislita za nazaj, pravita, da je bilo težko, a kljub temu zelo lepo. Slabi spomini zbledijo, lepih pa se rada spominjata. Drug drugemu pomagata in skupaj premagujeta težave, ki jih prinesejo leta. Anica in Roman, čestitamo za prehojeno pot, v prihodnje pa vama želimo zdravja in naj traja tisto, kar je lepo. Ivanka Tofant DECEMBER 2013 Iskanje luči V hodna vrata so svojevrsten prostor. So nevidna meja dveh svetov: preteklosti in prihodnosti, zasebnega in javnega. V naših glavah budijo mnogo misli. Kaj naj iz sveta nesemo v svoj dom, kaj naj iz doma ponesemo v svet? Ko od doma stopamo v svet, nosimo s seboj del doživetij in novih pričakovanj, upov in skrbi za pot, ki je pred nami. Smo dobro opravili delo, bomo zmogli uresničiti nove izzive in opraviti dolžnosti, ki so pred nami? Kako je bilo, kaj se je zgodilo, kaj naj ponesem v sebi od tukaj za naprej, kaj mi bo prinesel nov prostor in nov čas? Ko stojimo na pragu med starim in novim letom, se nam zgodi nekaj podobnega. V glavi nam roji mnogo misli in dilem, spomini nam slikajo različne prizore preteklosti, naša pričakovanja po novem in boljšem nas ženejo naprej. Po čem si bomo lahko zapomnili to leto? Marsikaj se je zgodilo, tako na družbeni, politični, gospodarski in duhovni ravni. Padla je ena vlada, tudi drugi gre trdo. Gospodarstvo nam še vedno polzi navzdol. Množijo se davki, pada nam standard. Sporom in delitvam v naši družbi še ni videti konca. Izgubili smo dva nadškofa, moralnih in duhovnih kriz ne manjka… Tako smo kar veseli, da zaključujemo to leto. Upamo in želimo, da bo naslednje leto boljše. Vsekakor je bilo tudi marsikaj lepega, zlasti na osebni in družinski ravni, pa tudi v javnem, na cerkvenem področju ter drugod je moč najti lepe dogodke, dosežke in pobude. Žal jih večkrat prekrije sivina dneva ali vzdušje nezadovoljstva. A bolj prav kot le ocenjevati splošno stanje družbe je pogledati vase in v naše male skupnosti. Kako smo osebno rasli ali drseli navzdol, kako je z našim upanjem, vero in ljubeznijo, kakšno vzdušje uspemo ustvarjati v družini, med sosedi, v kraju ali župniji? Omenjene krize so nam lahko tudi izziv za bolj kakovostne odnose! Splošno stanje družbe in duha nam lahko spregovori tudi o potrebnosti naše lastne poglobitve, spreobrnitve in vztrajnosti v dobrem. Začetek sprememb in boljših časov se začne v posamezniku, torej v nas samih. DECEMBER 2013 Po domovih, v cerkvah, pa tudi na javnih mestih so marsikje postavljeni adventni venčki. Spominjajo nas, da smo sredi časa pričakovanja in priprave na božič. Kristjane hočejo spomniti, naj nam ne gre le za zunanje dogajanje, ki je žal mnogokrat preveč potrošniško obarvano, ampak za notranje sprejemanje božične skrivnosti, ki hoče v nas vzbuditi Kristusovo rojstvo. To, kar se je za ves svet zgodilo z rojstvom božjega Sina Jezusa v Betlehemu pred dva tisoč leti, se za nas zgodi na božič. Bog želi najti svoj prostor v našem srcu in preko nas stopati v ta svet. V nas želi prižigati luč upanja in vere, v nas hoče buditi sočutje in pravičnost, v nas prinašati spravo in mir. In če je okrog nas veliko teme in negotovosti, kot radi ugotavljamo, smo zato še bolj potrebni njegove luči in miru, smo zato še bolj poslani, da Kristusovo luč prinašamo tudi drugim. Več kot preklinjanje teme je vredno, če prižigamo drobne luči. K temu nam lahko pomaga duhovna priprava na božič, še zlasti dobra adventna spoved in lepo obhajanje bogoslužja. Drage bralke in bralci Štorskega občana! Okolje je v teh dneh osvetljeno z množico luči in mesta kar tekmujejo, kje bo bolj svetlo in lepo. A vemo, da zunanje luči niso dovolj za srečo in mir! Želim, da bi nam v teh dneh v srcih zasijala luč - kot sredi tiste noči v Betlehemu – in da bi bili tudi mi deležni angelskega oznanila: »Slava Bogu in mir ljudem«. Voščim vam blagoslovljene božične praznike, v letu 2014 pa veliko zdravja, sreče, razumevanja in Božjega blagoslova pri vašem delu in v vaših družinah. Miha Herman, župnik na Teharjah in v Kompolah 37 DUHOVNE STRANI ŠTORSKI OBČAN D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN Praznovanje 5. obletnice doma Lipa 17. oktobra je bilo v Domu Lipa veselo, saj smo praznovali 5. obletnico doma. Ta dan je bil prazničen tako za stanovalce kot tudi za zaposlene. Ob 14. uri smo se zbrali v nabito polni dvorani, kjer smo si ogledali prireditev. Najprej je direktorica doma, ga. Marinka Hrnčič, vse prisotne pozdravila ter se jim zahvalila za sodelovanje v vseh preteklih letih in jim voščila vse dobro v prihajajočem letu. Nato so nastopili domski pevski zbor Lipa pod vodstvom zborovodkinje Vesne Ternovšak in učenci osnovne šole Štore. Prisluhnili smo otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru, Žak Ošlak pa nas je zelo navdušil s svojo harmoniko. Na koncu je sledilo še presenečenje. Svojci stanovalcev doma so se vsem zaposlenim zahvalili za njihovo skrb, predanost delu in prijaznost z nastopom pevske skupine M.J.A.V. Skupina M.J.A.V. je vokalno-instrumentalna zasedba štirih deklet, katerih začetnice imen sestavljajo ime skupine: M.- Maša Uranjak, J.- Jasmina Šmarčan, V.- Veronika Vadlan, in A.- Ani Frece. Zapele so nam šest pesmi, med drugimi tudi: Kje so tiste stezice, Za prijatelje in Čebelar. Potem so ga. Milka Cizelj, strokovni vodja doma, ga. Marinka Hrnčič, direktorica praznovanje nadaljevali v jedilnici, kjer smo se posladkali z okusno doma, in g. Jože Centrih, stanovalec doma, skupaj upihnili pet svečk torto, nazdravljali ob obletnici, prepevali in obujali lepe spomine na na torti in praznovanje se je začelo. Zaposleni in stanovalci doma smo življenje v domu ter se družili do poznih popoldanskih ur. Snežana Batljan 38 DECEMBER 2013 D O G A J A N J E V D O M U L I PA ŠTORSKI OBČAN Marijin 100. rojstni dan N a martinovo smo v Domu Lipa praznovali Marijin 100. rojstni dan. Marija Planinšek, rojena Jagodič, je stanovalka Doma že peto leto. Rodila se je 11. 11. 1913 v kmečki družini v vasi Pijevci, občina Šmarje pri Jelšah. Leta 1942 se je poročila z Ivanom Planinškom. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Žal sta dve hčeri umrli kmalu po rojstvu. Tudi mož Ivan je kmalu umrl, tako da je ostala Marija sama s svojimi šestimi otroki. Zelo se je morala truditi, da je otroke preživljala in jim omogočila šolanje. Ves čas je pridelovala hrano, nabirala zdravilna zelišča in gozdne sadeže, s katerimi je hodila na celjsko tržnico. Pri delu so ji po svojih močeh pomagali tudi otroci. Otroci so odrasli in počasi, drug za drugim, odhajali od doma in si ustvarjali svoje družine. Dobila je vnuke, na katere je rada popazila. Ko so ji pošle moči, je nekaj časa živela pri hčeri Angeli v Žalcu, nato pri sinu Ivanu v Bukovžlaku, kjer so si skrb zanjo delili. Žal pa je zaradi bolezni morala v bolnišnico. Po bolnišničnem zdravljenju je postala varovanka Doma Lipa v Štorah, kjer prebiva zadnjih pet let. Ob 100. rojstnem dnevu smo ge. Mariji Planinšek pripravili krajšo slovesnost. Pevci domskega zbora Lipa so slavljenki zapeli tri pesmi, ga. Marinka Hrnčič, direktorica doma, in g. Aleš Oreškovič, vodja zdra- vstvene nege in oskrbe, pa sta Mariji voščila za njen visoki jubilej. Voščilom so se pridružili še podžupanja mestne občine Celje, predsednik Krajevne skupnosti Teharje in predsednica socialne komisije Krajevne skupnosti Teharje, koordinatorka projekta Starejši za starejše iz Društva upokojencev Teharje ter njeni domači. Snežana Batljan Nastop otroške folklorne skupine Kompole 19. novembra je v srca stanovalcev Doma Lipa posijalo sonce, saj so si ogledali plese mladih folkloristov, članov Kulturno-umetniškega društva Folklorne skupine Kompole. KUD Kompole deluje že 30 let. V majhni vasici Kompole nad Štorami se je leta 1979 na pobudo domačinov zbrala peščica fantov in deklet, ki so želeli ohraniti stare plese in običaje. Ta moto jih druži še danes. Člani otroške folklorne skupine Kompole plešejo štajerske plese. Na vajah se dobivajo vsak petek. Plesnih korakov jih uči mentor g. Dušan Volavšek, ki je tudi avtor odrskih postavitev spletov, ki so jih predstavili stanovalcem Doma. V uvodu se je na harmoniki predstavil Gregor Korez, ki folkloriste z glasbo spremlja tudi pri plesih. Najprej so nam zaplesali plese Razkrižja, drugi splet so naslovili Ena po domače in je prikazoval polko DECEMBER 2013 v različnih oblikah, zaključili pa so s spletom Štirje fantje špilajo. Nastop so z glasbo popestrili še člani skupine: Žiga, Vid, Jakob in Gregor. Po nastopu smo se počutili nekoliko mlajši, saj so nam mladi s svojo predstavo predali kar nekaj mladostne energije. Snežana Batljan 39 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Mladi atlet Alex Sternad K adar se ime Alex Sternad pojavi na startu atletskih tekmovanj, je jasno, da bomo priča izjemno hitremu teku, morda celo rekordu. Alex Sternad, učenec 7. razreda OŠ Štore, do letos ni kazal posebnih sposobnosti, s katerimi bi izstopal, kvečjemu nasprotno. Pogosto je motil pouk, učiteljem in sošolcem je rad kakšno ušpičil. Zelo rad pa je tekel. Tako je aprila sodeloval na šolskem krosu in vsem pokazal, s kakšnega testa je. Zaradi izjemnih sposobnosti smo ga usmerili v AK Kladivar Celje k Romeu Živku, vrhunskemu trenerju tekačev na dolge proge. In pravljica se je začela. Alex trenira štirikrat tedensko v Celju. Na trening se pogosto odpravi s kolesom, udeležuje se tekaških taborov, ob koncu tedna gre na tekmovanje, v svojem prostem času pa seveda teče. Kljub temu šole ni zanemaril. Opazili smo, da se v šoli bolj trudi, za neumnosti in klepetanje med poukom pa mu ni več mar. Njegovi sošolci pravijo: »Alex se je spremenil!« in ga občudujejo. Alex je lansko šolsko letu zaključil z 2. mestom na državnem prven- stvu osnovnih šol v teku na 600 metrov s neverjetnim časom 1.35.66. Prvouvrščeni je moral postaviti nov državni rekord, da ga je prehitel. V letošnjem šolskem letu se odlični rezultati nadaljujejo. Na prvenstvu Slovenije v Postojni je v teku na 1000 metrov zasedel 2. mesto. Konec septembra je postal državni osnovnošolski prvak v gorskem teku. Na prvenstvu Slovenije v uličnem teku v Ljubljani je na razdalji 2000 metrov dosegel 2. mesto. Ko se pogovarjaš z Alexom o njegovih rezultatih, je fant zelo skromen in razmišlja samo o tem, kako bi tekel še hitreje, kako bi prehitel svojega tekmeca in klubskega prijatelja Jana. Trener Romeo, nekoč vrhunski atlet, sedaj pa odličen trener, pravi, da je Alex »nadnaravni« talent. Če bo ostal na poti, ki si jo je zastavil, lahko v atletiki še marsikaj doseže. A za odlične dosežke je treba garati! Alex, le tako naprej! Karli Pintarič Tetka jesen J eseni so sprehodi najlepši, saj »tetka« s svojim čopičem čudovito obarva naravo. Otroci za igro z naravnimi materiali v vrtec prinašajo polne košarice plodov in poljskih pridelkov. V oktobru smo v vrtcu Lipa organizirali tradicionalno jesensko prireditev. Otroci so v banki »Zlata jesen« dobili denarnice z valuto, ki je plačljiva samo ta dan. Na stojnicah so si z gumbi kupovali sadje, marmeladne kruhke in pečen kostanj, v delavnicah pa smo ustvarjali z naravnimi materiali. Čeprav je bilo vreme kislo, so bili naši obrazi nasmejani ob medgeneracijskem druženju in slastnem kostanju. Leopoldina Krevel in Zinka Grobelnik 40 DECEMBER 2013 Noč bučnih strahcev v vrtcu Kompole V začetku oktobra so otroci iz skupine mavričnih palčkov preživeli noč v vrtcu. Pričelo se je, ko smo v kotiček narave prinesli veliko oranžno bučo. V otrocih se je naselilo vznemirjenje, prežeto z navdušenjem, pa tudi s pomisleki in strahovi. Priprave na prenočevanje so potekale v živahni medsebojni komunikaciji, ob kateri so otroci izražali pričakovanja, doživetja in svoje strahove. Ob pogovorih in pravljicah smo vse razkrili in razrešili. Oktobra zvečer so s starši v avli šole izdelali svojega bučnega strahca – veselega, strašnega, prijaznega … Ob izdelovanju so se še malo pocrkljali s starši, nato so zaplesali rajalno igro Mi se buče ne bojimo, se poslovili od staršev in odšli po svojo nočno opremo – čelne svetilke. V soju svetilk so po šoli iskali strahove, pogumno zrli v njihove bleščeče oči na stenah in v oknih in jih vsakokrat glasno pregnali. Ob igricah skrivanja in lovljenja v temi so občutili tako strah in nelagodje kot tudi olajšanje. V senčnem gledališču smo priredili ples strahov. Razgreto vzdušje smo umirili ob pripravi skupne spalnice z vsemi potrebnimi ljubkovalnimi rekviziti, se prepustili čarom večerne pravljice, nato pa se stisnili k svojim mehkim strahcem. Prijateljski pogovori v skupni spalnici so počasi zamirali, dihanje se je umirjalo, oglasili so se prvi smrčači, kar se je zdelo smešno tudi tistim otrokom, ki pa so vseeno malo pogrešali dom in mamico. Zjutraj so se prebujali s široko odprtimi očmi, polnimi zadovoljstva in ponosa. Doživeli so neprecenljivo izkušnjo, da je strah zunaj strašen, znotraj pa prazen, in to, da je vrtec prijetno, varno in ljubeče okolje, v katerem lahko preživijo tudi noč strahov. Tatjana Palir Cici planince nič ne ustavi P rvi planinski izlet v novem šolskem letu je vedno pokazatelj, koliko so naši otroci sposobni. Takšen izlet smo cici planinci imeli v soboto, 12. 10. 2013. Na to turobno jesensko jutro smo se zbrali pred OŠ v Kompolah. Dolga kolona veselih obrazov se je vila po urejeni turistični poti najprej čez travnike, kasneje po gozdni poti. Nekje na sredini poti, tam daleč v gozdu, je začelo deževati. Takrat smo spremljevalke otrokom oblekle dežne plašče, ki jih imamo vedno s seboj. Otroci so bili navdušeni. Po skoraj treh urah hoje smo prispeli na cilj pred gostilno Mlakar na Svetini. Tam so nas pričakali starši in nas prijetno utrujene in z blatnimi čevlji odpeljali domov. Če je ta izlet pokazatelj, kakšni pohodniki so letošnji cici planinci, se nam v tem šolskem letu obetajo lepi izleti. Naslednji zimski pohod načrtujemo že v eni izmed naslednjih sobot. Nas niti sneg niti mraz ne ustavita! Edita Rednak DECEMBER 2013 41 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN Obiskal nas je reševalec SNEG V četrtek, 14. 11. 2013, smo si ogledali reševalno vozilo. Gospod Adnan Harambašić se je prijazno odzval našemu vabilu in otrokom v vrtcu Lipa in na enoti v Kompolah pokazal notranjost vozila, opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu, in seveda prižgane luči ter vklopljeno sireno. Otroci so gosta z zanimanjem poslušali. Obisk je bil zanimiv tako za otroke kot tudi za strokovne delavke. Z njim smo si popestrili temo meseca novembra, ko smo se pogovarjali o zdravju. Karmen Gorjup Žgank Pada, pada beli sneg, svet je vanj ujet. Bela planjava prekriva vas, po njej se spustimo, se veselimo in snežake prebudimo. Pada, pada beli sneg, sneg, ki nam veselje in igro da, sneg, ki se v temi lesketa. Sneg, ki za nas, otroke, je nekaj čudovitega in povsem čarobnega. Pada, pada, beli sneg. Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Lipa K Anja Gaber, 5. B ČEBELICA Pojedla sem marelico, videla čebelico. Sedla je na cvet, nabirala med. Čebelica leta iz cveta na cvet, ptička pa čivka, ko leti v svoj svet. ruh, med, maslo, mleko in jabolka, vse naše mize v petek, 15. 11. 2013, na dan, ko je v dobrote slovenskega porekla, so »krasile« vseh vrtcih in šolah po Sloveniji potekal TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK. Da to ni bil čisto običajen zajtrk, so otroci Ko sem lizala med, ugotovili že s samo postavitvijo pogrinjkov, še sem se spomnila na cvet, večji vtis pa je naredil poseben gost - čebelar, na katerem je čebela sedela, ki je vsako skupino otrok lepo pozdravil, jim namenil nekaj besed, z njimi na kratko po- ko sem pod marelico pela. Neža Jurkošek, 5. a klepetal in jim zaželel »dober tek«. Vzdušje je bilo slavnostno tudi zato, ker sta nas obiskala župan občine Štore, g. Miran Jurkošek, in ravnatelj Osnovne šole Štore, g. Franjo tako minil v znamenju tradicionalne, domače, Rumpf, ki sta skupaj z otroki tudi pozajtrko- slovenske hrane. vala. Otrokom je bil zajtrk opazno všeč, saj so Maruša Žgank si nekateri še dolgo oblizovali prste. Petek je 42 DECEMBER 2013 Koledar dogodkov društev občine Štore 2013/2014 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE ZAKLJUČNI POHOD V LETU 2013 SOBOTA 14. 12. 2013 ŠTORE-LAŠKA VASŠTORE Valter Jelen 041 815 159 OBČINA ŠTORE in ŠKD RUDAR PEČOVJE KONCERT OB 60-LETNICI KULTURNEGA DOMA ŠTORE ČETRTEK 19. 12. 2013 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 tajnistvo@store.si OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE IN TD ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PRAZNIKI NA MLEČNI CESTI božična predstava z BOŽIČKOVANJEM PETEK 20. 12. 2013 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 tajnistvo@store.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE v sodelovanju s ŠTORSKIM PEVSKIM DRUŠTVOM »OSTI JAREJ« BOŽIČNI DOGODEK V LAŠKI VASI SOBOTA 21. 12. 2013 ob 17. uri LAŠKA VAS turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 PGD PROŽINSKA VAS BOŽIČKOVANJE SOBOTA 21. 12. 2013 PROSTORI PGD PROŽINSKA VAS Marko Kroflič 041 763 077 ŽUPNIJA SVETINA IN DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA POLNOČNICA TOREK 24. 12. 2013 ob 24. uri SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, OSNOVNA ŠOLA ŠTORE FILM »GREMO MI PO SVOJE 2« TOREK 24. 12. 2013 ob 8.30 in 10.30 KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 tajnistvo@store.si KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE BLAGOSLOV KONJ ČETRTEK 26. 12. 2013 TEHARJE Dušan Leskovar 041 644 363 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE ŽEGNANJE VIN V ŠENTJANŽU PETEK 27. 12. 2013 ob 11. uri CERKEV SV. JANEZA Stane Ferenčak 041 903 567 DRUŠTVO PIHALNA GODBA SVETINA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT NEDELJA 29. 12. 2013 ob 10.30 uri DVORANA KS SVETINA Ivan Ulaga 040 746 780 PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV TRADICIONALNI KONCERT NEDELJA 29. 12. 2013 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE Matej Mastnak 040 692 830 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE SILVESTRSKI POHOD NA SREBOTNIK TOREK 31. 12. 2013 opoldan ZBOR V PROSTORIH TD, UDARNIŠKA 10 turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« PAKET PIKA NET PETEK 10. 1. 2014 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 tajnistvo@store.si KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGEA KRIŽA ŠTORE - KORK 2. HUMANITARNI DOBRODELNI KONCERT PETEK 17. 1. 2014 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Stanislav Štefanec 031 802 709 OBČINA ŠTORE, ŠKD RUDAR PEČOVJE, ŠD KOVINAR ŠTORE OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA »ŠTORČEK« SMETIŠČNI ŠKRAT PETEK 7. 2. 2014 ob 17. uri KULTURNI DOM ŠTORE Občina Štore 03/780 38 40 tajnistvo@store.si TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE PUSTOVANJE TOREK 4. 3. 2014 ob 16. uri TELOVADNICA NA LIPI turisti@vstorah.si Emil 070 899 152 Mojca 051 605 414 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN KLETARJEV POLIČ ŠTORE PRAZNIK VINA IN DOMAČIH DOBROT SOBOTA 29. 3. 2014 ob 18. uri KULTURNI DOM ŠTORE DECEMBER 2013 Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. Stane Ferenčak 041 903 567 43 43 U T R I N K I I Z O S N O V N E Š O L E I NV A V BR IT LCAA ŠTORSKI OBČAN ŠKD RUDAR PEČOVJE IN OBČINA ŠTORE prirejata v četrtek, 19. decembra 2013, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Štore KONCERT OB 60-LETNICI KULTURNEGA DOMA ŠTORE NASTOPILI BODO: ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK SLOVENSKI MUZIKANTJE NOVI SPOMINI VESELI SVATJE AKORDI ZAGORSKI MUŠKETIRJI Za humor bo poskrbel MATJAŽ JAVŠNIK Program bo vodil SLAVKO PODBOJ Cena vstopnice: 12 EUR Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cenc) Informacije: Občina Štore, tel. 03/780 38 40, tajnistvo@store.si VABILO ŽUPNIJA SVETINA VABI NA BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT LJUBITELJSKEGA ZBORA WALDORFSKE ŠOLE LJUBLJANA, KI BO V NEDELJO, 12. 1. 2014, OB 9. 30 V ŽUPNIJSKI CERKVI MARIJE SNEŽNE NA SVETINI Pevski zbor staršev in učiteljev Waldorfske šole Ljubljana deluje od leta 1999 in kaj, da je, ime pove: ljubiteljski zbor, ki združuje šolske učitelje ter sedanje in nekdanje starše. Zbor nastopa na šoli, po Ljubljani (tradicionalno že dolga leta poje tudi pri polnočnici na Rožniku) in po Sloveniji, so pa pogosto vabljeni tudi na turneje izven domačih logov. Tako so nastopali na Madžarskem, v Estoniji, Avstriji, Srbiji, Bolgariji, Albaniji, Franciji, Škotski, Nemčiji… Letos so peli tudi v Oxfordu in v angleškem parlamentu, februarja 2014 pa se odpravljajo v Sveto deželo. Že od ustanovitve jih vodi zborovodja g. Igor Velepič, sicer tudi učitelj na Waldorfski šoli Ljubljana in organist v župnijski cerkvi Domžale. SOLISTI: Breda Pavlovič, sopran Luka Brajnik, bariton Mark Brajnik, tenor Damjan Brajnik, tenor Milan Capuder, bas Zbor bo sodeloval med mašo, po maši pa zapel še nekaj božičnih pesmi in kolednic. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN POMAGAJMO Vabimo Vas na dobrodelni koncert, ki ga prireja Krajevna organizacija Rdečega križa Štore PRIREDITEV BO 17. JANUARJA 2014, OB 17.00 URI V KULTURNEM DOMU ŠTORE Sodelovali bodo:       OKROGLI MUZIKANTJE SLOVENSKI ZVOKI JOŠKOVA BANDA VERA IN ORIGINALI PETROVI TAMBURAŠI in drugi gostje Vsi nastopajoči se odrekajo honorarju. PRIDITE IN S PRISPEVKOM 8 EVROV POMAGAJTE POMOČI POTREBNIM OBČANOM. Vstopnice bodo v predprodaji: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar DECEMBER 2013 Opoka, Bife Kegljišče (Cenc) 46 DECEMBER 2013 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA ŠTORSKI OBČAN 47 ŠTORSKI OBČAN 48 DECEMBER 2013 ŠTORSKI OBČAN HELENA BLAGNE Matjaž MRAK VABIJO na tradicionalni BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT, ki bo v NEDELJO, 29. 12. 2013, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Štore Vstopnice v predprodaji: 10 EUR Za otroke (do 12 let) je vstop brezplačen! Vstopnice so v predprodaji na Občini Štore, Bife OPOKA, Bife CENC, Pizzerija CAFE DEL MORO in uro pred koncertom – 12 EUR VLJUDNO VABLJENI ! DECEMBER 2013 49 14 0 2 u t e l v o : n o č j i e l r e S ž m va Kulturno društvo Pihalni orkester štorskih železarjev Športno društvo Laška vas ‘78 Štorsko pevsko društvo Osti Jarej PGD Štore Športnokulturno društvo Rudar Pečovje Turistično društvo Štore Strelsko društvo Kovinar Štore Društvo upokojencev Štore Športna sekcija Balinarjev Štore Krajevna organizacija Rdečega križa Štore OŠ Štore vrtec Lipa PGD Prožinska vas Društvo malega nogometa Štore PGD Svetina OŠ Štore šolsko športno društvo Športno društvo Kompole Planinsko društvo Železar Štore Občinsko združenje slovenskih častnikov Štore Športno društvo Kovinar Štore Športno – kulturno društvo Straža Društvo pihalne godbe Svetina Teniški klub Kovinar Štore Karate klub Štore Kulturno društvo Štore - vokalna skupina Lipa Ljubiteljski pevski zbor Štore Ribiška družina Voglajna Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo – občina Štore Kulturnoumetniško društvo folklorna skupina Kompole Malonogometni klub Sokoli Konjeniško društvo Štore Lovska družina Bojansko Štore Konjeniško društvo Štore Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič