raziskave in razvoj
UDK:
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Znanost, tehnologija, raziskave, razvoj - publish or perish
avtor prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli
Ne dolgo tega smo se le neprizadeto nasmihali motu ameri{kih znanstvenikov. Danes utemeljeno povezujemo gospodarsko in socialno rast (predvsem nova delovna mesta) z znanstvenim in tehnolo{kim razvojem, slednja pa z vi{ino vlaganj v raziskovanje in razvoj v odstotkih BDP. Galvez et al.(2000) so objavili zanimivo razpravo o zvezi med znanstveno produktivnostjo, kot jo nakazuje {tevilo objav v mednarodnih znanstvenih revijah po kriterijih Science Citation Index (SCI) in razvojem. Severna Amerika in Zahodna Evropa producirata skupaj kar 70 % vseh objav. Vzhodna Evropa, kamor tradicionalno uvr{~ajo tudi Slovenijo, pa le 6,6 %. [e bolj je zanimivo je {tevilo objav SCI na 100.000 prebivalcev na leto: Sev. Amerika 76, Zahodna Evropa (EU) 60, Vzhodna Evropa 11 in Azijska regija 3. Posebej izstopajo Skandinavske de‘ele. Finska, ki nam lahko v mnogo~em poslu‘i za vzor, je 1991 “proizvedla” 85 objav na 100.000 prebivalcev, 1999 pa ‘e 135! (Persson et al. 2000). Letna rast v Vzhodni Evropi ne presega 1 %. Podatkov za Slovenijo nimamo. Sode~ po dele‘u BDP, ki ga namenja Slovenija za raziskave in razvoj (1,4 %) utegneta biti specifi~na podukcija in letna rast objav ve~ji od povpre~ja v Vzhodni Evropi. Pripomnim naj, da imata bibliometrija in scientometrija pomembno vlogo pri bele‘enju rezultatov in merjenju u~inkov na gospodarski napredek in standard prebivalcev. Zanimivo je primerjati
{tevilo objav na leto na 100.000 prebivalcev z bruto dru‘benim produktom na prebivalca in dele‘em
skupnih vlaganj v raziskave in razvoj. Tako sta imeli [vedska in Finska l. 1999 160 oz. 135 objav na 100.000 prebivalcev. Njun bruto dru‘beni produkt na prebivalca je bil pribl. 25.000 $, dele‘ skupnih vlaganj v R&D pa je zna{al skoraj 4 %. Primerljivih podatkov Slovenci {e nimamo. Publicisti~na produkcija je gotovo znatno ni‘ja in je najverjetneje v smiselni korelaciji z bruto dru‘benim produktom na prebivalca (pribl. 10.000$) in skupnimi vlaganji namenjenim za raziskave in razvoj (1,4 %). Zveza v grobem velja, vendar ni enostavna. Zavedati se moramo, da pomembne raziskave zaradi razli~nih interesov mnogokrat niso objavljene, pa tudi vse raziskave ne dona{ajo enako k ekonomskemu razvoju. Zdi se, da so nekdanje kolonialne velesile, pa dr-‘ave, ki so dolgo ~asa ‘ivele v relativnem miru, kot tudi dr‘ave brez tota-
litarnih re‘imov, v prednosti, prav tako de‘ele brez nerazvitih podro~ij z visokim BDP, brez hiperpopulacije in ‘ari{~ rev{~ine itd, itd.
Skoraj gotovo dr‘e zadnje trditve, ostale pa le delno ali sploh ne. Tako so totalitarni re‘imi spodbujali znanost in tehnologijo v voja{ke namene (Nem~ija, Japonska, ZDA). Znanost jim je mnogokrat nehote pomagala (A.Einstein). Kon~ajmo nekoliko bolj {aljivo in pomenljivo!. ^e bi prisluhnili poslovilnemu govoru Harryja Limeja v filmu “Tretji ~lovek” (The Third Man), ki si ga lastita Graham Greene in Orson Welles, bi celo za~eli verjeti, da vojna in teroror prina{ata znanstveni in kulturni napredek: “V ~asu tridesetletne vladavine Borgijcev sta v Italiji vladali teror in nasilje in … rodili so se Michelangelo, Leonardo da Vinci in renesansa. V [vici so ‘iveli v bratski ljubezni, pet stoletij u‘ivali demokracijo, ljubezen in kaj so naredili …? Uro s kukavico”. Zlobna namigovanja niso na mestu … Eno pa je gotovo. Ni~ ne more ustaviti ~lovekove radovednosti. Ta se med drugim ka‘e v objavah.
M[Z[ spremlja znanstveno produktivnost raziskovalcev in univerzitetnih u~iteljev. Prav zdaj je pod drobnogledom publicisti~na dejavnost programskih skupin, njihovih vodij in sodelavcev Osnova za oceno je {tevilo znanstvenih objav, posebej tistih v mednarodnih revijah, ki jih bele‘i multidisciplinarna baza podatkov SCI. Publicira jo In{titut za znanstvene

ijaLeS 54(2002) 5
informacije (Institute for Scientific Information, ISI). Indeksira pribl. 5 700 najpomembnej{ih znanstvenih ~asopisov z ve~ kot 150 znanstvenih podro~ij. Predpogoj za uvrstitev na indeks je poleg visoke znanstvene vrednosti tudi vsaj angle{ki naslov, abstrakt in klju~ne besede. Mnenje, da revije SCI niso odprte za objave s podro~ja lesarstva ne dr‘i in utegne nazadnje zbuditi {e dvom v obstoj lesarske znanosti. Vzpodbudno je, da je vse ve~ lesarjev - univerzitetnih u~iteljev in raziskovalcev - objavlja svoje prispevke v revijah, ki jih indeksira SCI. Prav tako ne dr‘i, da te revije objavljajo predvsem ~isto, neuporabno znanost, tj. rezultate osnovnih (temeljnih, bazi~nih, fundamentalnih) raziskav. Nasprotno, prevladuje uporabna ali aplikativna znanost, tehnologija in razvoj. Res pa je, da je v~asih te‘ko lo~iti obe veji znanosti, ~e ju je sploh treba. Luis Pasteur je neko~ izjavil: “Aplikativne znanosti ni, obstaja le aplikacija znanosti”. ^e pa bi nekdo le hotel po vsej sili lo~iti bazi~ne od aplikativnih raziskav, potem vam ponujam dve duhoviti definiciji bazi~nih raziskav. Werner von Braun:, nem{ko-ameri{ki raketni znanstvenik, ki je odlo~ilno pripomogel k pristanku ~loveka na Luni: “Bazi~ne raziskave so to, kar po~nem, ko ne vem kaj po~nem.” (Le kaj bi porekla na to na{a ministrica!?) Homer Adkins je neuporabnost in brezciljnost bazi~nih raziskav objasnil takole: “... kot bi izstrelil pu{~ico v zrak in narisal tar~o tam, kjer je priletela na tla.” Teoreti~ne raziskave imenujejo Angle‘i kar blue-sky project. Delitev na ~iste in aplikativne raziskave je v~asih zelo negotova. Ko je neko~ Gladstone vpra{al Faradaya, kak{no korist si lahko obetamo od elektrike, je dobil zgodovinski odgovor: One day Sir you may tax it. (“Nekega dne jo boste lahko obdav~ili”). Enako slavni Rutherford,
revijaLes 54(2002) 5
odkritelj jedra, ni bil tako samozavesten in vizionarski:”Vsak, ki pri~a-kuje energijo iz transformacije atomov, sanjari” (… is taking moonshine). Pomen uporabne znanosti je najlep{e ozna~il Bertold Brecht v 14. sceni Galilejevega ‘ivljenja (Leben des Galilei):” … edini cilj znanosti je ta, da olaj{a mukotrpnost ~lovekove eksistence.” Sir Alan Cottrell z univerze v Cambridgeu je neko~ zapisal:”V sredi{~u naravoslovja so temeljne znanosti; to je razmeroma majhno srce, ki le‘i v sredi{~u veliko ve~jega telesa, uporabnih znanosti … Velika ve~ina znanstvenikov se ukvarja s tehnologijo, t.j. z uporabo znanosti. Uporabna znanost pove, kaj se da napraviti, tehnologija poka‘e, kako se to napravi, nobena pa ne pove, kaj je treba napraviti”.
Tehnologija je torej uporaba znanstvenih dognanj za prakti~ne namene ~lovekovega ‘ivljenja. V o‘jem smislu predstavlja tehnologija tehni~no metodo doseganja prakti~nih ciljev. Lahko bi jo ozna~ili tudi kot prakso uporabne znanosti s prakti~no vrednostjo in/ali mo‘nostjo industrijske rabe.
Iz definicij je jasno, da uporabne in tehnolo{ke raziskave financirajo podjetja, medtem ko bazi~ne raziskave praviloma financira vlada, saj so pomembne za dru‘bo kot celoto.
Ekonomisti zato bazi~no znanost imenujejo kar public good (“javno dobro”). V posebnem polo`aju so
raziskave in razvoj
aplikativne raziskave s podro~ja okolja. Pla~uje jih lahko le vlada.
Nekoga utegne zmesti pojem raziskave in razvoj angl. Research and development ali kratko R&D. Tudi sestavljalci novega Zakona o Raziskovalni in razvojni dejavnosti so (bili) v dilemi ali naj ga raje poimenujejo Zakon o Znanosti in tehnologiji. Razlika je le navidezna, saj z raziskovanjem ozna-~ujemo znanstvene postopke za pridobivanje novega znanja in spoznanj. Raziskave pa so -kot vemo- bazi~ne ali aplikativne. Kaj je razvoj? Po uradni definiciji za R&D, ki velja za vse zvezne agencije v ZDA (cirkular A-11 Office of Management and Budget (OMB)) je razvoj “sistemati~na uporaba znanja za proizvodnjo koristnih materialov, naprav, sistemov ali metod, vklju~no z oblikovanjem, razvijanjem in izbolj-{avo prototipov in novih procesov, ki ustrezajo specifi~nim potrebam”. Vidimo, da se tudi pojma razvoj in tehnologija povsem ne prekrivata, vendar gre v obeh primerih za uporabo znanja. ^e govorimo o raziskavah, mislimo seveda na znanstvene raziskave, zato lahko epiteton “znanstveni” izpustimo.
Kaj je lesarska znanost? Je znanje o lesu, dokazano z opazovanjem in eksperimentom, in kriti~no preverjeno v skladu s splo{nimi principi. Lesne raziskave so sistemati~ne, z znanstvenimi metodami izvajane raziskave lesa, njegovih resursov, priprave, predelave, plemenitenja, uporabe, za{~ite, nege, itd. Lesno tehnologijo lahko definiramo kot prakso aplikativne lesarske znanosti in spremljajo~ih znanosti s prakti~-no vrednostjo, predvsem za industrijsko rabo na mehanskem podro~ju (lesna mehanska tehnologija) in ke-mi~nem podro~ju (kemi~na lesna tehnologija). Za dana{njo znanost in tehnologijo oz. R&D je zna~ilen trend rasti usmerjenih ali programiranih

raziskave in razvoj
raziskav z vnaprej dolo~enim namenom in cilji (programi M[Z[ in ciljni raziskovalni programi (CRP) ministrstev).
O angle{~ini kot prvem jeziku znanstvenikov pa tako ali tako nih~e ne dvomi ve~. Prav lahko se zgodi, da imata nem{ka ali japonska revija v doma~em jeziku le naslovnico, vsi ~lanki pa so angle{ki. Znanost postaja globalna in ne pozna meja. “Pooling” znanstvenih naporov in materialnih resursov je neizogiben. Pomembnih ~lankov z enim samim avtorjem je zelo malo. Prevladujejo ~lanki s 3-4 avtorji, kar je odraz skupinskega dela. Tudi ~lanki s po deset avtorji niso ve~ redkost in v nekaterih znanostih celo prevladujejo. Zna~ilno je, da polovica objav znanstvenikov iz razvijajo~ih se de`el nastane v sodelovanju z razvitimi de`elami.
Kako prepoznamo znanstveno delo? Ima zna~ilno zgradbo: ozadje, postavitev problema oz. cilja, material in metodo, rezultate in diskusijo, sklepe in morda poziv po nadaljnjih raziskavah. Vsaka temeljita raziskava spro‘i tudi nova vpra{anja.”Rezultat vsake resne raziskave je lahko le to, da se tam, kjer je bilo prvotno eno samo vpra{anje, zdaj porajata dve.” (Thorstein Veblen). Bolj skepti~en je bil G.B.Shaw: “Znanost se vselej moti. Nikoli ne re{i problema, ne da bi ustvarila deset novih.” Pomembnost raziskave nakazuje kasnej{a citiranost. Sicer pa “pomen znanstvenega dela lahko merimo s {tevilom predhodnih publikacij, ki jih poslej ni treba ve~ brati” (David Hilbert).
Slovenija se zelo uspe{no vklju~uje v mednarodno sodelovanje. Imamo dolgoletne izku{nje v raziskovalno-razvojnih programih EU (Okvirni programi 3, 4, 5, COST, EUREKA, COPERNICUS, PECO, TEMPUS, ACE). S 176 projekti je bila Slovenija
154
poleg Estonije dale~ najuspe{nej{a dr‘ava med kandidatkami za vstop v EU. V skladu z Lizbonskim dokumentom naj bi EU postala “najbolj konkuren~no in dinami~no gospodarstvo v svetu, temelje~e na znanju, sposobno trajnostne gospodarske rasti z ve~ in bolj{imi delovnimi mesti in ve~jo socialno kohezijo”. Zaradi bolj{e integracije in koordinacije raziskovalno razvojnih aktivnosti dr‘av ~lanic z namenom doseganja ~im bolj{e u~inkovitosti in inovativnosti ter optimalnih pogojev za delo najbolj{ih raziskovalcev je bil pripravljen koncept skupne evropske raziskovalne politike imenovan Towards a European Research Area (ERA) (“Na poti k skupnemu Evropskemu Raziskovalnemu Obmo~ju”). 22. aprila nas je obiskal evropski komisar za raziskave Philippe Busquin in nas pohvalil: ”Dobri u~enci so lahko {e bolj{i”. Poudaril je tudi, da je nastanek ERA mo‘en le ob sprotnem gospodarskem uresni~evanju raziskovalnih idej. Ni pozabil omeniti, da je internet nastal kot evropski raziskovalni dose‘ek.
Moderna informacijska tehnologija omogo~a hiter in splo{en dostop do literature. Mukotrpno in mnogokrat neuspe{no zbiranje literature, ki je v preteklosti redno bremenilo za~etek raziskav, je prakti~no odpadlo. Kritika je neusmiljena. Odmevnost na{ih raziskav se meri s {tevilom citatov. “Ni~ ve~ ne bo tako, kot je bilo” je ob osamosvojitvi rekel predsednik, tudi v znanosti ne … Delo oz. nedelo kriti-kastrov je hitro in enostavno preverljivo. Idealnega bralca, kot ga je predvidel Anthony Burgess `e dolgo ni ve~ (“… zaplankan zadrte`, kratkoviden, slep za barve, naglu{en, ki je bral iste knjige kot jaz in je obvezno moje starosti”). Sodobni znanstvenik je razgledan, radoveden, mobilen, ambiciozen, kooperativen, v~lanjen v mednarodna znanstvena zdru`enja, ima
internet, “ve ve~ in ve~ o manj in manj” (N.M. Butler) in … je mlad, ~etudi le po srcu.
Doktorat ‘e dolgo ni ve~ zadnji zdihljaj ostarelih asistentov, temve~ zadnji izpit uspe{nega {tudija. Uresni~ujejo se besede Arthurja C. Clarka: “^e postaran, vendar uveljavljen znanstvenik, trdi, da je nekaj mogo~e, ima skoraj gotovo prav, vendar ~e trdi, da je nekaj nemogo~e, se skoraj gotovi moti” Angle{ki {aljivci zatrjujejo, da za kariero znanstvenika in univerzitetnega u~itelja ‘e dolgo ne zadostuje ve~ le ~lanstvo v MAS (Mutual Admiration Society with a membership of two “Dru‘ba medsebojnega ob~udovanja z dvema ~lanoma”).
Globalizacija … Lesarska srenja se hitro prilagaja novim pogojem. Imamo dober, resda malo{tevilen, znanstveni nara{~aj, kar je vsekakor zasluga projekta “Mladih raziskovalcev M[Z[“, morda najuspe{nej{ega projekta mlade slovenske dr`ave. Kako naprej? Z latinskim motom seveda Nulla dies sine linea “Noben dan brez poteze/~rte”, kot je Plinij Starej{i povzel maksimo slikarja Apela.
Veliki dramatik Bertold Brecht je v svojem “Galilejevem `ivljenju” (Leben des Galilei) izjavil: “Znanost pozna le eno zapoved: prispevek k znanosti!”
Reference:
1.    Gálvez, A., Maqueda, M., Martínez-Bueno, Valdivia, E. 2000. Scientific publication trends and the developing world. American Scientist 88(6):526-533.
2.   Persson, O., Luukkonen, T., Hälikkä 2000. A bibliometric study of Finnish science. Working paper 48/00.
ijaLeS 54(2002) 5