iiiiaja od leta 1964 namesto (Jucmskih razgledov, ki Jih je leta 1961 začel Izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani V tej številki objavljamo za vas: • Tudi družbeno politično delo dobiva v razmerah gospo¬ darske reforme nekatere idejno in vsebinsko nove ali vsaj poglobljene naloge, kakor to nakazujeta sekretar občin¬ skega komiteja ZK in predsednik Zveze sindikatov Slo¬ venije na 2. strani. • Kaj smo že dosegli v prvih mesecih gospodarske refor¬ me na območju naje občine, zveste na 3. strani. • Razgovor z volivci zajema tokrat probleme ljubljanskih mestnih občin, kriterije za družbeno pomoč športu in od¬ govore na predloge zborov volivcev iz skoraj vseh kra¬ jevnih skupnosti. Več o tem berite na 4., 5. in 6. strani! • Koliko stane stanovanje, stanovanjska reforma, vzgoj¬ ni problemi staršev in podobno boste lahko prebrali na 6. strani. • Oko in uho občanov je tokrat usmerjeno v racional¬ nejše uporabljanje sredstev občinskega proračuna in v večje upoštevanje mnenja občanov. Preberite 7. stran! • Tribuna mladih objavlja dogovor mladine in novice iz taborniških logov, glej 8. stran! • Kaj je pri nas odveč, preberite na 8. strani! aoioupravljanje je informiranje in odločanje Čeprav smo že pred 16 leti, 1949. leta, začeli s prvimi poskusnimi delavskimi sveti in smo doslej naš sistem samo ipravljanja že uspešno razširili tudi na zavode, ustanove in delovne skupnosti pri državnih upravnih organih, moramo ugotoviti, da naš sistem samo¬ upravljanja še ni dograjen. Prav to pa nam nalaga dolžnost, da mu posvetimo posebno pozornost. Čeprav so z novo ustavo (1963) državi in njenim or¬ ganom odmrla obsežna po¬ dročja njene prejšnje aktiv¬ nosti v okviru »administra¬ tivnega socializma«, ta še vedno močno vpliva s svo¬ jimi regulativnimi in plan¬ skimi okviri in usmerjanji na vsa področja samouprav¬ ljanja, vendar so nosilci sa¬ moupravljanja v teh okvi¬ rih samostojni. Prav naš, vse bolj razvi¬ jajoči se sistem samouprav- Na območju naše občine je na stotine raznih samo¬ upravnih teles, v katerih občani na podlagi zakonov in pooblastil upravljajo družbena sredstva ter od¬ ločajo o najrazličnejših vprašanjih. Pri tem ima po¬ membno politično mesto in vlogo prav Socialistična zve¬ za delovnega ljudstva kot ena izmed najširših oblik samoupravljanja v našem političnem in družbenem življenju, zlasti ker ima te¬ žišče svojega delovanja v komuni. Vprašajmo se: — Ali nam je dovolj jas¬ no, kakšna je vloga, pomen in katere so naloge SZDL v zapletenem mehanizmu samoupravljanja na območ¬ ju naše občine? — Ali in v kakšnem ob¬ segu je SZDL pripomogla, da so se občani uspešno vključevali v samoupravlja- vljanje ter konkretno reše¬ vali razna aktualna druž- beno-politična in druga vprašanja na vseh nivojih našega samoupravnega me¬ hanizma? — Ali in v kakšnem ob¬ segu je SZDL s svojim po¬ litičnim delovanjem pripo¬ mogla, da so občani uspeš¬ no vsklajevali razna mne¬ nja in stališča ter sprejema¬ li politične sklepe glede re¬ ševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega raz¬ voja in krepitve samouprav¬ ljanja je likvidiral »admi¬ nistrativni socializem«, raz¬ vil vedno širšo pobudo de¬ lovnih množic, sprožil in omogočil gospodarsko refor¬ mo itd. Prav tako nam mora biti jasno, da edino samouprav¬ ljanje ob čim širšem vklju¬ čevanju vseh članov delov¬ nih skupnosti lahko uspešno izvede gospodarsko reformo (ne samo v gospodarstvu, temveč v vsem našem udej¬ stvovanju). ljanja, uresničevanja pravic in koristi občanov ter po¬ speševanja socialističnih in demokratičnih odnosov? — Ali je SZDL s svojim političnim delovanjem omo¬ gočala, da so občani lahko izpovedovali svoja mnenja in sodbe glede dela držav¬ nih organov, organov druž¬ benega samoupravljanja, or¬ ganizacij in nosilcev javnih funkcij? — Ali je SZDL s svojim političnim vplivbm pospe¬ ševala in omogočala obča¬ nom, da uspešno opravljajo družbeno kontrolo nad de¬ lom državnih in samouprav¬ nih organov zlasti glede javnosti in odgovornosti pri njihovem delu? — Ali je SZDL s svojim političnim delovanjem pri¬ spevala k temu, da so se občani lahko uspešno borili za uresničevanje in varstvo vseh oblik družbeno-politič- nega življenja, ki spodbuja¬ jo socialistični in demokra¬ tični razvoj, dajejo pobude na vseh področjih družbe¬ nega življenja zagotavljajo čim popolnejše uveljavlja¬ nje njihovih volilnih in dru¬ gih pravic? — Ali je SZDL zavestno in načrtno ustvarjala pogoje za vsestransko udeležbo rcdadine in njenih organiza¬ cij v družbenem in politič¬ nem življenju? — Ali je SZDL politično omogočala občanom, da se borijo za humane odnose Nekaj vprašanj pred občin¬ sko delovno konferenco SZDL med ljudmi, za razvijanje socialistične zavesti in norm socialističnega življe¬ nja ter proti pojavom, ki zavirajo razvoj socialistič¬ nih, demokratičnih in samo¬ upravnih odnosov ali jim kako drugače škodujejo? KRITIČNA. OCENA LASTNEGA DELA — IZHODIŠČE ZA KVALI¬ TETO NADALJNJEGA DELA Prav zaradi nadaljnjega razvoja, poglabljanja in utr¬ jevanja vseh oblik samo¬ upravljanja bo v prihodnjih dneh občinska delovna kon¬ ferenca SZDL posvečena kritični oceni vseh oblik sa¬ moupravljanja na območju naše občine ter preciznejši določitvi mesta, vloge in na¬ log SZDL pri nadaljnjem razvijanju in krepitvi sa¬ moupravnih odnosov na ob¬ močju naše občine. Nadaljnje poglabljanje samoupravljanja delovnih skupnosti Naše samoupravljanje ne sme in ne more ostati le na površini, le v formalnem prenašanju nalog od držav¬ nih organov na delovne or¬ ganizacije. Prav zaradi tega moramo posvetiti posebno pozornost in skrb temu, da bodo občani čedalje bolj sposobni upravljati sami. Prav tu pa pogosto nale¬ timo na demagoške pripom¬ be, češ: preprosti delovni človek ni sposoben uprav¬ ljati niti delovne skupnosti niti samoupravljati gospo¬ darske organizacije in druž¬ bene službe. Zaradi tega naj to' prepušča kvalificiranim strokovnjakom, sam pa naj le formalno potrjuje njiho¬ ve predloge. Menimo, da moramo za¬ radi tega jasno poudariti, da: — samoupravljanje ni operativno vodstvo, — samoupravljanje tudi ni administrativno vodenje, — samoupravljanje ni de¬ lo organizatorjev proizvod¬ nje, NADALJNJE RAZVIJANJE SAMOUPRAVLJANJA Na današnji stopnji našega družbeno-političnega in eko¬ nomskega razvoja moramo posvečati prav posebno pozor¬ nost nadaljnjemu napredku, poglabljanju in utrjevanju samoupravljanja. — samoupravljanje torej ni in ne more biti privilegij strokovnjakov, — samoupravljanje je vedno bolj zadeva skupne¬ ga razpravljanja in odloča¬ nja vseh članov delovnega kolektiva. TEMELJNI POGOJ USPEŠNEGA SAMOUPRAVLJANJA Pogoji za uspešno razprav¬ ljanje, odločanje in sploh samoupravljanje niso in ne morejo biti strokovne kva¬ lifikacije, temveč je za uspešno samoupravljanje potrebna predvsem zadost¬ na razgledanost in vsestran¬ ska obveščenost tistih, ki odločajo. Vsa dosedanja raziskova¬ nja so pokazala, da je naj-, šibkejša točka v našem sa¬ moupravnem sistemu prav nezadostna obveščenost in razgledanost občanov. Prav tu moramo iskati vzroke in posledice raznih slabosti, ki jih srečujemo y vseh obli¬ kah samoupravljanja. To pa nam nalaga poseb¬ no dolžnost in skrb, da po¬ vsod predvsem izboljšuje¬ mo sistem obveščanja, da zlasti poskrbimo za razširi¬ tev našega občinskega gla¬ sila po vseh delovnih orga¬ nizacijah, po vseh samo¬ upravnih organih. Pavle ŠEGULA (Nadaljevanje v prilogi) Sredi starih, odmirajočih pritlikavcev kipi proti nebu tudi pri nas vedno več modernih stanovanjskih poslopij 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA Gospodarska reforma in družbeno politično delo Gospodarska reforma je odprla številne probleme. Vsem občanom, zlasti pa proizvajalcem, je razgrnila problema¬ tiko naše družbene skupnosti. Osnovna značilnost in druž¬ bena vrednost reforme je zlasti v tem, da vpliva na na¬ daljnji razvoj samoupravnih odnosov, da tem odnosom daje večjo materialno podlago in da tudi družbeno poli¬ tično delo opredeljuje vedno manj kot poklic in silo nad ljudmi, in vedno bolj kot sestavni del družbeno potreb¬ nega dela. Menim, da bo treba z go¬ spodarsko reformo še mar¬ sikaj spremeniti tudi na po¬ dročju družbeno političnega dela. V političnem delu in v organizaciji delovnih skup¬ nosti se bo treba predvsem posloviti od starih, v bistvu mezdnih pojmovanj o delu. V praksi pod pojmom de¬ la razumevamo le delo na določenem delovnem mestu, delo na konkretnih predme¬ tih dela. Samoupravljanje se iz tega dela izključuje. Mislim, da se morata oba pojma združevati funkcio¬ nalno v povezan pojem sa¬ moupravnega dela. Družbeno politično delo mora biti prisotno pri ure¬ janju sistema nagrajevanja, organizacije dela, delovne¬ ga časa, načina vzpostavlja¬ nja notranjih komunikacij itd., da bo tu upoštevano delavčevo delo na delovnem Iz diskusije Ludvika Golo¬ ba, sekretarja občinskega komiteja Z K naše občine na občnem zboru občinske¬ ga sindikalnega sveta mestu in delo, ki ga ima kot samoupravljavec. Le tako se bo samoupravljanje raz¬ vijalo kot družbeno-eko- nomski odnos proizvajalca in ne le kot politična pra¬ vica. VLOGA IN NALOGE DELOVNIH MEST Novi temeljni zakon o de¬ lovnih razmerjih odpravlja zadnje ostanke oblasti po¬ sameznika nad člani delov¬ nih skupnosti in zahteva, da te odnose iz delovnih razmerij in notranjega reda ureja delovna skupnost sa¬ ma preko svojih organov samoupravljanja. Tako do¬ biva politično delo dolžnost, da odpravlja stare navade in staro miselnost o vlogi funkcij in vodenja. Pravi pomen funkcije vo¬ denja je treba uveljaviti v neposredni praksi. Vodilne službe v delovnih organiza¬ cijah niso več činitelji, ki bi urejali številna vprašanja iz delovnih razmerij. Zaradi tega je treba odločno uve¬ ljaviti stališče, da postaja vodenje v sistemu samo¬ upravljanja predvsem stro¬ kovna služba, ki se ukvarja s strokovnimi problemi. Organizatorji proizvodnje (strokovne službe) so odgo¬ vorni za organizacijo dela in njegovo modernizacijo, za izpopolnjevanje tehnolo¬ gije in proizvodnih proce¬ sov, za izvrševanje spreje¬ tih odločitev samoupravnih teles. Iz tega, koliko so strokov¬ ne službe sposobne urejati te zadeve, naj izhaja njiho¬ va avtoriteta, naj izhajajo kriteriji za kadrovanje na vodilne položaje. priznava razlike med ljud¬ mi. Te razlike porajajo tudi določena protislovja in za¬ ostritve, vendar greši tisti, ki meni, da se dajo ta pro¬ tislovja reševati s politični¬ mi parolami, ali pa s tem, da je politični aktivist pri¬ soten povsod in daje za vsa¬ ko delo svoj pristanek. Politično delo ne more biti »gasilstvo« Po mojem mnenju bomo v političnem delu uspešni, če se bomo izogibali kom¬ promisnega reševanja raz¬ nih nasprotij, če se bomo odločno zavzemali za do¬ sledno uresničevanje na¬ grajevanja po učinku dela na vseh ravneh in na vseh relacijah. Menim, da je prav deli¬ tev osebnega dohodka po delu socialno najbolj pra¬ vična. Vsak naj dobi toliko, kolikor daje družbi. Prilagajanje novemu načinu gospodarjenja Menim, da je prav, da de¬ lovne organizacije doslej ni¬ so nepremišljeno spreminja¬ le osnovnih odnosov in da pretežno niso spregledale produktivnosti. Potrebno pa je, da se sedaj v družbeno političnem delu zavzamemo, da se delitvena razmerja povsod ustrezno izpeljejo. Določitev akontacij je že iz sistematskega razloga iz¬ razito prehodnega značaja. Vztrajati pri tem bi pome¬ nilo odpovedati se reformi in zavreči veliko ustvarjal¬ no zmogljivost, ki je v lju¬ deh. Naš interes naj bo usmer¬ jen tudi v boljše uspehe strokovnega dela, v tako or¬ ganizacijo dela, da bo vsak¬ do lahko produktiven in da bo tudi na podlagi tega na¬ grajen. REFORMA V GOSPODARSTVU ZAJEMA TUDI DRUŽBENO POLITIČNO DELO Gre za reformo našega odnosa do trenutnih problemov, za reformo mišljenja, spoznanj, občutkov, za moralo dela (vsakemu, ne glede na funkcije, pripada toliko in tisto, kar si je pridobil z delom), za večje znanje, za boj proti sub¬ jektivizmu, za vedrejše poglede v našo bodočnost itd. Tudi v družbeno političnem delu je potreben mladostnejši, borbeni duh. V tej smeri moramo v družbeno političnem delu z enot¬ nim korakom izvesti močnejši pritisk. Pokažimo pot naprej VSE JE ODVISNO OD SODOBNE ORGANIZACIJE DELA Naša naloga je predvsem, da se borimo za moderniza¬ cijo proizvodnje, konkretneje, da se borimo predvsem za boljšo organizacijo dela, ne pa toliko za razne rekonstruk¬ cije. Menim, da je prav posta- ganizirajo delo tako, da bo- viti pred organizatorje dela mo lahko dosegli visoko v posameznih delovnih produktivnost, s tem pa tu- skupnostih odločno zahtevo, di boljše zaslužke, kar je naj nam pripravijo in or- tudi namen reforme. VISOK OSEBNI DOHODEK NI SRAMOTA NEJASNOST POLOŽAJA VZNEMIRJA DELOVNE LJUDI Nekateri govore o varče¬ vanju, ki je danes potrebno za morebitne hujše čase. Menim, da se za reformo ni¬ smo odločili zato, da bi v prihodnosti bolj zategovali pas. S takim postopkom re¬ forme ne bi uresničili. V družbeno političnem delu je treba zavračati taka pojmo¬ vanja. Kreniti moramo na¬ prej, na pot odpiranja per¬ spektive za vsako delovno skupnost posebej. Menim, da je prav seda¬ nja nejasnost položaja tisto, kar najbolj vznemirja de¬ lovne ljudi. Zaradi tega naj organizatorji proizvodnje (strokovne službe) v posa¬ meznih delovnih skupnostih na podlagi temeljitega štu¬ dija pripravijo predloge pro¬ izvodnih programov in po¬ kažejo na perspektivo. Menim, da je to sedaj naj¬ pomembnejše. Dosledno nagrajevanje po delu za vse Nekatere kategorije de¬ lavcev še vedno dobivajo osebne dohodke, ki niso ne¬ posredno povezani z njiho¬ vim dosežkom pri delu. Pri nagrajevanju so še vedno preveč poudarjene funkcije, to je vodenje v starem po¬ menu besede, ne pa pred¬ vsem strokovnost v orga¬ nizaciji proizvodnje. Prav ti¬ sti, ki jih nagrajujejo po funkciji, pa so pogosto no¬ silci raznih teorij o socialni pravičnosti in uravnilovki. Menim, da moramo zlasti v družbeno političnem delu vedeti, da delitev po delu Pri nas smo dejansko ustvarili psihozo, da je tako rekoč nesocialistično, če ima nekdo visok osebni doho¬ dek. To je zgrešeno. Bodimo ponosni na visoke osebne dohodke, če temelje na ustrezno visokem učinku de¬ la. Ali bomo v socializmu res vedno berači? Ali se ne bojujemo za to, da bomo imeli višje osebne dohodke, da bomo dosegli višji stan¬ dard in da bomo dobro ži¬ veli? Od naših vodstev moramo zahtevati, naj omogočijo de¬ lavcem spoznati naš nadalj¬ nji razvoj, da bodo vedeli, pod kakšnimi pogoji bodo v čim krajšem času tudi do¬ ma lahko prišli do visokih osebnih dohodkov. Zakaj je naš delavec, če dela v Av¬ striji, Nemčiji, Švici ali ka¬ teri koli drugi, tehnično raz- POKAŽIMO POT NAPREJ Nekaj misli iz razprave predsednika Zveze sindika¬ tov Slovenije, Franca Popi¬ ta, na občnem zboru naše¬ ga občinskega sindikalnega sveta vitejši državi, visoko pro¬ duktiven ter ima visoke do¬ hodke? Nedvomno zato, ker je tam modernejša organi¬ zacija dela. Zakaj ne bi tudi pri nas organizirali proizvodnje na podoben način? Zakaj bi na¬ ši delavci tudi doma ne do¬ segali enakih proizvodnih rezultatov kot v tujini in s tem tudi podobnih osebnih dohodkov? Imamo vse po¬ goje in možnosti, da uredi¬ mo boljšo organizacijo dela in z njo pridemo do visokih osebnih dohodkov. GE POMEMBNEM PRAZNIKU NAŠE REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM občinska skupščina in družbene organizacije Zelo pomembno je, da delovnemu človeku pokažemo našo pot naprej. Prikazati mu je treba razvoj proizvodnih programov in pomen izvolitve sposobnih ljudi na vodilna delovna mesta, da bodo v čim krajšem času zagotovili izvedbo takih obetajočih programov. V tem je tudi pomen reelekcije, o kateri sedaj razpravljajo posamezne delovne skupnosti. Naše pravične zahteve Kaj je bolj pravično kot zahteva, da naj bo osebni dohodek vsakogar odvisen samo od učinka njegovega dela, od njegove proizvod¬ nosti? To je vendar najbolj humano, najbolj socialistič¬ no. Seveda moramo hkrati storiti tudi vse, da bo ta najpravičnejši sistem nagra¬ jevanja do kraja izdelan, ta¬ ko za delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji, ka¬ kor tudi za tiste, ki organi¬ zirajo proizvodnjo v posa¬ meznih delovnih skupnostih. Nobenega dvoma ni, da bodo ti osebni dohodki raz¬ lični, saj bodo odvisni od rezultatov poslovanja in od politike razdeljevanja do¬ hodkov na osebne dohodke in na sklade ter seveda tu¬ di od ponudbe in povpra¬ ševanja na trgu delovne si¬ le. Delovna organizacija, ki želi dobrega strokovnjaka, mu bo vsekakor morala tu¬ di več plačati. Kjer pa bo »ponudba« strokovnjakov večja, bo tudi strokovna de¬ lovna sila cenejša. Investirajmo tam, kjer se najbolj splača Marsikje se lahko z majh¬ nimi investicijami odpravi¬ jo ozka grla, ki sedaj one¬ mogočajo večjo proizvodnjo in storilnost. Banke naj se usmerijo na take investicije, ki bodo v kratkem času da¬ le velike investicije. Če se bodo banke odločile, da bo¬ mo sedaj gradili vse objek¬ te, v katere moramo vložiti toliko in toliko milijard di¬ narjev, ki jih nimamo, bo¬ mo zavlačevali začeto grad¬ njo v nedogled. Umestneje bo torej, če odložimo grad¬ njo nekaterih objektov in sredstva sedaj vložimo pred¬ vsem tja, kjer se bodo naj¬ prej obrestovala. Tako bo¬ mo imeli več možnosti kas¬ neje zgraditi tudi druge po¬ membne objekte. Čim prej se bodo banke odločile za tako politiko investiranja, tem prej bomo pri nas kre¬ nili naprej. MEGRADOVA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA Vprašanje: V prejšnji šte¬ vilki je bila v zvezi z do¬ graditvijo osnovne šole Na jami pohvaljena zlasti Me- gradova mladinska delovna brigada. Kako je bila osno¬ vana ta brigada, s kakšnim namenom in v čem so njene zasluge? Odgovor: Na pobudo ob¬ činskega komiteja ZM so maja letos mladi delavci iz mladinskega aktiva grad¬ benega podjetja Megrad osnovali posebno mladinsko delovno brigado kot samo¬ stojno enoto na gradbišču osnovne šole Na jami. Na ta način so hoteli prenesti izkušnje, delovni polet in metode dela mladinskih de¬ lovnih brigad v gradbeno podjetje oziroma na gradbi¬ šče te šole, ki je morala biti dograjena in izročena svo¬ jemu namenu z začetkom novega šolskega leta. Gradisova mladinska de¬ lovna brigada je na gradbi¬ šču osnovne šole Na jami dejansko odkrivala »skrite rezerve« v vseh fazah dela, (Nadaljevanje na 8. strani) Šišenska tribuna 3 KAJ SMO ZE DOSEGLI V GOSPODARSKI REFORMI? gospodarjenje v razmerah gospodarske reforme Na podlagi rezultatov iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za III četrt¬ letje, ki jih primerjamo v rezultatih I. polle ja letos in III. četrtletja v preteklem letu moremo ugotoviti, kako so se gospodarske organizacije vključile v način gospodarje¬ nja, ki ga uvaja naša gospodarska reforma. Rezultati zadnjih treh mesecev so v primerjavi s preteklim letom (julij—september) in v primerjavi s prvim polletjem ugodnejši, ker je porast narodnega dohodka (20 °/o), zlasti pa čistega dohodka (45°/o) občutno večji od porasta celotnega dohodka (25 °/u). Naše bralce želimo redno obveščati o delovnih naporih in uspehih v naših proizvodnih organizaci¬ jah, kajti od rezultatov njihovega dela so odvisne večje ali manjše možnosti dviga našega standarda. V prejšnji številki smo objavili kratke intervjuje, kako so naše delovne organizacije startale v go¬ spodarsko reformo. Zdaj pa objavljamo že prve re¬ zultate in uspehe delovnih kolektivov, dosežene v razmerah gospodarske reforme. V delitvi čistega dohodka so v zadnjih treh mesecih v naprotju z istim obdob¬ jem preteklega leta porasli skladi za okoli 83 %, med¬ tem ko je znašal ta porast v prvem polletju le okoli 8 °/o. Porast bruto osebnih dohod¬ kov se je znižal od 30 % na 23,6%. Čeprav je na zni¬ žanje bruto osebnih dohod¬ kov vplivalo znižanje sto¬ penj prispevkov iz delov¬ nega razmerja in prispev¬ kov za socialno zavarova¬ nje, za kolikor so se lahko povečali neto osebni pre¬ jemki, pa nam ta porast ka¬ že, da so gospodarske orga¬ nizacije zelo previdno za¬ čele valorizirati osebne do¬ hodke. To je razumljivo, ker se v teh mesecih še ni dalo predvideti vseh učinkov go¬ spodarske reforme in na tej osnovi ugotoviti boljšega ali slabšega položaja v poslo¬ vanju, saj nekateri ukrepi še niso mogli v polni meri vplivati na poslovni uspeh. K takemu ravnanju go¬ spodarskih organizacij pa je pripomogla tudi spremenje¬ na kreditna politika, ki je imela za posledico visok po¬ rast zalog (34%)'ter zviša¬ nje terjatev do kupcev (49 odstotkov) ob istočasnem porastu obveznosti do do¬ baviteljev (80 %). Zato so gospodarske organizacije ob zaostrenih pogojih najema¬ nja kreditov za obratna sredstva stremele, da čim hitreje ustvarijo potrebno višino za delovanje poslov¬ nega sklada. Zaostrena politika zaposlovanja V težnji, da dvignejo pro¬ duktivnost dela z boljšo or¬ ganizacijo in sploh z od¬ krivanjem notranjih rezerv, so gospodarske organizacije zaostrile tudi politiko zapo¬ slovanja, saj se je število zaposlenih v zadnjih treh mesecih v primerjavi s I. polletjem znižalo za 484 oseb. Ta padec je posledica občutno manjšega spreje¬ manja v delovno razmerje (v letu 1964 je bilo spreje¬ tih 1830 oseb, letos pa ko¬ maj 646 oseb), medtem ko so se, sicer v manjši meri, znižale prekinitve delovne¬ ga razmerja (lani 1535, le¬ tos 1130). Posledica zmanjšanja šte¬ vila zaposlenih je bila tudi povečanje produktivnosti, ki bi bilo še večje, če bi podjetja v večji meri pre¬ kvalificirala obstoječo de¬ lovno silo in izboljšala strukturo strokovnosti za- ‘poslenih z novimi zapo¬ slitvami višje in visoko kva¬ lificiranih delavcev. Nujna modernizacija strojnega parka Nove razmere gospodar¬ jenja so se odrazile tudi pri investicijah. V devetih me- UGODNEJŠI REZULTATI GOSPODARJENJA 20% porast narodnega dohodka 45% porast čistega dohodka 25 % porast celotnega dohodka 83 % porast skladov NEGATIVNI REZULTATI 35 % porast zalog 49 % zvišanje neporavnanih terjatev do kupcev 80 % porast neporavnanih obveznosti do dobaviteljev Ob&toL < x&>o>C’ & sindikalnega su>eta USPEŠNO DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA -SVETA Sredi prejšnjega meseca je bil IX. redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta, na katerem so navzoči de¬ legati in gostje obširno razpravljali o dosedanjem delu in o vprašanjih in nalogah sindikalnih organizacij. Občinski sindikalni svet je v zadnjih dveh letih raz¬ pravljal in sprejemal pri¬ poročila in sklepe o najpo¬ membnejših problemih go¬ spodarskega in političnega dogajanja v delovnih orga¬ nizacijah in sindikalnih po¬ družnicah na območju na¬ še občine. Med najpomemb¬ nejše štejemo vsekakor raz¬ prave o pomoči delovnim organizacijam pri prehodu na 42-urni delovni teden, pri izdelavi statutov in raz¬ nih internih pravilnikov de¬ lovnih organizacij, analizi¬ ranje uspehov in neuspehov delovnih organizacij pri iz¬ polnjevanju plana, skrb za pravilno izvajanje kadrov¬ ske politike in reelekcije direktorjev in vodilnih ka¬ drov itd. Tudi predsedstvo občin¬ skega sindikalnega sveta je opravilo precej zahtevne naloge. Mimo rednega dela je obravnavalo porodila in delo stalnih in začasnih ko¬ misij. Tako je med drugim razpravljalo o nadaljnjem spopolnjevanju delitve ose¬ bnih dohodkov po učinkih dela, o problemih sezon¬ skih delavcev, o notranjih medsebojnih odnosih v de¬ lovnih organizacijah, o pro¬ blemih pri uvajanju skraj¬ šanega delovnega tedna, o uspešni uporabi novih za¬ konov s področja delovnega in gospodarskega prava, o nalogah sindikata v zve¬ zi z novimi gospodarskimi ukrepi, o izvedbi volitev v organe družbeno-političnih skupnosti in v organe de¬ lavskega samoupravljanja, o športnih tekmovanjih, strokovnih seminarjih, re¬ kreaciji itd. Tudi trije sindikalni stro¬ kovni odbori so bili aktivni v pretekli mandatni dobi. Tako je strokovni odbor sindikata delavcev industri¬ je in rudarstva obravnaval vlogo organov samouprav¬ ljanja v delovnih organiza¬ cijah in njihovo volitev po novih predpisih. Razprav¬ ljal je tudi o delitvi oseb¬ nega dohodka, o aktivnosti sindikalnih podružnic, o varnosti in izvajanju go¬ spodarske reforme ter vzdr¬ ževal najtesnejšo povezavo z republiškim strokovnim odborom. Strokovni odbor sindikata delavcev storitve¬ nih dejavnosti je razprav¬ ljal o vseh pomembnejših vprašanjih svojega delovne¬ ga področja. 6 Zelo obširna razprava delegatov in gostov je kva¬ litetno osvetlila in analizi¬ ral razne probleme in sku¬ šala do njih zavzeti napred¬ na stališča. © Občni zbor je bil res uspešen dogovor o politiki, ki naj jo vodi občinski sin¬ dikalni svet pri posameznih sodobnih problemih. Seve¬ da je sedaj pred novoizvo¬ ljeni občinski sindikalni svet postavljena resna nalo¬ ga, kako ta stališča uresni¬ čiti v praksi, da ne bo osta¬ lo več ali manj le pri bese¬ dah, sklepih in priporočilih, temveč da bodo ta stališča uresničena v organih delav¬ skega samoupravljanja, v vodstvih delovnih organiza¬ cij in v samih delovnih ko¬ lektivih. Sgl secih znašajo vlaganja v os¬ novna sredstva 48 % od predvidenih, kar pomeni, da investicije ne bodo dosegle predvidenega obsega. Go¬ spodarske organizacije bo¬ do morale svojo investicij¬ sko politiko prilagoditi na¬ stalim razmeram in usmer¬ jati sredstva predvsem v modernizacijo obstoječega strojnega parka in mehani¬ zacijo proizvodnje. To jim bo čimprej omogočilo vklju¬ čitev v mednarodno delitev dela in tudi povečalo na¬ pore za znatnejše povečanje izvoza, čeprav tudi na tem področju v letošnjem letu niso bili doseženi slabi uspe¬ hi in je bil plan izvoza do¬ slej realiziran 70 %, tako da lahko pričakujemo, da bo tudi izpolnjen. KAKO SMO STARTALI V GOSPODARSKO REFORMO? Gospodarske organizacije so v večini primerov anali¬ zirale ekonomski položaj, v katerem so se znašle po go¬ spodarski reformi in spre¬ jele sklepe, ki naj zagotovi¬ jo boljše gospodarjenje in ugodnejše finančne rezulta¬ te. Sklepi gospodarskih or¬ ganizacij so se nanašali predvsem na: — intenzivnejše izkorišča¬ nje delovnih priprav, tudi z uvajanjem dela v več iz¬ menah in boljšo organizaci¬ jo dela; — usmeritev investicij¬ skih vlaganj predvsem v modernizacijo obstoječih os¬ novnih sredstev, ki naj omogočijo večjo produktiv¬ nost; — maksimalno varčeva¬ nje pri surovinah, repro¬ dukcijskem materialu in zmanjšanju izmeta; — preusmeritve v proiz¬ vodnem programu z ukini¬ tvijo manj rentabilne ali ne¬ rentabilne proizvodnje; — prekvalifikacijo zapo¬ slenih in znižanje števila re¬ žijskih delavcev; — večjo preusmeritev proizvodnje na zunanji trg; — boljšo organizacijo ko¬ mercialnih služb, ki naj te¬ meljiteje analizirajo tržno situacijo in omogočijo čim boljši plasma blaga. NASE POGLAVITNE NALOGE Vsi ti ukrepi gospodarskih organizacij, posebno tisti, ki se nanašajo na vprašanje produktivnosti in rentabilnosti, bodo — če bodo uresničeni—omogočili premostitev težav, ki so nastale z uvedbo gospodarske reforme. Zato naj se gospodarske organizacije na podlagi priporočil občinske skupščine osredotočijo predvsem na naslednja vprašanja: — določijo naj jasnejšo proizvodno, ekonomsko in osnovno politiko za svoj na¬ daljnji razvoj v razmerah gospodarske reforme in za uresničitev njenih ciljev; — proučijo naj programe za izpolnitev in moderniza¬ cijo obstoječih delovnih sredstev, ki naj omogočijo večji obseg proizvodnje, večjo produktivnost in zmanjšanje proizvodnih stroškov; — namesto odpuščanja morebitne režijske delovne sile naj skušajo le-te pre¬ kvalificirati in zaposliti v proizvodnji; — z uvajanjem sodobnej¬ ših tehnoloških procesov, delitvijo dela, specializaci¬ jo in kooperacijo naj dose¬ žejo večjo produktivnost de¬ la; — ker se pojmuje oseb¬ ne dohodke v novih razme¬ rah gospodarjenja kot ele- S takimi zastarelimi metodami, tehniko in organizacijo si danes ne bomo priborili niti visoke produktivnosti, niti uspešnejšega uveljavljanja na mednarodnih tržiščih, niti — višjih in boljših osebnih dohodkov P°OMNI! Javna fribuna je najcenejši slovenski lisi ment, ki naj spodbuja k po¬ večanju produktivnosti de¬ lan, bi morale delovne or¬ ganizacije sprejeti take os¬ nove in merila delitve oseb¬ nih dohodkov, ki bodo sti¬ mulativna za vse zaposlene; — intenzivno je treba iz¬ koristiti vse možnosti za večji plasma izdelkov na zunanjih tržiščih, ker bo le tako mogoče še nadalje po¬ večevati proizvodnjo in s tem zagotoviti potrebna de¬ vizna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala. Bojan JURClC 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA RAZGOVORI Z VOLIVCI KOLIKO MESTNIH OBČINI ENA ALI VEC OBČIN V LJUBLJANI Na zadnjih zborih sta zbora volivcev krajevne skupnosti Hinko Smrekar in v šoli Zvonka Runka postavila vpra¬ šanji, ali je glede na različen finančni položaj ljubljan¬ skih občin predvidena združitev ljubljanskih mestnih ob¬ čin. Zbore volivcev v Medvodah, Smledniku in v obratu Agrokombinata pa je zanimalo, kakšne bi bile posledice združitve mestnih občin za nemestno območje v pogledu komunalne ureditve, gradnje šole v Smledniku in dokon¬ čanja kulturnih domov. ODPRAVIMO SLABOSTI V ODNOSIH MED LJUBLJANSKIMI OBČINAMI Mnogi, ki skrbno sprem¬ ljajo razvoj mesta Ljublja¬ ne, pa ugotavljajo,. da se Ljubljana na svojih perifer¬ nih območjih mnogo bolj in vsestransko razvija, odkar v njej samostojno deluje pet občin, medtem ko je bil prej bolj poudarjen razvoj samega centra mesta. ljubljanskimi občinami. Ta¬ ko znašajo proračunska sre¬ dstva na prebivalca v letu 1965 v občini Center 164.000 din, v občini Bežigrad 73.000 din, v Šiški 70.000 din, v ob¬ čini Moste-Polje 65.000 din in v občini Vič-Rudnik 54 tisoč din. Podatki veljajo za proračune pred rebalansom in so torej po rebalansu še bolj neugodni za druge štiri občine. Te razlike prihajajo po¬ novno do izraza pri združe¬ vanju sredstev občin za skupne potrebe mesta Ljub- VEC POZORNOSTI MEDOBČINSKEMU SODELOVANJU Značilno je, da izvira naj¬ več pobud za združitev ljubljanskih mestnih občin od občanov, ki so zaposleni v družbenih službah, zlasti v šolstvu. Ti si delajo utva¬ re, da bi sama združitev pri¬ nesla več sredstev in bi bili š tem problemi rešeni. Nesporno je, da je pobuda vsake posamezne občine z vsem svojim bogatim samo¬ upravnim mehanizmom v marsičem prispevala, da so bili mnogi komunalni pro¬ blemi in problemi družbe¬ nih služb zadovoljivo rešeni. Zato je bilo že v mnogih razpravah ugotovljeno, da ni prave rešitve v ukinitvi občin, temveč v odpravi vz¬ rokov, ki povzročajo takšne diskusije. Gre torej za to, da odpravimo tisto, kar je narobe v odnosih med ob¬ činami. Različni gmotni položaj ljubljanskih občin je posle¬ dica delitvenih odnosov. Glavna vira občinskih proračunov sta: — prispevek iz osebnega dohodka, ki je dohodek ti¬ ste občine, kjer prebivalci stanujejo, in — maloprodajni davek, ki je dohodek tiste občine, kjer so trgovski lokali. V zvezi s problematiko ljubljanskih mestnih občin in mestnega sveta preberite tudi: Marijan Tepina: »Občine med seboj«, uvodnik v 21. številki (6. XI. 65) »Naših razgledov« in B. K.: »Statut mesta Ljub¬ ljane v reviziji« v 23. štev. (13. XI. 65) »Občana«. Razlika v finančni zmog¬ ljivosti ljubljanskih občin nastaja torej predvsem za¬ radi dohodkov, ki jih ustvar¬ ja občina Center iz malo¬ prodajnega davka (npr. pre¬ ko 2 milijardi v letu 1965), medtem ko je ta dohodek v drugih ljubljanskih občinah znatno manjši (v občini Ši¬ ška npr. 230 milijonov), ra¬ zen tega je občina Ljublja- na-Center v letošnjem letu ustvarila visoke dohodke tu¬ di s sodnimi taksami, ker se sodne takse zbirajo po se¬ dežu sodišč. Tako je pred¬ vsem zaradi teh dveh po¬ stavk proračun občine Lju- bljana-Center za 4 milijar¬ de večji od proračuna obči¬ ne Ljubljana-Šiška. Še večje razlike so med občino Center in drugimi Poleg tega bo potrebno na področju medobčinskega so¬ delovanja storiti mnogo več kot doslej, ne samo pri združevanju nekaterih up¬ ravnih služb (združile so se že službe za notranje zade¬ ve, razpravlja se o združi¬ tvi služb za narodno obram¬ bo, sodnikov za prekrške in še nekaterih drugih), tem¬ več tudi pri enotnem finan¬ siranju kulture in telesne kulture v Ljubljani. V šol¬ stvu bo potrebno v prvi fa¬ zi doseči vsaj izenačenje osebnih dohodkov. Vse to kaže, da gremo na pot tesnega medobčinskega Na tozadevno vprašanje zbora volivcev v železni¬ škem podjetju za popravilo voz in strojev in na navaja¬ nje konkretnih primerov (športno društvo Olimpija, Avto-moto-speedway itd.) smo prejeli naslednji odgo¬ vor: Financiranje športne de¬ javnosti ni urejeno po sede¬ žih posameznih športnih or¬ ganizacij, temveč predvsem po dejavnosti, ki jo te opra¬ vljajo na določenem območ¬ ju. Sedež športnega društva Olimpija je na Celovški ce¬ sti 25, torej na območju na- Ijane v proračunu mestnega sveta. Občine združujejo sredstva v enakem odstotku od vseh svojih izvirnih do¬ hodkov, kajti mestni svet nima svojih dohodkov in je reševanje zadev skupnega pomena za mesto Ljubljano odvisno od sporazuma med občinami. Slabe strani združitve ljubljanskih občin Sama združitev občin ne bi v ničemer povečala sred¬ stev, s katerimi Ljubljana razpolaga, le njihovo uprav¬ ljanje bi bilo še bolj cen¬ tralizirano, vpliv terena na porabo pa bi bil še manjši. Zato je treba odpraviti vz¬ roke te neenakopravnosti predvsem s tem, da se fi¬ nansiranje skupnih mestnih potreb organizira predvsem na združevanju maloprodaj¬ nega davka, ne pa vseh do¬ hodkov občin. Mestni svet je v zvezi s tem že naročil posebno primerjalno študijo o materialnem položaju ob¬ čin in posebej družbenih služb v Ljubljani. Ta štu¬ dija bo služila kot osnova za razpravo o finansiranju skupnih mestnih potreb v letu 1966 oziroma o tem, ka¬ tere službe in katere dejav¬ nosti bodo finansirale obči¬ ne same, katere in iz kate¬ rih virov pa mestni svet. sodelovanja, ne pa na pot formalnega združevanja mestnih občin. Zato tudi ni bojazni, da bi se okoliška območja naše občine, ki ne spadajo pod mesto Ljublja¬ na, zanemarjala v pogledu nadaljnje izgradnje. Pri ko¬ munalni ureditvi imajo na teh območjih še vedno pred¬ nost vodovodi in ceste, v prihodnjem letu pa bo po¬ trebno začeti graditi tudi novo šolo v Smledniku. Se¬ veda pa je razvoj posamez¬ nega območja v veliki meri odvisen od sredstev, ki se zberejo, in od splošnega fi¬ nančnega položaja občin¬ skega proračuna. M. G. še občine. Vrsta klubov (ho¬ kej, košarka, namizni tenis, drsalno-kotalkarski itd.), ki pripadajo temu društvu, de¬ luje v Šiški. Speedway steza in toza¬ devne prireditve Avto-moto društva so v Zg. Šiški. Prejšnja leta in tudi letos je občinska skupščina pri¬ spevala določena sredstva tudi smučarskemu klubu Enotnost za prireditve na skakalnicah na območju Ši¬ ške, čeprav ima ta klub se¬ dež izven naše občine. Isto velja za Brodarsko društvo Ljubljana, ker ne¬ katere svoje prireditve or¬ ganizira na kajak-progi v Tacnu. Mnogo kritike je bilo namreč tudi zaradi tega, ker smo podpirali predvsem športne organizacije, ki so tradicionalno »šišenske« (kot npr. ŠD Ljubljana, ŠD Ili¬ rija itd.), ne pa tistih, ki s svojo dejavnostjo v celoti ali delno delujejo na ob¬ močju naše občine. V prihodnje bo vsekakor potrebno podpirati pred¬ vsem tiste dejavnosti, ki bo¬ do res množične, ki bodo zlasti vključevale mladino in katerih kvalitetni dosež¬ ki v tekmovanjih bodo res zaslužili družbgno pomoč. M. G. © BUKOVICA — Kako bo s financiranjem najnujnejših opravil na ob¬ močju skupnosti? Načeloma naj bodo iz ob¬ činskega proračuna dotira- ni le funkcionalni izdatki za krajevne skupnosti; za dru¬ ge potrebe bo treba zbrati potrebna sredstva tudi iz drugih virov in ne samo iz občinskega proračuna. Ra¬ zumljivo je, da bo zaradi tega predvsem potrebno do¬ ločiti vrstni red nujnosti in potrebnosti raznih del (ran- giranje), saj bo z omejenimi finančnimi sredstvi možno financirati le najnujnejše, ne pa prav vse želje vo¬ livcev. Zaradi tega bodo pri se¬ stavljanju primarnih, tj. nujnih potreb posamezne krajevne skupnosti sodelo¬ vale posebne odborniške komisije, ki bodo preverile smotrnost in nujnost pred¬ laganih izdatkov. M. Z. — Kako bodo v prihodnje financirana razna krajevna društva in družbene orga¬ nizacije? Zaradi zmanjšanih sred¬ stev občinskega proračuna bodo v skladu z načeli var¬ čevanja in smotrnega vla¬ ganja razpoložljivih sred¬ stev prejemale posamezne družbene organizacije in društva potrebne dotacije iz občinskega proračuna v zmanjšanem obsegu. Kot merilo pri dodeljeva¬ nju dotacij in njihove viši¬ ne bodo upoštevani kon¬ kretni programi dela, njiho¬ va realizacija, kakor po množičnosti udeležbe, tako tudi po kvaliteti in korist¬ nosti tovrstnih dejavnosti. P. Š. — Ne strinjamo se z zdru¬ ževanjem pouka za več raz¬ redov v istem oddelku v Utiku, ker otroci ne bodo pridobili potrebnega zna¬ nja za prehod v višje razre¬ de vodiške osemletke. Uredba določa, da se raz¬ redi oz. oddelki, v katerih je manj kot 20 učencev, združijo. Ker sta v Utiku dva taka razreda, bi se mo¬ rala združiti v en razred. M. Z. — Kdaj bodo ceste oprem¬ ljene s krajevnimi kažipoti? Glej odgovor pod Podu¬ tik! « DRAVLJE — Sanitarna inšpekcija naj pregleda in prepreči odte¬ kanje fekalij iz nekaterih hiš v odprte jarke. Sanitarna inšpekcija je pregledala primere, na ka¬ tere je bila opozorjena, ter je ugotovila, da imajo ome¬ njene hiše urejene predpi¬ sane ločene odtoke za feka¬ lije in drugo odpadno vodo. Zaradi ilovnate zemlje pa pri teh hišah ne morejo urediti požiralnih jam oz. ponikalnih greznic. Dokler v Dravljah ne bo urejena kanalizacija, bo kakršno koli posredovanje sanitarne inšpekcije zaradi omenjenih vzrokov bolj ma¬ lo uspešno. Ureditev kana¬ lizacije pa je ekonomsko utemeljena le v gostih, str¬ njenih naseljih z večjim številom prebivalstva, kar bo v Dravljah izvedljivo še¬ le takrat, ko bosta dograje¬ ni soseski 6 in 7. Seveda bo potrebno tudi urediti hiter odtok deževnice, ki sedaj ogroža Vodnikovo naselje in nekatere druge hiše v Dravljah. 0 GUNCLJE — Nekateri so navozili v gozd pri smučarski skakal¬ nici in v bližino skladišča podjetja Slovenijales razne odpadke, ki kvarijo ozračje in lepoto kraja. Zakaj teh odpadkov ne odstranite in ne preprečite nadaljnjega odlaganja odpadkov? Odpadke odlagajo na teh mestih nekateri vaščani in določena podjetja, čeprav je sanitarna inšpekcija že pred dvema letoma na stroške občinske skupščine odstra¬ nila te odpadke iz bližine skladišča podjetja Sloveni¬ jales. Sanitarna inšpekcija je že tudi izdala odločbe za odstranitev odpadkov iz bližine smučarske skakalni¬ ce ter bo poskrbela, da bo tudi ta prostor ponovno očiščen, toda ne na breme občinske skupščine, temveč tistih, ki so si tukaj samo¬ voljno uredili javno smeti¬ šče. — Sredstva, ki so predvide¬ na za dokončno ureditev gradu Smlednik, naj se raje porabijo za zgraditev nujno potrebne ljubljanske bolniš¬ nice. Odgovor o tem preberite pod Smlednik! — Na križišču v našem na¬ selju naj se določi prednost¬ na cesta, da se preprečijo prometne nesreče. S prometnimi znaki sta na tem križišču že določeni cesta, ki ima prednost, in cesta, ki nima prednosti. Vozniki naj to ob primerni hitrosti vožnje upoštevajo. J. P. © HINKO SMREKAR — Kako bo z nadaljnjim fi¬ nanciranjem najnujnejših opravil na območju naše krajevne skupnosti? Ustrezni načelni odgovor preberite pod Bukovica! — Zaradi zmanjšanja fi¬ nančnih sredstev za glasbe¬ no šolo Franca Sturma in zaradi 100 °/o povečanja šol¬ nine je obisk glasbene šole padel za 40 °/o v primeru z lanskim. Takega postopka ne moremo odobravati. Odgovori občanom KAKŠEN ŠPORT IN POD KAKŠNIMI POGOJI ZASLUZI DRUŽBENO POMOČ Zakaj daje občinska skupščina dotacije tudi raznim športnim organizacijam izven svojega območja? X P O ^ (h a g © >o C! rt O) c >o O rt o 3 ■o c oj "" N ° H |S- .© rtn 4-T e « S rt r- rt g£§ •rt C .*J £ cd c P >03 G n p g G O oj a^ ’^>.S >*: 1> h! .rt Pes. ON.JJ ftM rt _ rt ■H - >03 N 03 . S S _ G > 5 o+^ G-¥»x .©p © „ >N pG O W A3 •rH P< O G -z M w PA3 _ „rG > w 2 ° a c rt (-< TJ -'S- s.g 0) •" -h 03 G rt ._ w> rt ^ S o © X rG o © G TJ a _ s 0) < S' CD , © •' rt p «15 ■ s I «!-£“> © ,Q rt TJ O rt 2 -rt >C/0 _S G G £ c/3 1 c P C C\ £ N £ W c rt O o N > a G 02 p G rt -S ttf>o >C/3 OD C •’-' *r-» TJ G © © >N K/3 Jh © rt «J ■+- ) c > . . . O CD G &0 5 S$ O ._< „ w ^ rt 3 ”3 sj # > XJ 1 ■< I a l Jd3 p dd n. a m ja a CD m rt g N N •p rt G G rt W) o G • I—5 O .CD (D G >03 >o OS >V> G Jo rt rt X G >n rt o -*-> ~ w rt • rH ^ ^ G*' >03 jj ,2 © rt g m G 'OD „ G % TJ G > r* S p§ k5 sls>s g TJ rt n o * >N w g G »-H ^ .Pl ■~“ G O ,—i —t >03 rr< 'HB rt o E.S gs S c > - u « M >N M £ S ra C- .g 2 a g .rt ^ rt tj H Jo G ‘Z? O O O •p G a tuo G ^ C/3 O rt TJ o G c ^ rt w)-p G G <_« G O H M - N "G ._ .5 rt -p O g H a d a| s rt m rt n .^o > *2 G 'S .p? « s 8 *1-5 'P* rt S 'o o S dd o rt X ^ w rt > »M rt) ja .a" d TO <3 o C Š §.s « N e o o S s- g* rt a k rt O 52 S ,rj rt N *T3 C rt G »h © rt .© S * S > sl d d " š| 0-6«. v P SS •1-5 *PN S - _ >ir rt rt rt •»%•§ h G G § >C0 rt >N rt Sm a &.-< » S-m S © rt I® © .- 2 k G *© o p—* ° c .g TJ u S °- rt rt ! Pd Z? C* 'r-3 S 'G rt rt i ,o >© rt ^ -fe ,52 o ® a.S o rt o G M © *« *© O )N g S » rrt 5« i O G rt "■ *p^ JI? rt §■§ ■g ds © O šft ■SS 1=1 O o >cc T 5 ^ rt s © ^ N.S G > J ° 4 M O 1 $. 3 ^ 5 ° » ,G ’ G , (D (D >M ^ G S TJ ! ^ ■U K> - o -S >■3 4 O) 10 '3. —s rt rt n . G CD JG rG '5i . G ^3 r 1 TJ - 1/3 © rt G G G > o X rt w a^S G G w O > G š ,2 Jo rt ^ O G.S a ” M o G TJ O O X a > C/3 -G (D 'Sb w ? G .p-T-J^S g©rt |*g © G CrM O G w S-i p a CD (D W>N •rH > > 'g TJ o H -p K- •^2Gprt c rtGrt ^G-^rtNojO.S^ CD *r^ __p p >N W) p 'o rt rt ^ ^ >N G G CD -Si?^ i 5i (D ^ ^ G O k. rt G TJ t3 G G ^ G *“* D CD <-p2oap?HcDrt^ .S m > g .S a-^ S^ rt :Gj N w w o >o a g 53 ■^7-rn d o/s 2 d ra C N tl > c - ra o os Bf c« O "c/3 O Sc i >ir >w p gg > G GJ O “ -M p^ M . © O > "I-5 G TJ > G G © ^ S >C/3 O o rt ^ »h G © rt -p ,2 .S -S lis o £ 2 w rt ” .,_, TJ rt TJ - N < g d • 03 rt -+-> >o X rt .ph rt C G .© > rt ^ CJ« " h- o SSo o 3 S ftjg 0-2 rt N rt w o ^ O! TJ m tj :r? o a§: ra >:) 'S g S £ a S £ a C Jd G m N > ni c Srt ?3C C < “ Jh § < S, ‘S er ^ tuo cd Q,X • O E' O giš S § G &23 rtO > 13 uxX GJ G G rG TJ (D G rt ,rH ° *» ■“ I> K* J-H .CD O -T 'g § S ia-s-a > >■§ i l " a s s rt rt r ' a.S: ra .p, C 73 3 ' > o S 73 ’ o * o .S ’ TJ G ; a? > 1 0 o . £ S 1 a>o I §■§] 1 3' £ 3 'i a 3 < S >gi 'o„a 33 ™ O S b a > So o N M e -a ra 3 o a (D > dd ra c /3 tm CD +-> © >w -rt ^ p, a c Ji/sSN rt £5 © p^ a G © g G CD ° e .2 •g £>a g © o M w G ^•g ^ 1 W o © % a a rt ^ > ^ *r» O O CD 1—1 a*T» © g S s.s 5 C w tj rt rt c« ■ w " ,o «j G w» « I c N > C.S 2 :a S c c >-0 TJ Q © ^ rt > S o &o »a © © rt ►> •rr, X 'X c g .o C = TJ G cp © 5 'X p,, © © © i—i >r/3 •r-,pQ © s g * w a © © p ™ tuo C © © ‘G G •T G k/3 rt Trt © C g a E 52 £ rt cd © ^ G : m j. 'o © © O dd h 'rt a« »rra ra o m.B? gdd °> ra 73 -© g a © o .PH & © p 03 »o S > . O TJ g 3d ° rt ^ e- »o p-« O j> •s 2 .g o > o g M dd 33 >rap G © G » - © © §3 3 s? •£■o s > 3 2 ^ • X & G 5 ©i*S« pi 4 ^ g H, G 03 rt W) p U p .PH O > p ra a M g I 'g 3 3 33 c • o o u X r a g tj g > tt) G tn cd i o rt - a P © cd • » >o i i en > o cd © © ;G -G a>o > 7 ? >N Cd 03 I pQ pG 13 g g 2 .g ■> g.rt^ a£ °[S 3 ° ^ y "g m s fcS-O g'"! 3 « N ag-|g- i -4^> >m 1 ^ m n t; tuO S.U — »-H p^ 03 .p cd pG N O S š X N *r> «7 E ^ a ,rH 2 t 3 i © O £5 piči¬ co g|g Pp-i h • •r -5 cd a * 1-3 piši rt E GJ Gs-.o 3 GtJco£ 4 o 3 pG , rt o V, ^ G cd © «,S>!S ra^ a?W ^ G g a c O Si-o S P | j2 S i" g Q .£ .g 3 -3 ra ’ g^al-l« g o 'o g T7 .S :G .rt H CO > o - "~ 5 ' G a © .E 4 o > G JrH O . En © a P- 1 * M ppH tu p~< c JI ** O _, o o S ?** 3 : 3 ?-e ra S ^ 2 P Ti Ti ** I-* rtf.OooS^GJH X ^ n g -p-. ^ ^ a-J^^ o © p m G C p p^p 03 rt . i—< v* o »o s^a!a!s«I a \a-§.£ ‘ rt ., 3 TJ -s Q.X a-g;§ ra. pG Cd n -p o o G ti) G • © X 'rt | N c c n .S 1 3 c o < .5 p** .m i 03 cd © o I TJ G G 1 — rt tu 0,0 tuo^ -r n rt .u? tn o _ M U a . a o.! G o G © 'G rt 2 pG 't».ph 'G .s s o © 2 pG 9 ^ o pDtu 0 .PHtux- rt ^ ‘j? G © G u o G-p a -G a © rt c 1 I S 3 f-t o a &O .S © x rt 2 g « J .rt © © , 2 .£’« g .»O ►-> p ^ Wi M , H p O. . Cd o -M o G GGG G 03 C - rt b t. > ^ >o •G .S © ■° S E - a © © «g sl k> G CipG >o o pG P % o n a 'c M cd © - i— •»-» © © G M TJ — +J © .2, o d 3 / 3 «s rt A - N s .Uh J_i S-. C 2 .® 3 o rt G .rt 'o a .S G cd tuo O pG G w © O *G -+-> >N •G G K ^ M rp p pi-| g O O C •ph S rt g .a > > G © o rt »n 3 S>£ > >.a s 2 2 g - 3 TJ "O 'o 9 ^ - n a > £ rag,” 1 ^ C “>'2 3 d | 2 33 -O I X) rt N ii lisli p CO G G K G 2 S G o o +» i^T 5 ^ ^ Cd o m JZ p E r< TJ G Prt ra|°S° « .S ii _ mS ° o *■ 23 91 > cd G a G O © i £ n !3 o !a O i > G > - © rt © G -2 g N ?g N 2 >n^ 2 ^ Gh g 2 TJ 3 ^ :g i rt i ® >03 I G I 03 ^ S O .a G © cd TJ tuO G l°° •S G-^-g rt Sf _< gf “ pic 3 o >5 cd pG pG N O I I rt ^ S •r-5 03 'o 3 O U ■%s Q -S N 'JI m n cd © * G O rj >o M -S G 3 o TJ p p a«- 2 g- g I £5 c ra ra t?*;; ra d*" o ||d t /3 03 a *t?>n S z rt u G TJ is cij rt © >C3 S s; 2 I M a •So ^ ,© C^. > G © rt •t>'G G 'S © a>is u“s © G 9 flS •G i i cd -g © rt ^ 35 G >p£ 03 >0 p TJ 2 G.h ■H p N G -M o O G a a a cd 03 , TJ ag.g| O © >co 9 G M S _ >N O e 2”° g X TJ N -G © > £3 g o o -G G g ^ 8 n o a' o cd dd ddd ::? . 2 . xs «■§.3 S © © >03 © G T3 . £ a ^ G 3 n _i .9 rt -+e 03 O cd s ° J E n - co cd -G G cd - OTJl rt W G © © N 'iC G >o s 9 a -a „ a g co ©.^r *p G -Pj © ►. > > .3 O © • p^ -M o rG 03 a Ti o l .§> 2 dn V >dd 33 (U -o M 5 o •§.£“£ TJ Z? © pG Sog ° © ,G O •S G o rt a G '-G © _, P» cd © o G Cd-r-» G a tuo G £ 0-2 3 »s g g M ■JOSJftO ra 3 2 g £ dd-g> 2 " G _j © © © rt sh G •>—> G tuO rt o p g a-G © 03 © G G ^pG pi^i © *G o < > 12 p§ u? © >N G © ° O 'JT» •p © O - g -G > S\G w G > > O M = > iS s « o-Si'> o, c o « o g u C 3 > o O ° P 3 P—I K G ra >X o 73 o «•- p—i O O ©,* © G TJ C l l l -T O O cd G “ g o.„ > Z, c 3 O - I s SS -g Ta > i t Is tuO.^ ^ >03 O P TJ G O o cd •U? tuo ■SS,.ra s g sf a cd g) TJ p © o n G pG p 3 X d ,S 3 Q 3 © rt x N © rt pG G N >u 75 ^ g-g a p h s ap pil^Ara-a 9 03 - rt p pG >cj . TJ © O 3 ‘S C o 3 g-g O a g ' ra g ra g— g N ra.«.r, o pG ^7 g < g .o G > p G I O r~( TJ TJ > _ 3 03 2 Jj 3 -s G pG n 3 "p rt Sdfi G s-i Ti cd 'G — ra M,g d ra ° ; |S " 3 © >o o s -0 s ° < C > a' c ra -g 'o = c >g ra . !2 n >d3S 'g rt rt >3 p tuo a'^ aJfo ra > « o dd G O >W © . rt t^ (D >03 ~4 X TJ o rt O > G G C -G •G _ O . P,S>hO .5 o <3 G C .ph w ^ TJ rt rG TJ I © N G O I > w p N l/J G O pili ‘S > O *© TJ O x o X X o a G ’> 3 © bA O ' S © >© cd G - G cd > b£ p , 5 ; w P G G _ G S £ rt p T 3 P > O TJ © > O a >■ p G a G o G P >© o > © bX) O g -5 s © © n c 'h ts >§ « = § g © pG H-. g g S •E ,,H P G . . rt Ti 60 g £ S © > P a g r. >© § a I j l s * s > © 'g > > £5 © >« -M O >03 pG 0 »o a o ' G © S 1 S > G © © S © ^ G rt p .... X •1-5 © © -H G G TJ ,2 g § S r§ G X © © © > >03 O o © 03 © • 5 C - pG - to - g O >© G -*-> >03 p *S 2 >© S rt 43 piCj 03 ® N S •?» G .p-, > 03 s I > rt a > © >03 ©S © •** - a G a > © 3 s S ra '5 g G? g >© TJ a ©2 © G © a 03 .-5 *3 >03 ^ j 03 G o t« ; o ra O oa o ra § 3 dd ■t—t ra © >a ^ rt 'G rt P >> G -t - 3 N o, 03 rt ^ ^ P cd ... G 3 “g g ra 3 2 d a m m P ra >h p, c = §. Sffl - ra^.g ! « 2 0 >r /3 J ° 2 SpS , ' 3 o G X Tj G n © n <5 u Z w M H b Z O 14 z 1 - 3 O 03 J H P rt r '•5 © > 03 P O G U a £rg rt -g ^ ‘X N Srt p ra S > > tuo © ^ S o 73 -ra TJ g 3 © O -M O G TJ © N a o g ,rH „pG X . © C G c ra o J 2 -£ >0 dd o > ■S ra O C ■id ra >03 tUO © > G G •PH © © pG G © © G W © © a'■a s ©o © piši pi *3 g a.^ p © > 3 .S 03 O c! g-g © r3 P O 03 r-j piši © >CJ p > O pQ g o o o .2* £ pG G O rt a^ > p .,h a p—i G >CJ O >03 XX . p gts © 3 • S IS P X © a rt © w a 03 03 c tx . s S is I P >© i tuO , I © © © o i r ^ raS X Ti >cj H-> O popisi G «8 fH G G .E-" ra dd ra s§£ •S -o a G •-< 03 §.£; 'C N ts a o g rs Sd3.fi ;s ra ra o > > > ra g >n'c ra j> Q P >C J © S O jhS . p 7 ^ X © > “ 3 Sdd 2 * o 3 © a W 03 -*-> 4-> p p M O) 2 © G O p^ O i 12 S ^ rt c C w rt ^ •n* ra rt S a m ° 2 a © pi 4 G © © p 5 E © piti si i ( p G +> . 03 > P N O ^ G © P G 3 »© PH ■o £-3 .s ^ w (H © G ra piti g c w © ^ G r-H P> (H •§ 4 S| L O) O a rt a ^ 03 CS“ . © .pH X *T? 03 .■a © m G G h © a J w a © I I >N © a g G piti TJ C > x © P N m p o | > E ^ © Ga© m hfl ra £ > G ^ > P u. © © z n tu m >2 m M P S , S J E Q ra N is cc © G ■ . © >o 3 TJ X ~ 'G w o 5 > ° E g g I ■§ 8 & 3 -p > G o 3 .« ra C ra « '2 ra G > rt G S .a = s -H ra d* •ra ra S c o. -E C -S a a >cj a .ph © l 'gs s £ .g £ dd C 03 S g • PH O X C rt o piti X .2 © 0 ' a ° ^ G 1 © I pQ P •2 -p-s N © I O O © O O a > N -r-p gl s “3 a g n “ "■a S .2 ra 3 >N P piti.^ u G^g G -H ^ >CJ «5 g G »© g E rt rt P 1 o > .o •a piti lap E -'S O •«-» O M E 5 •* N V ^ TJ . 4 -> > G cd .rt 'g p o © g O M ? a-: rt B © 5 N O © w H o .rt ©-" ' © ^ti © > 2 M ^ TJ © G N,© ^ TJ >o © o rt G +> a p n © w > a N G j ." »S, g > > g ■ra > dd 2 « N Sara .S*.& 2 O fi U !d h dd a a a Qdd i/i 14 < M “ b a h § ra g ra g B ■a g ja P P o G 03 Cd >03 N © P lil ra .ES OJ ^2 G T? O . 2 , > G N p G .ph > *a S P G _ o G G ► 5^0 p° OB U »S ''tp W SP U£ S5 U > BS O HH fe< go O Ed B J M H Kfl H , B. 02 1 Po o .fi.fi O > žirafe .. ra rt 3 o G >N 2 >C/3 - © > a 03 ^ 2 I •a E . O © G £_i H-> G ^.ph a G © p, -P G CO ra MS" _H OJU^H ~ O .S © P . M rg rt G u ■H .9 , © P- C- g 3 S:S° ■a 'ra « g ° 5 s - & > »PH.H L O G w ft o > N N s n ra ra a •^ G T? L. H*|i 2 ^ -g ra as « m ra t. ra B d > a> g cd rt p © © G O G ! 4 ,u & g ,g< © I 2 S a 4 > Z > U z o o B < 02 ► > U z «fl o B 3 O O O o o N 02 C 13 o pj > H •h < Z KB >4 < >4 1 4 ) C) J 3 o ->-a -r^ a. a 0 'S ra > g S bA 03 > © Cfl © -M .PH H C! * ro *a © 3 ra o -o > ra ° s .ras | o a . © .ph 03 «H ■5s>» > § »4 2§& N add .j 1 >- S e i-sfi 03 C P w .-ra > C .S »rt O J o «0 g ra 3 N S .-S ra 02 O S a .c •Sd 4 ? ra 3 >03 o a rt >• © X G 03 u *g *s S ' © o J 3 >© M .73 >03 G © H ~ I © TJ ' G O ' > J E 5 Ulil -J N X & —* (H © X TJ O r 25 ■ra c •^5 >N „ © © G . rt G > *»-5 bi) ■g ” ® ;s s O 3 « ra « -Bi -c B J3 SC O.ra o .1 ra ra B '|l| > 2 3> "|^ «i ® 11 E § 'S ra .2 i c ra 'N £ J3 Sgra^i 3 ~ 3 > H P tuO © .g 3 ras o a 3 H-B © E = ■3 > ; ra 5 : c ; ra a d? S i >B ! fcE ‘ 3 © , oH T5 >© Šišenska tribuna n I w I er >d o? 9 d; § 3 3 (D rt cr trg«! o p er rt tl: i fP h. ^ 3 N “3o N»» »a.| C 3 O — . 03 < < 9 CD JrL* k-■ ui 5T o O O K— •d 2. S o K § W rt H rt 3 p 03 K g 03 »O o< o fD 3' P 03 &3 cr o &* £.3 < ra 3 < ra w S£Š ® a§ a QJ d 03 SL 3 S E M - iz. ra< ^ cr 1 * < >3 N< 5’ o <’ S-cm o S ra fj) fli N< in O 3 w 3 d 03 O 2 £ £3 d >o < ; ^3 O < ra N a >cr °. M ’ w o 03 3 ra 3 Ms 03 8 O 2$ P^ 5* W *-*N sf* _ c g-a ra<~ 5* Oi I 03 O S P* 5 ? §. t cr o t a £ , ° 2 . ~ cr 3 < 0<2 jN § 3 2. er 3 * ° H HJ p CD r ~ w< 3 03 3 03 B< E. (Pot: a 2-0 « 3< O H*. O es 3 o co n> a* ui 3 c-+- p o £2 ”• E. ra'P 3 < O w< £3 P eT O : ra< c« 1 a d 5 ra < P Cfl< ►—• 3 ° M fn CTQ ra u. 3 «-J. Cflrt 03 (D N < ►-• cr (D š«o - «_j. fi, 03 cr W e-i- X < ° g S-3 B. < a < Q3 d 3 a 3 3 O o 3 d 3 ■"* 3. P w -*• <3 er dut “ (p C (P ST p d 3 £-1 jii ° } < 1-1 ■ N* S 2‘ s* ^ 3 d 3 3. a g & n> 2 o jo. P I 3 I O e w> H K pr) 02» 2<)> •'»do Zp ?)0 oo O Hi« 2 § 38 H O > crc« p) 13 a • ob p » » s p i o < >>> ® ® 3 .® n - 3 p < g . £L 5. B ^ 03 30 h?Tob (T> O — > K* ra o p rt 9 £gdgsg™ 3 to ~ 4 3 ° g g§3$!g® E-"s.šg“I 3 rt 3 v Q3 O 3‘ p er 3' £30 3 P w O ^ °S J s 4 ^ d o 3 N < cc — ^ S 2 »-• a> g “ ‘2. o ^ ^.cm (D 4 H ' 1 g*&' £3 »-s mSOu. c n S S' C S »« 2.?° c”. »"oSft« o <5 b. a s'S N £ S-g^g & 3 s: S O P ►* Ž d “ O o>3 ?r cr <5 g m m ' M ’ KS 2; g s I s g & ai tf al i 3 •>3 03 o | 3 < 3*^ ; ^ »-i ; Sr* O . S *"'• o"! o’ 2 3.3 W" NWE p O h &"„s l-J Pl p O 03 h O w d £ O *-i ► < S’ ^ < o r < B £ 03 O O g" a o 2* 3 3 P^S 3* O 3 a ** 3 d N<0 cr n o 3: cr i < cr | o o i a ^ cr P* 2L'- J - &3 c ^ a 3 sl o* 3 | /T. 5? P hj 03 03 O < cr o o c.< c.S c I \ i H" P P o a a cr 2‘ o o 5* •-$ cr S - a »—i* < ^ N 3 era N< Hj er 3 a> '3- P E. - p ° • i-.. P S p M< o h-* ui O O g*3 2 . p er P 3 P O 3 a £• P vi >-i | ra o d 3 *■* s ra n< £V »§ 3 ‘fr& ^!° g §■ ra ^ d _. ^ H. o &l < 3 wg Odo ™ Ef e O 3 c O K* a < 3 d 3 (B fS S* £3 P. “B-SS-g-B g- S”« « £.» h »S? o 2 < S g d d m a3 s O W 3 OJlIh 8 ir ff —5 ®SS tfmD 0.5 <5^0 „.SSllJ5o5 re i 3 n> — g. Ed;:. 3 ro s er Bd . d en 00 C. ►£ d <1 | P P P. I N 3 W (T» 03 p B’ E. p o HJ '^h-i P d 5--, a g; 1 o kT a < p 1 2 % era S- p n co N 2 ® & N o O 03 3 W<«-J. p p (D 03 S2: o 3. 3 er 3 ‘>5 E-t- 3 er < I 3 HJ I 03 p e_i. o '-;• a p P 3 era N ra c?' er ►—> p 2 w"o’ 3 2 ° < - 3 < E ^ O P ero pr < a o p Wo 3 ® K O 0. P. O o< » B S.Š S.** en 3 id d fB d g „ d 3 3 N P 3' ra ►— s*P,OiP ra S Ki. *■* P M- ra’ a 3 p O N< Ul P cT- ^ 3 3 P o Ul< Hi ra s era P p p ^ cT- W <■ M 3 cT- p O ^ Is- Hi P tr n ra ad d o ^ O Ul P S g! gS M-® N < 3 P p'O a P 4 £° p W 3 d «-j. a p n> -o o' er w d ofro =2T3 < co8> Hi era n 3§l Hi o er p ^ 3 a. g s (B en n d P- p ->5 cra a < | m ec m i o 3 Ig-" •^3 Hi S.w<* ?r p P ^ d ra Ul< 3 E. Ul< ra ora P d ° cm d p Hi 3 p ■ - < p p a c n 3 ?r P N < ra d cl ^ er o p d p ^ era ra P er 3 Qi d p a p < • ra ' 2 . > 2 s M < 3 d o Hi P d u< o P Ul 3 < ra'2- 2 £ 3 < ^ 2i o 3 d d Hi o p N < S g'o 3 ui p' ^ er td Ul p d- 3 w 3 g ro ® '^g-E- o W d I JT O “ g 3 § s.fcS-3 p ° o< 3 ^ d: o og 3 3 p 3. Ul< * £ co 3 ?r 2. 3 M d P 2 E e_i. W 2 3 3 g- ® o ■g a 0 — 2d ro o 1 i g 3 3 0 ® p. o — — o" SE „ o< SL O „2 g ^ JT*bSS en P -S 3 P O p ^ a £j p 8 Ib ||l S-<5^ O N d |3 g trpdg ,. N . i’ N 2* p p ra &SŠS I ^ S, S2.t ►-cm p tog. Kg ^ ra »gs&g« -S' 2) < > M "J H rt* N 9 “ p ‘ p - M 5! 3 2 . 3 ’ ~ 3 I' < g&s < r* %■ ra 3. o ? 5* * 2.S- o n M ra n®- w N 5 rt 2. P -» H-. g 22c* g m ra 3 » » g 0 3 o 2 n< 2° S- 2 g* S _ (B C S ? m 3 d £. S W n S« s ix d o< 3 er z>h H21 . >>S ao2)0 S2 5 ® 1 ™ gog - 5 0 o £ ^ HT £ 3 cf^ ’-' §ffgB w< a ra w p IM: ora aPP ra d ws PS « > N N> 2 gc «&: N 83 630 H S< 83 O 2o g: a P p 3 a ra S £ at ra £ G. Š--p - p p ra ■ ^ ag O co rr o* ^ ° 3 p i o ra BT® B Pl P •v.e-j. P a S ra p 2 d » P <2 P ^ E o p ?r H “ < o er er 3 er w o o P 3* g g 3 S'® g- cP. p; cm a w< P ^ P H C< S" en o 53 S O-N < 3 P 21P M M B P P a-p en d er oC »5"B < °.®b § CE d 3 I K I-! O .»OB p>e: tr s S® ® ^ £5’|.° s §,r< (B g- ' O e-i. N H^-g^, tL ^ ra N S 3 £ << £1. c* g ® 3. o"° o » V. r~i rt. y er a o m p — £ra N P Cfl< ra d P rt; §■ g, i.® s.a° si?® 1-11 ll 3.1 ? H e «< r o * &9 S M* © ra * r B* N( d 0 O o a a p er ^ o o ra £ 3 uk o< 3 P 5 - P Ul a ^ p *“ Ul a. « N< K. 3 > ra es n o g sa h 5 7 » S h ?! 2 G w " O 03 O 2! 7) ?! , rt ^ ! P d a C N ® ra< 5^ ra o P a r/i p rt- o o q, a ^ Oi ra O o ° ^ J g N 3 ® a P . 0 rt- cm o p w cm < a d 0 p 9. e 1 er i i N p P O m s? c: er c o . ui er d CK 3 3 P 9 - p P O a n p ra. . □ ui a o o e a p -p o 9 w d p er aj ui ■§!§: sat 3 g;® — SE ra cm ra p t? er 3 ra er o •• o < < 2 ra ^ cm p ! ra Ul ra j, - °-® 3 Oi N) p a >rt w< C * ra 5.3 0 a o er er , c d 1 9 O £3 l/l & 9 O < 9 *» ^ a 3?: ra c/ 2 < 9 rt £ 5' p 9 -o 2. o a rt- P H a ra S. er ra «« m 3" rt- ° ra rt 71 3 J 3 ^® ch ra a * e5< jjj cm o sais g. c c 3. O rt" ui Oi o < rt- P 2. o a" e uk 3. J" er er _ N Ul< *—*• A p O O w c _ a e^: £ 3 p o rt o 2. rt N< 0 d?9§ O a. P p ui S- P O M a 3 O.Si S e. 8 g' a p trg i. w 1 : rtd < o d d s Pl ! < "h a 3®-®S er V i" d - o g g- sr ® 3 o S. sr m -< £f !>r g ">•0 a° s N O BTo o :3:s-.§| er G«* 0 ‘ § < < ra P rt-^ £ ra o - uk ^ ra 2:a rt o er 2 E 5S ■ g^s- S. 9 9 i o ra ra ra a. ^ £ < ra m o o< ra O i. o< a d £ a#s - ^ < „ < lis ° o ° 3 - 05 3 3 M d (B Ef -1 -i 2. S ra g 3 < ra n*/® a P a ra 3 a S < a 1 0 2 B 2 c* o 3 0 25 w r/) r* I W O P rt o< 9 O '-'S M 3 H D" 3 . ~ c< J. o* ui ra Oi^-cm d p ra a o a e^jI P ui ui ra Oi er rt a a < E.< O GO O 9 - rt O p d bt 3 g h*- o ra D* p 3 3 ‘ odra e-i. a ^ 2 rt ! •a sr o er 9 cm o o < iS ra d • 9 O Oi tr* a c 2 . £ } a p’ p 9 < ra • ra . er 9 • p er o d p as I o o d I 0 3 > 3 00 3 tJ p og ; § g c asa N 3 > fl •d «5 0) 4d j*a ?42 > 0 6 o 3 g* G § a d 3 - •744 > 3 ^ o A'S £ •h n rt > N o< 42 03 .5, O Q> ■8-S i |lT ^ -M a p ^ s «U 3 3 * O J * P P N ‘c ® § s > O n cd g N *h ^3 o 3 . ^2 o o •r^ w 3 Tj •!—> r ~’ CD S °< > 3 a.&: »cii d X ^ O ojO O. N ; - > O P 3 p Sn ‘£ w TJ CD ?-i 7 O 03 s > •^ 2 3 P N Tj M O rt 7 3 5ž o .-a .3 *o £3 a 44 i co o :t? 3 o CD 3 42 N >N 3 s S' 0 N G ^ 3 P O fl 3 > (D fl P 7 ^■srs .0444 s a > w 3^0 £ 00 a s 0 2 tJ 3 a 3 ^ M 3 C 0 4^ 2 rH d ‘H g a d o>« N O „, •h ^ no c 5 S a) § g •r —3 >SJ 3 3 3 44 fl fl 3 T3 r3 N ^ ^ 42 cd • c S O ,7 44 ofl-d 3 O 3 -M £ £ sat? 3 co Sh CD 44 „ > _, CD >0 42 rt p P >co > w 3 s > 'S « a 3 44 co > o .X£ .0 r! 3 »C? -I O o«S» a •« g > > tj O >p a - o 3 44 > 3 3 §) ,rH O o O 3 ^ N 3 . . „ 3 .Sl S S* ^ rn 3 rri > p 73 3 >w 3 fl > a d p c >0 3 -‘F* 3 rt -r-s • O 44 42 44 > ‘3 3 Š-*.® 00 CD fl 3 3 o -H > <^- =S'aS| g* ® § S g N »ar-H* om a c a 3 S o-a ■* CO Tj ^ W o w ,S .£, a o a S S g 1 A S| S £ > ^ CD 3 3 /j) 3 3 -34 o > 5S gg << o> Q< , BS fc N § “I ŠŠ 2 a >2 S g «a m O *U ^ si «Q o «flo +» M O O «3 ^ O .© > * 5 3 a *7 O . > j3 © fl >■*-.** 3 © fl bufl« S - fe o £ >M P 0 44 £ 3 fl 3 * S 43 n cd a g fl tp « 3 > | s g.8 a 44 A p -<1 >N >cc 3 3 P 3 •- - 3ftC C 3 3 3 — X W> > a>*o5'g 'G '57 3 w 3 3 ^ [sj >w 42 p •rH P >S3 QJ g a 3 -je 3 w .52 W1 33 w '33 | S ■S > _N 47 0 ) S E ,r_ » 3 p “•§ a c g M O 3 c K* 3.% ,rH 3 •3 O >0 5h 3 a 3 42 > >44 p .3 0 >w -r-s+j Cd •h-sTI w 4 h CD § T5 P . 3 a p TS d o ^ Sfl”" N 3 C4) P 3 j 3 > < .“4’g ^ s s s >w a 3 5h P ^ > P P -M m ^ 2go ■tis 42 3 P ‘3 M 3 rt M : G * > s^f tuo > > 3 N O O--44 o -S P >t/2 >0 >W -r—j rt P 9 5.° I ^ > > I 44 I > O N 42 3 p 5 h m TJ '7 P gs c s 3 .d > >w P P r— >co s >p O rt C > £ 33 3 3 fl >0 ti ^ N 5 fi © 3 O 3 s 3 *l-9 a o u « = Pi ^ « - ® >« 3 S rt © 3 .as 3g | - *p^ 3 3 3 —1 ^ ž p 5 s 3 rt M >« • •S P 3 O -rt -M PH 44 3 44 d & „P 3 O 3 -H rt P | tu." 3 42 a.^ •r-» 3 7 } •3 N< C ° S co T3 CD-rj p 3 >77 g 1 > 5 P 3 2 n ^ 3 w a . N rt 3Wo < s » as i 2 p > a.5 3 > ,r-s 3 O 3 "d £ C ’^'3 3 3 G 3 O N > a .^, E°S j -rt <,»•<£ Cd O c^» Tl 3 P ^ 22 '3 > 3 3 g > w> a o g p ^*S p 5 3 £ TJ _rt P 3 P'7 P *r-» 3 3 > 3 p 3 O >P > r; rt 0 O 42 M rt rrt •r-j OOP 3 3 TJ T3 1 4^ 1 cd VBB °s° 3 9 a P 3 > 3 0 0 _ a 3 > 3 rt >0 : 3 > o 42 0 44 O ^ rt 3 rt S N w .3, = §S |» , o ’o42 ^ ft c| W P > •n 3 ‘f-s Cd 5-1 3 5h a 44 44 3 3 O N>£ ® 3 S 3 O 3 O r 2 ^ 03 N w 3 u 3 3 N .cd 3 3 P _3 >0 rt 3 cd P 5-) 3 44 3 3 44 __a^ 3 g > 2 E c I S| %■§ O '0J3 W p 3 ■a ^ 3 rt 3 3 - 3 £ > 3 N lil 3 44 tuo 3 .as 3 p 3 3 .52 ’ ’£ o rt 3 3 S N _. 0 42 > > 0 N a cJ Sh P N >ro C'-* P*rt TJ sgs >d p p 3 >0 a > © M 3 rt ^ P O 1 tj a 1 42 o rt 3 TJ O 42 > 3 O >32 P TJ cd P M a^ w a-s w 1 d • 1 1 1 •-< d o 3 3 s s s> s ;7 p 3 o CJ rt w P 44 p >M cd -d > 3 rt p p o . 5 -3 -a flpl a ■* rH V-5 P J. •|S-S5° H d - ’ > ^ “J S . 2 , a •h o»'?Al S a c b - § o®, - * g M** ^T?ggg a oj *-* > tj rt w 3 ^ p •r-, ^ 3 w 44 3 N-g • j. H > o! 3 d d J. - > rrt 3 d !7 p P N > O ’rt> sL 42 P rt S S S 1 0 S c 5h O. TJ g* 3 ^ rt w P P 44 '7 C/3 3 > 3 O 7? C'-* -S > g 1 ».s ° 44 3 p & P^^co 44 47 £ _§44 •H -Q M S J e N >3 3 *_j 5h g ^ tuo 3 3 o tU) N U jh a o p 042 tuo; P 3 42 •--> P • 5*3 0 ^ rt ^ 3 . 3 , a 3 =s s •J O P 3 a 5 ? §"d & @ c3 £2 a d % M rt °«;s gid O 3 § r^ O > ^ jS W) ^ cd M O Q •>—> +J O w 3 P w w .3 TJ O d 'p p a.g 3 M 3 d E .52 > "p 44 cd 1 8§2£g 5-< « a 3 ^ o S o p Cd W N 3 -7 o •3 - u Cd p 3 3 rt ^ c/j ^ rt 44 P ‘cd a 3 £ 44 3 44 £ 3 N a.3, 1 3 o >3 3 o 5h rt 34 MOJ g o n) 3 P h P 42 TJ O c^- £'g : 3 tuo d 3 •r~5 N 3 u 3 3 a 3 tuO w tuO 5-i 5-« 0£ O 3 :£ > d N »O rt rt >C0 >0 51-§ •S "s 1-1 rt > 5 > J 30-7 W g"= lis 0) O c-- C '43 w w a o •” c g .5C-3& o 3 3 >p * .a 2 S ^ £ 43 S §,rt u ^ ° c 3 3 w >0 o TJ 4h P P P d Q aa® p p H S > o rt t —3 _ a c . p - 4 -* b 53 44 o a rt p •--» 3 rt > rt 3 .3 - 42 a-* - ° 3 2 3 da P ® 44-, O o£ co > 3 o d rt TJ > P 3 32 U TJ 44 a., > -3 o o a as a h fl a H O CJ > . o «2 fU'« > co aoož > d d J2 o -- > S -S TJ g®.H -H -O flj O -3 r;2 ^ 3.5 « H Cd>5 CJ OJ BO 0 >n .3 h 2 N g 5h .3 rt P _, P O S 5 S c ^ •r-S « ffl o § I ‘S B A »Sl-SiS o o m W) 3 < |gl.2 9 as C44 O P > 3 o N ■o c .2 a •d o 3 c s j 3 Q g N-g W .H p p & rt w 3 S tu0’3 a £ r p o ^ 3 rt X > .b 3 £ 3-2 3 a > o > p ^ TJ c3 3 co tuO O P 3 £ a > 3 3 5h ~ a 3 42 O ^2 5 ^ Šo| 3 a o ji 5h rt © 3.2 £ ”3 ra 0 Pš co cd 73 N co rt O ‘tj p a 3 P Cd 5-i 44 o 42 co c O M M rt _, >0 42 O < £ ^ ° © a 3 7 ? CO CJ >co 5-1 .S 3 ad ,H C .*42 O > c M M TJ 3 P 3 -?H H .3 rt p 3 'S H 3 - S- 3 “ .a 1 2 s*- ^ 3 44 p £ ^ rt 3 ,H c o 3 cd»*s^ 32 tuo ^ J3 44 d 2 3 co O > 3 > O Z < o sa o z < K M I g % —1 P -s z «! ►■5 p o K N < Z sc < Si B C ag >u u o ■o H a »-s ■“ a B .S > n o 0 a •g S co w ► 3 P.S •^>0 _ p 3 •r^> ^ 3 ^ 3 «2 •“3 TJ > •> 3 P D< cd g 44 a o 3 & w O 3 1/3 bfl P p rt S « s 3 5 S*a ■b a h a a 3 T3 3 S P-i p o S rt 42 3 .2 ^ W « S co 44 | S.5 3 t-. M •I-3 7 , p 3 3 > z? a s > > s 3 3 * M 5* „ a & >•3 3 ■Si 3 > 3 *~3 p co 3 3 w cd ^>co o? >0 42 o . OflO rt 3 cd p rt •7 rt Cd 3 42 »H 2 £■§.« S x c 2 > 5h _ -rH O TJ O 2 rrt a *h 3 cd ^ .5 -2 d o, § g TJ 77 > 0 P > p TJ ■£ 3[H P .55 3 5-t 5 h co tuo a a TJ rt p s g >co - 3 g “• 3 > >co 3 . 5rt rH >! N ™ d 5? a > 3 3 3 ,rM 3 > •r2 P ^ CO W) p O 5rt ~' CO £ p 3 ^ 3 rt >U 5-i 43 a O r, 3 O S W> P 44 ž > = § 44 44 « S 3 1 ii >S tu) O 3 |a ^3 O =7 «lg 3 -P >P ‘£rO cd ^ o >S ^ 3 44 3 -7 3 > g a £ BO H (D OJ O > i! >*» C S |s ,2 -g S S S o o .a rt 4-i p -*-* 3 ‘£ Psi •3 -S g S 0 % o S d N ao 42 cd 1 S a 7 ? 3 o 2 o S C s .2 •S S ® 2 3 _ 3 s —1 p co rt rt rt ,0 O > N fl) ?? a I Bm-Si If gg a-si| n .3 rt p 3 C ^ > s A d § s S 2 ajs d 4* P 3 S, s N -a>J & g £ a.2 2 ° &S Sg-oc-o-So 1 ?! P rt O 3 /b ^ a^j ^ 2 o r 2 atuo tuo ! d cd > 1 n .3,>o g , P o O £s ■> 3 r-j M "7 lO rt ^ >C0 i p 2 p $ co 3 d 1 >-o 5 i 2 2 c5 JG C Offli 4 > -9. a h 5 2 g > “ 3 Srt 3 7 *r-» 2 d §5° a n > N 3 3 o p, o ^ d d ® g 3 g £ 3 3 2 « O >S d e «■“■§ | o ■” « a > rt ^ 44 Srt TJ 32 0^ (1) S 73 2 a 2 >cj ° £ .«.D P rt P f—< O rrrt CO r— * o s p > (-< ^ TJ 3 'g S P 44 ii P 3 >co c -o a-- S a> > -a H bo' n OJ g a S-I^S d 47 N N 43 I 1 cd rt © 13 d fl fl “ rt A ®5 a »fl S 3 > _ P ‘*? 2 cd 3 3 M M °a s ^ § Issl > > Krt © a tj s o OpO s.--g 3 44 -- >p 3 44 S o d a a o S" •xj a m > „ 2 g'43 £ a 2 ^ in > O 3 CO rt* O o .2 a -2 o p 1 1 1 »d dH £ g 9 d - •r-d, 5rt rj .fl fl P 72 3 -r-j Srt ^ 3 rt o g"3 M -S > "Cd°S ’ 3 3 3 „r . -TJ >0 ,2 o d ^ fl >0 P O Srt a P H ' d' O Srt || a& fl C. . 3 3 cd ba.g *- 2 _ .. _ fl 3 © p P A ^ . 5rt O A > P rt o rt 'm 44 P 5rt P 3 co 44 .Sh co rrt rt ^ > TJ _fl P 3 ' \o P §■« >-9 to d -H m £ .,—j 3 >co O P 3 p o a>p. 3 3 a co Q ; rt _ rt w fl .52 o ’£ a^ o ««« Sf § ® BJ^ P 5rt rt •r~) CO P O 3 rt TJ > h« 2 ? ^ O g S " w>._ ^ .» g 1 c o £ c c -rH fi a - -daE 33 2 o 3 p ^ 3 •2>oS a o n ^ 'f«as - p '9 CO la co cd >0 .£ 3 r 3 r Srt . o a ! ^ ® a N > a oj .S | d h ^ 2 o „ t“¥g: £» |1d S.2|®A 1 ® 1 3 o i"S co TJ co co i I >31 3 tJ b P d > O 3 3 'OD 5 p s« '3 'fl “S - o a> P d ° •>-? G TJ ’ P p 3 3 fl 5? ° co >P co ►> > tu >.S8,|^ -- a « nj-Sd a 'P-n bo -h o fl P p o •>-> .55,42 44 TJ P cd £0 ?n 55 S rt rt \) T5 r, p P rt J a^ J ._rt R j o H 3 > o O . 5 n a 77 3 uO 3 TJ Srt a S-. o O TJ 5 rt 44 > Cd 3 3 44 J >co 3 .55, ^ 1 p p 7 cd ; a £ od 5 co 1 fl P 3 3 I ^ 3 A ^ a,S rt >C 0 CO M tuO O - P 3 3 rt P ‘ 7 -fl ^ rt >n 3 o > cd 3 > > o ^ TJ O O 44 o P 44 tuo rt 4Ž s -s ■g a a tj a 0 *-■ fl> rt g p > c 3 O - 42 ( a > : p p ! P O CO 'fl 55 3 3 OtjOijN 3 44 .r ® 1 £ g g ^ > P p 'po ^ -r-j r-j d 3 3 0 3 • 3 p £ p 3 . 2 s a d P P -d, ,gg Srt a 44 co 3 e« bo 0 2 bo fl e« > N O © « fl 'O • 1 ^ 3 3 bo fl P fl rt d © 8 >co g rt bo fl TJ 3 O >© fl P © 42 44 TJ © © co 3 O N Is« o © a.g £ CO ^ > P . 3 3 p d > > aa 3 o o :7 d r) 44 .H P p > ■S5 § g § P 3 ’ •v 4 rt fl Is s-a-s > g 2 A g o'a '2 .£ 3 fl 'oO 3 g >0 cd o p ^ 3 Srt ^ >44 Prt H P -- & O d ’§ 2 Srt O fl >CJ co TJ >co 3 3 o 3 O P 3 _ r —1 44 fl 3 N ‘fl > > P aj -3 3 Jlfll' ^ P Srt 3 g . TJ 3 P P rt . o P > § £ £jo £ o • > 42 p Prt «-£a°f A|l®“cd w 1 g l E > N C._ Cd P ap P N * 1 3 P H M >p s p p Jfl £ fl o a |SA 3 >g fi - o .§ > A ft N © ,—1 WJ ' N S a o d p • a O.n O CO rt PP 3 __ £ >73 *3 rt * 'Si fl 3 44 fl P 3 tJ 3 P £ 3 fl p -rt 7 H ^ > rt P >© > d rt P .2 e ' p 3 p'- o •7 3 rt 3 3 -fl o 45 777 a>w o; ■S-3 ®-§ 1“4a fl p W 3 S 0 A ® ® > p O > N." rt P ,rH 44 . o »g 1 S d d > -a OJ •r-j 3 _. TJ 3 o rt 3 a> bo K 5? a ^fO S 2 “) S -d o » ■S H 3 c? 3 'A c -1 P fn rt *als 5 5 v g > a|ens-s“ I a.r-,.0 « d a e g a o -i « c O co 3 > p 44 a - cj H 3 . o C 77 3 co p 7 . F 00 3 p > Ort 3 -r-j O t>n CJ 2 g^a a 3 P 3 O ffl 3 P 3 .g >P 3 1-2 g §3S °£ > J3 „ C 'g s,S > p p © > co 'p £d .2 > o -H ■n d » d —i f .§ a ® c o “oc « d S ■3'g s is p T3 >co 3 )£ 45 * 3 P P a p 44 45 rt 44 .S rrt p > fl o > ■s iS O P g TJ 2 44 ^ 3 co 49 > O _ O 3 M .2 © ■a -3 Cd 44 >© lil Vj >P P 42 co rt fl O 71 3 .5 TJ 3 O p e p a fl p^rt 3 P p 42 - a fl >22 rt 4* N 3 ^ O N N P > ° 42 > 3 ; > > e, © • w d 05 rt fl ^ ’35 © rt © fl p S-< rrt • A -o > P o is o 2 3 p* 3 d >rS fl O > r —1 fl 3 co H ?o a 3 o .52 42 00 >N P fl Sh tipi 5-4 O >N P rt a 3 oiJCfS p a rt T-J rt P p 44^ 44 d o £ -• O. rt > P ^ O š r—< P 44 TJ P 42 > .713713 rt o a rt n ‘ ft«So •a co a a s 9 ii £ ajA £ » g id »c § 2 S| 5-1 P o F ■o Cd > 3 H P 44 CO CO co S : 5 irt »H 3 5-4 12 3 44 O g > N -s rt O fl P >h 5-flA 3 p rt ® 77 55 3 3 TJ 3 42 O TJ O 44 42 3 ©£ : rt 3 : © O fl 2 s O rt rt .,sa ' ^ .A. . ^' ’ 3 : co co co co 10 co I I O 10 0 fl a £ 3 rt r. 3 3 . P d N • >33 .22 > g 44 73 ‘ P 3 •b 0 - fl S •51 F cd a Ž t£ . r. p >C0 44 O - • - > •M N. 3 cd 5-. Sh o " > b 3 > 44 :7 3 C p »£ o a . 55 , u 'd r T> H c/3 CO >.P O > 3 >N fl 2o >N O Sh .,_, Sh d 3 O TJ O > Sh CO rt N p (O 3 p rt >co 3 .fl >10 *> > 3 > rt J Sh © a fl 42 a -3 ao 3 d o E a -M > P CO O p P 44 fl 3 co > > > O P g 44 «dg'i5 Q a “ ^ -d W • O d » * d ■s■a.g« . ka-8 &« d E CO CO > 3 3 •>-> o o 5, — o d 44 p g a > TJ CO > Sh 3 CO cd > 3 ® P £ o h a d ^ •m a 72 cd cd a o P 44 ^ 03 .; £ ° r£ Sh flTJ * r£ "s P 3 o 00 O £ o cd 3 > >N W CO TJ 3 P fl ' © > rt a ja i3 ' rt P 3 £ a.^ ; £44 £-rt ■-i - c fl p p S^rS a p fl 3 3 fl~ > § g '3 'g « | a 8 .. > 3 rt 42 K, s- ^ P £ 3 1 3 42 00 P P P rt ci >»S |S TJ fl N .fl 42 42 >P r£ 3 S A -h 3 p TJ 3 Sh O co O ‘7 > - £ 2 » c £ 3 5 b UO 0+» O ^ rQ d '3 fl P P O O ^ n g >w -g „ “' 3 r-H p O 3 Sh 42 -r—> a 3 3 P 00 >co p S n F _.>§«£ p P fl 77 P d 44 P A 2n r—I P P g-b o'C'° -S M a-S.9. fl . o HJ O 4-4 P 9 rfl co 00 a 3 > OO P £ > P > rt > O rn A S > p rt *-* 44 -■§ 3 C o 22 ft B rt N 3 >0 ^ ,3 0 0 3 ^ 3 03 I O O CO I 5073 ! p co 00 O : _42 * 77 3 , p w r CO .£ J 3 p S ! rt p ; w42 j > g1 o a | .55 '3 3 ^ 3 3 p a>p; 3 p £ a fl O co a^a p£ £ s | H g|o O > 42 & a o 0 3» co N » 2 - rt - "čo co 43 3 3 p N « g © © I fl TJ > 3 S g fl a • S 3 ? «0 73 44 _r sla. > 1 3 , u . P, fl j! 3' . CO 1 p ' - o >© > * 1 49 ©^J 0 r » > Z rH I ^ w eo *rH > u H »J H 1 » H EU a 10 . J 05 - 3 3 T3 jm (g m r 44 _ fl SH fl a o O rt • > ^© a« © 2 N d.- S p 3 rfl >© P . — •fl 'S p fl rt Ms »r-3 k. S 4 g o £ Sl » a a co Q S ° ^' a o rt o p CO 42 17-3 B T3 01 O H w O J u Q O = 2 CO 5 2 2 u o o -O M M N a' O o co ^ co o p 42 TJ O , £.ft‘g 5 ) *fl d a c d rt S > M »Oj TJ M P . TJ M > N rt* 'd Sh >co 3 d > P rt 72 rn r ri ;M co » O, TJ rt N rt p .a .£ .s 2 ° fl a fl N 3 3 3 fl.£* £ > © a 3 p £ > TJ rt ' P r- b P F S* J A ^ ®43 fl 3 H TJ d >CJ 3 «* £ TJ O © — „ > '3 fl fl > fl M :fl» > bo •8-S.S o © a © N fl 3 Prt N £-| 'l| = u 2 3 •r-s a«H 3 o >22 ^ fl 3 Oh 3 44 cd P 42 d P rt d ;ss|b«s 1*111-8 “ n, 5 e £ p s E S - w _ P fl d TJ cd > a p d -rt-| 3 3 > > a 3 .£ p Sh co 3 3 > 2 n P 3 Tl h tf r u M ag fl n fl o r ^ 3 fl fl rrt e 3 fl 1 > a 3 > < P 3 •iS^ N -H P .P P TJ S co ; a p >0 3 > p - O £ t; 'fl o o >cj 52 O fl p ,r A 3 ^ 1 O o fl 42 TJ •fl . 3 rH fl ag £ TJ ^ A g 5 ° fl 55 “ S _ .-h £ 'čd F ■g > 1 Ž 2 >S O > a Sh a 7 • p p 3 co Ig p ih B £ C a^ «! a|’-Si ^|oi 'S n > fl'fl 00 "b ^7 nqO > ^ >U H- W ^ fl p 52 00 n tJ © *7 a £ Sh 3 O -* 3 O d > X «T ! 43 1-4 1 I a| £U 3 > co p Ul ga« g-^-S O 3 co 44 3 P 3 - A S fl £ 1 a 42 r-. 52 44 3 3 Q7?: fl p c — p 7?t? „ M 3 3 rt TJ £2 g N ŠIŠENSKA TRIBUNA 9 J?. 1 « I g' S S. - P , TO 2’ •*p č is: o ?T2^ W TO g. p p ° » "§ 3 O 3 < o •§•3 §. fi -■ ?? to 01 o e "3 crg£ BS«. F o S. 3 2 . 3 ?r 3. o N o+ !.§■ S. 3 •e ; •s . rž S* 4 P o S S TOk TO TO S CŽ TO Oo ?š ?r TO O p <*>< N TO pN |s O P o P o 4 S. cq <2: p , o ^ . I °»« S 3. o e ■£■ s* e— P O o ?r ^ ?r hO P ^ ^ cž ?T s s S ^ i 1 P 0< 03 p to a %< p ^ O ^ P o 4 05 S?B - ; P TO tS] TO TO Zs O 4 ^ S 2 TO TO 2 P £ sr 05 M p p § TO ?rd p 3 P Pa ?r N§ ° Kg £ p cog 4 „ N° o adg o o S Sr„, to o £L . ** p p p ?rz TO - Co< Q F ro e ° os S Ort e o<«< 05< 2 TO TO 2 O B ^ ^ . TO< 3 p p a|: p sr o £ p M< I o 4 TO fcj P p 1 H i TO O 2 . TO 03 I £ tS] 05 £Š O ° B< O «■»• -4 n ra TO§ e P 2: TO TO Pa P J' P O 4 «■+• TO rt>. CŽ CQ TO o p ?r p ^ : ?rP o 2 •3 ?r p I 4 ?r 2; o 3.3 TO P O ° g- S* CQ «J O TO cž *e O 2a' II -§ O ^£ 0 1 4 S: m « TO P , P co < s g K-( S ^ 0 ' 2 0 P CQ CQ "S ~Ž P TO 05 P N «3 fsjSO ^ 05 P <- g- N s 2 s • B S o N S «- a P S co. 05 TO N P I I 1 1 fo K TO 'g P § • p 3. p s- £§ «o>* p s ^ p <«? ^ p ^ p jb. p o P 05 O O 4 O a TO {O. § s O ?r S 0 05 ^ P rž ^ B ° 05< 00 TO g ?ro o s 3 P P £L P p TO . TO ^P-P O -* rž p p 5. 11 P 4 o z < *0 P3 > co > Z c* ; | s- • oi o O, 3 g. 3 , O 3 B o §■3 s 2 N< o 4 ^ o >. p s 4 a p «« l | s. 3 § ;-S f) 1<® s. -3’^P § § P O 0 » 05 .a3 to sr. 2 . p p p S ega. p p p .N P 2’ CQ ^ P to gi p Pa P -S P P ‘ P P 05 P 4 TO § P ^ g’ 2 &^ g ss. B 3 ra šli F «. B 05< -B (-3 o< ^ H. ^ o S sr £5 TO R 4 M O s zr , p p 'p p-< 2 : 05 ^ 0< p §l: g ^ o< ra N 14 :|^ ^ TO O 2’ N -* 55 To ■ . rO . «1 a s?° ^ o _ TO p' £ ? s? N p ■e O TO 05 jr 4 < 0 . I§' ► 3 • ra 3« 3 « fi o o O 3 o « S S- c-sr 3 a«, 'o s- TO *rt . P 3 alg 1 O CŽ TO -4 05 N O 4 p rž F s o-g B «>G 0 £.3 3 « * *r? - H ^ P ® § P P lo. ? p -S p VJ. p e Hi p 2. p ® 2. o< 2: S ’ ® R L O/ m 0» S'* 9 g «? s B e- 5 c * s« S C N ^ W 3 w t-*a q ri » & «H ’ rt a M- f>-&P c H n a p m p BS n< g Cfi rt _ 3 ?r <2. g 4 TO B TO TO gw 3 2 2.1 g 3 g, g. S. s. n ^ 3 3 3’ N<^. 3 B 4 TO sr § «5 ra o * S.W | jj- 0,2. a g : ra N 3 II« 9 g. o g. 3 H J J p . o a ^ N TO< p 3 3 a \. rt. 3 to' J N «1 s c TO M sr 1 y> o TO -5.& n< ?r ©s SL 3 O TO C — <3 g S S 3 SO TO = 0 Pa P •® «= B 3 * vi to 3 Eo 3 TO ifi • < *J 2 TO O « rt^r P 4 IS 1 a p 4 ?« O 3 c s S—a • C/5 & 5 * 3 S > g g s O tr 1 > c n & N O c "O l-t p a. CD P a a^o a 3 3 o ^ ^ U 2 . ■^gs.| Er SJ-3 w N *zf- < TO, s- TO O ..TO« n Jr 4 Sl o o era P g 3 S ^ o Seg-Sts o ra *~i < n era o <1 ra o ►B o j o. ra a> *-i 3 ra s; o< 3^ C _ B W H &! h B m N-i 3 to p a ra ^ m to o* ^ w ira *-t 0 W TO ra TO S 52.S--2 M B a" d. to, 1 era 2 ? čr B Ulu> 5 ra ® ra ►< 3 N< p TO sr« b 3 §p TJ1 9 P ra o B’ o era pr to SL >-j o ra < w tSJ a • e_i. ra ra »-s 3 3 0^0 g G< K* & ra < TO ra 3 V Pa C D- TO 5*< o B" TO 1 —i. 3 o< w g ra to 3 ra Pa Crt Ls ^■g' J* E* 3 > TO *b « ^ 4 O LS B & ° sr. B ra to ’ S* Pa ^ Pa 5 o ra to < a B 4 N I — 4 slil oSSrS S<»-o w w .-a. ou 2.° 3 ra < N o 3 : £ S « n G.3 H 03 = 5-0 ra o to < < £ rt" s- < Slol e— j. 03 TO n> ao N « ^ » < g src: o § 0 o as'f ra n 3 < o O TO §-I§'go 3 S TO rt- G. rt M . B 4 «rt. J5 ra < ra TO •5-H.&« 3 g § g < !r. o o> csa" ra £ b _ 3.-5 55' p' TO w< rt. TO 3 © < a p Pb to' P TO i O < < gg 2 & 9- 3 tra B: to pr¬ st »—• o W ra -•■6 O Pa C >a< t~j HJ p K ““era era >-$ fc S&3ii:o5»£. js- ra p n 3 g. g r; gS3BE§.§.: ?r o ra 2« H. w ?r TO P O P < S 4 -!< E. £a £+-■ TO TO P 1 b. tr 0 ^ rt 3* ^ o B B p 3 TO Pa TO TO r+ ^ TO, N S 4 p? < TO < g . « TO < co ra Srt« < TO I " B — rt. 3 . g 4 H-a O r B TO B {S P-s g-g. 3 »S? ►-• pr e^- - < ° M < ^ TO W Qi PO f? CO rta .. TO TO O < cr < ra Pa 3 3 S- 1 - fD rt- rt- ra 1 33 .k ^ era S.a§ N ^ P N o O g s.5 : B TO K 4 P. < D 4 g-Sg. K' n g'° § < a is S fl, S a 3 ra e? N 3 3“ 3 « g k§£.o 3 ■Sogg§ ra 3 G £.ra as a ° s nn% O o O N jD • <3 < B < B ra 3 P «rt* . TO 3 TO Pa TO 'B-cra 3 __ M to ra m * pr 9? pr o ra Pa rz> B O < TO | g gl 2-*-« P n TO <£§■ m « ?r £a 3 p b: ra ^ ^ Pa TO — 'p Pa “ W tj O O _ g^£t) O li It o 0 a 4 S ?°s s-a 3 < TO s w* S- 3 ra b ra ra 9 r n o * 3 o ra b< &o!aa 1 Pa I O P , TO p O § i^.as ra to <30 rJ s_a. U) S c g TO 3 S W ra pr S. g « B,p H. o <3 3 TO ?r b ra era a p 3 2. < S D 4 W «• B B 4 - ra w TO N B cr to 3 O Pag a ° < p Ua-Nsip 3 P to o ra H Srt. ra £"'§ to 3 sp cr g. ai. t^r o b N TO TO ^ TO - * B. 2 g, o E <&2 i- (0 a. Pa_ 0 .N B n cr o o ra a cr < Pa Q t-j CO B crp pr o I I TO < Jr. SF, 3- % „ £ 3 S? 3 S. p 3 O 3 TO B ra‘ < g « “ O El Z 2 - tr. p p ^ o c- Cfl m < o w c g- g. 2 . o V g c; g. ta I-! c. P 2 B o B 3 B 3 w a « ^ ra ra n< Q ra ra c S ra g |3^S « 0 G 4 p' W 2. 3 a&S|„f O P TO o 0 < P B n ti: 3 o ra 2 to §'• sre ra cr© N< O TO »rt* < © ra < 3 !P a* < P TO TO< O Ši 5 a o ra -o ^D 4 ^ Eg-^? ra 0 o-» m -S ° ra 0 P ro °ga m o; 3 3 O, B 3 O v;. N< 1 3 I 3 I srg ra o-« 0 I3 < 5=3.vi.- c TO o< TO W _ ra <1 < to ?r < t3 . o c /5 era b < ^ < ra b ra i&§=”■&§ sE^Et 3 ■* H ra “ „ o< < S « sr sr vi. ra o o o o ra ra 1 1 ta 4 B w N b to to ra tr TO 0TQ O W TO tr^Sto 5.2.2 » ° § TO N g 4 P M 3 cm < 0 t - u o 2£ <: n ®£ ^ r/5 ra P 0 Era mv g ra ra m O O w a w « « « < 2. S»fG g < 3 £,srg < C/5 a-J* ra 3 3n^P Bi^p 2 p 4 ag 1 < 5* O 3 ®3 3 d . ra. 3 _ s -« ? o sr 05 3 ?r g ra ts P TO O O N Q g B cm o 3 w p g*® ra 3 0 r to m OT P P. TO 2 ' ag S 1 g 3 3 SSS 2 .”«' S'o S. o < o «< ? b ra HK C/5< c/5 ^_| 3 2 a« a M < 3 £ 5 , O S g ao g. a ^ to < B c' F o 3 K B < P “ 3 a 3 ^ ?■ B .. _ ra 0 o v w 2 2 5"° 3 B ra mg o a c_i. ra * ^ to w to < 3 1 —■ i a TO 3 o _ < em b: 0 ^ a B o £r. a_. o S* S —. s ra ra B 1 « S2.^ _ o * J£ to a rr ti? < 'p: "* b 4 ra a 12 era 3 S“p N r+- TO 3 B ra TO B O rt. I B I I I ra o ?|g -3 3 - 56?« 1 r b “ra a« sr o ra o n ' a 1 1 3 3 S ra' o ^ pr o O < 3 »p tp p £.«5 n »d ra © £. ž«< ra 3 B 4 TO g 3 -3 rta B TO p; P*&| 3. ra N B 3 ►S o £ o o 2 sr^- „ B a gag St ra 1 p ? m 0 ^ m, S o sr 3 rt ►fl O W O O M d o w <5 ' 3 ra. O 3 . ra to 1 ^: <5 3 rta a ra’ ^ f 4 s.B-& ra e- 1 « ras <»? a sr 3 ra p «< O O < U5 > td > N S td td > X O O 05 B O O > td 05 M td td td nj o td I—I »-3 > S5 e3 ^ 52! >• >■ 1 1 a o o* ra 3 d I § N S 9 P < N O B a N 3 » E o g cr 2. 5 . N p ra m cr cr E o 3 „ c ^ o g 13 O a I «rt E < 3 cr 0 ra ra o< lili 1 1 9T 03 W M TO pr 3 d 3 TO O o* c ra > ■ v>« tfl< 7Š > P m n m z ra m 50 3 O Ui ŠIŠENSKA TRIBUNA 5 Na 364.459 kv. metrih površine, med Celovško, Šišensko, Vodnikovo in podaljškom Stegenske ceste je že odprto naj¬ večje gradbišče v Ljubljani. V nekaj letih bo tukaj zgrajenih 2786 stanovanj za več kot 11.000 novih prebivalcev. Več o tej gradnji na soseski 6 bomo napisali v naslednji številki (Nadaljevanje s 4. strani) Zaradi gospodarske refor¬ me in zmanjšanih proračun¬ skih sredstev občinske sku¬ pščine se je tudi glasbena šola Franca Šturma morala vključiti v ustrezno varče¬ vanje. Kolektiv te šole je sam ugotovil, da lahko zni¬ ža svoje proračunske izdat¬ ke do konca leta za 2 milit- jona din, kar je tudi upo¬ števal upravni odbor za vzgojo in izobraževanje. Za¬ radi zvišane šolnine se je število učencev znižalo le ra 10 °/o v primeri z lan¬ skim šolskim letom. — Zakaj je bila ukinjena -prodajalna konjskega mesa v Černetovi ulici in ni bila preseljena na Celovško ce¬ sto, kakor je bilo obljub¬ ljeno? Zaradi vedno manjšega števila konj in pomanjkanja konjskega mesa so bile v Ljubljani ukinjene že 4 pro¬ dajalne konjskega mesa, ta¬ ko da je edina pod arkada¬ mi, vendar je tudi ta posta¬ la že nerentabilna zaradi premajhnih količin razpo¬ ložljivega mesa, saj so traktorji in motorna vozila skoraj v celoti nadomestila konjsko vprežno silo, ne morejo pa nadomestiti konjskega mesa, ki si ga nekateri potrošniki žele tudi iz zdravstvenih razlogov. Komercialni oddelek Tovarne mesnih izdelkov ® MEDVODE — Kako bo v prihodnje s financiranjem družbenih organizacij in društev ter potreb krajevne skupnosti? Odgovor na to vprašanje preberite pod Bukovica! ® MILAN MAJCEN — Kolikšne bodo v prihod¬ nje dotacije za delovanje krajevnih družbenih orga¬ nizacij in društev ter za nujne zadeve krajevne skupnosti? Odgovor preberite pod Bukovica! — Topoli v Frankopanski ulici povzročajo precej ško¬ de na cesti in strehah bliž¬ njih stanovanjskih hiš, za¬ radi tega naj se posekajo. Na mestnem območju je vse zelenje zaščiteno, ker ga ni dovolj. Zaradi tega odloča o poseku dreves po¬ oblaščeno podjetje »Rast«. Krajevna skupnost naj z utemeljeno prošnjo zaprosi za dovoljenje za posek, če je res nujen. e PIRNIČE — Območje naše krajevne skupnosti se naj razporedi v II., III. in IV. kmetijski proizvodni okoliš, da se bo¬ do davčne dajatve vsaj pri¬ bližale dejanskim pogojem kmetijske proizvodnje in prodaje pridelkov. Občinski svet za kmetij¬ stvo je imenoval posebno komisijo, da ugotovi upravi¬ čenost tega zahtevka davč¬ nih zavezancev. Razen tega občinski svet za kmetijstvo itak pripravlja novo razvr¬ stitev kmetijskih proizvod¬ nih okolišev za celotno ob¬ močje naše občine. J. P. — Kako bo prihodnje leto s financiranjem krajevne skupnosti in krajevnih družbenih organizacij in društev? Odgovor preberite pod Bukovica! • PODUTIK — Ali bodo obnovljene in vzdrževane naše vaške ce¬ ste z jarki, javna razsvet¬ ljava, prometni znaki in krajevne napisne table? Pri obnavljanju, vzdrže- nju in opremljanju imajo prednost vsekakor ceste v strnjenih, gosto naseljenih krajih, kjer je obremenje¬ nost cest mnogo večja, med¬ tem ko so naselja v podu¬ tiškem območju izrazito dis¬ locirana in povezana z manj prometnimi cestami. Zaradi tega je vzdrževanje in opremljanje teh cest zelo drago in komaj opravičljivo ob sedanjih skromnih raz¬ položljivih sredstvih. Poglejte občinski statut: Člen 40 pravi, da je naloga nove urbanistične ureditve, da koncentrira tudi pode¬ želsko prebivalstvo v večja strnjena naselja, ki jih bo možno komunalno in tudi v vsakem drugem pogledu ustrezno sodobno opremiti in urediti njihov družbeni standard. ® REPNJE — DOBRUŠA — Zakaj niso urejene naše ceste in javna razsvetljava? Vzdrževanje krajevnih cest IV. reda je izredno težavno, ker ceste niso urejene za težji tovorni promet. Na teh cestah povzročajo največ škode težka vozila Agro¬ kombinata, ki pa ničesar ne prispeva posebej za vzdrže¬ vanje' teh cest. Skrb za javno razsvetlja¬ vo na tem območju je pre¬ vzela krajevna skupnost Vodice skupaj z rajonskim električarjem. Račune za te storitve redno plačuje od¬ delek za komunalo pri ob¬ činski skupščini. • POLJANE PRI VODICAH — Agrokombinat naj uspo¬ sobi javno pešpot iz Polja do avtobusne postaje vRep- njab. št. 3. Agrokombinat je pred leti ob urejanju večje njivske površine med drugim tudi preoral in likvidiral sporno pešpot. Zaradi številnih pri¬ tožb občanov je posebna komisija meseca julija iz¬ vršila ogled. Sporazumno s prizadetimi je bilo sklenje¬ no, da občani svoj upravi¬ čeni zahtevek ne bodo uve¬ ljavljali prek sodišča, tem¬ več bo Agrokombinat skup¬ no z vaščani do jeseni na¬ sipal bivšo pešpot z gramo¬ zom, tako da bo sedanja za¬ silno utrta pot prek njive uporabna tudi v slabšem, deževnem vremenu. J. P. (Nadaljevanje na 6. strani) Dr. Joža Vilfan o naših krajevnih skupnostih Krajevne skupnosti dobivajo svojo pravo vsebino dela v skrbi za reševanje vsakodnevnih problemov občanov-potrošnikov Urednik dopisništva Inforriiatorja za SR Slovenijo je v 1223. številki (27. XI. 65) Informatorja (jugoslo¬ vanskega lista za izobrazbo kadrov v gospodar¬ stvu in upravi) objavil intervju s podpredsednikom glavnega odbora SZDL Slovenije, tovarišem dr. Jo¬ žetom Vilfanom o mestu in vlogi krajevnih skupno¬ sti in vplivu gospodarske reforme na njihov nadalj¬ nji razvoj. Dr. Jože Vilfan je odgovoril na sledeča vprašanja urednika Informatorja: 0 Mnogi občinski odbori SZDL so v zadnjem času pogosto razpravljali o krajevnih skupnostih. Na raz¬ nih posvetovanjih teh odborov so tudi drugi člani poudarjali velik pomen teh samoupravnih organiza¬ cij občanov-potrošnikov in njihov vpliv na reševa¬ nje problemov, ki so v zvezi s standardom prebival¬ cev. Ali je ta pozornost političnih organizacij pogo¬ jena s spremembami, ki jih prinaša gospodarska re¬ forma, ki prav tako vplivajo na krajevne skupnosti? Razen tega nas zanima, kakšni novi pojavi se zapa- žajo v zvezi s tem v krajevnih skupnostih? ® Kako se bodo razvijale krajevne skupnosti v prihodnosti? Zlasti nas zanima, kaj predvidevate v pogledu razvijanja organizacije krajevnih skup¬ nosti, kakor tudi v pogledu ustreznih kadrov in po¬ trebnih finančnih sredstev? ® Kakšni so odnosi med občinsko skupščino in kra¬ jevnimi skupnostmi? • Kako nameravate doseči, da bodo krajevne skup¬ nosti postale močne samoupravne skupnosti obča¬ nov, toda da ne bodo le pobudnik in organizator različne dejavnosti, ki so potrebne občanom, temveč da bodo hkrati tudi velika pomoč občinski skupščini pri oblikovanju njene politike? V odgovorih je dr. Joža Vilfan osvetlil med dru¬ gim zlasti pozitivne in negativne izkušnje iz doseda¬ nje prakse dela krajevnih skupnosti na območju ljubljanskih mestnih občin. Vsem članom SZDL, zlasti pa tistim, ki se aktiv¬ no udejstvujejo v posameznih krajevnih skupnosti, priporočamo, da prebero ta intervju, saj jim bo dal koristne pobude za uspešnejšo usmeritev nadaljnje¬ ga dela. 6 ŠIŠENSKA TRIBUNA KOLIKO STANE STANOVANJE? KAKO SE DOLOČA CENA ZA NAKUP NOVEGA STANOVANJA VPRAŠANJE: Prebivalcem naše občine je večinoma ne¬ jasno, kako se določa cena stanovanjem, ki jih gradi ob¬ činski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Zaradi tega bi želeli, da nam to razložite. (Nadaljevanje s 5. strani) • SKARUČNA — Z ustreznimi prometnimi znaki na obeh koncih nase¬ lja naj se omeji promet mo¬ tornih vozil na največ 30 km na uro. Ker je cesta skozi Skaruč¬ no hitra, medkrajevna cesta III. reda, se lahko po ve¬ ljavnih predpisih omeji hi¬ trost prometa na takih ce¬ stah največ do 50 km na uro. Ne glede na prometne znake morajo vozniki pri¬ lagoditi hitrost vožnje var¬ nosti in preglednosti ceste, kar pa je v tem naselju ze¬ lo zmanjšano. L. J. — Kako bo s poukom na naši šoli? Osnovna šola v Skaručni bi morala imeti dva samo¬ stojna oddelka z najmanj po 20 učencev ter dve učni moči. Dejansko je tukaj sa¬ mo ena učiteljica. Uteme¬ ljeni razlogi govore za to, da bi bilo najumestneje, če bi šolo ukinili. Otroci bi se z rednim vsakodnevnim pre¬ vozom lahko šolali na višje organizirani osnovni šoli v Vodicah. M. Z. • SMLEDNIK — Ustavi naj se obnavlja¬ nje gradu, sredstva pa se naj porabijo za nujno po¬ trebno bolnišnico v Ljub¬ ljani. Občinski proračun je mo¬ ral zagotoviti potrebna sre¬ dstva za najnujnejšo za¬ ščito in konzerviranje ostan¬ kov smledniškega gradu, saj predstavlja nacionalno, zgodovinsko in kulturno vrednoto, obenem pa tudi temelj za nadaljnji turistič¬ ni razvoj tega kraja. Turistično društvo in pre¬ bivalci Smlednika so vlo¬ žili tudi lastna sredstva za zaščito tega gradu ter med drugim uredili dovozno ce¬ sto (ki jo tudi sami vzdržu¬ jejo) in gostišče na gradu. Izdali so tudi ustrezni pro¬ spekt, saj se zavedajo, da predstavlja zgodovinsko znameniti grad pomemben temelj za turistično dejav¬ nost. Skrb za zaščito kulturnih spomenikov je uzakonjena tudi v občinskem statutu. Stroške za vzdrževanje kul- turno-zgodovinskih objek¬ tov nosijo ožje in širše družbeno-politične skupno¬ sti. Funkcionalni stroški (pretežno osebni dohodki za dva uslužbenca, zaposlena v goričanskem muzeju) se po¬ krivajo iz občinskega pro¬ računa, stroški za obnovitev, vzdrževanje in investicijska dela pa so bili doslej po¬ kriti iz občinskega proraču¬ na in iz sredstev republi¬ škega zavoda za spomeniško varstvo (vsak polovico), ker muzej nima lastnih do¬ hodkov. — Zakaj je prestavljena gradnja osnovne šole? Za¬ kaj niso bili uporabljeni načrti osnovne šole v Vo¬ dicah? Kdaj se bo res za¬ čela gradnja naše osnovne šole? V zvezi z gospodarsko re¬ formo so se zmanjšali do¬ hodki občinskega proraču¬ na, kar je nujno vplivalo na potrebno zmanjšanje pro¬ računskih izdatkov. Tako niso začeli graditi osnovne šole letos, temveč so jo pre¬ ložili na začetek 1966. leta. Do takrat bo pripravljeno vse potrebno, tako da bo izgradnja šole nemoteno dokončana. Letos je bilo za načrte in druga pripravljal¬ na dela za izgradnjo te šole že uporabljenih 10 milijonov din, ker je bilo potrebno iz¬ delati gradbeni načrt in in¬ vesticijski program, ker ni bil osvojen predlog, da se v ta namen uporabijo načrti nove vodiške šole. Temelji nove šole bodo zgrajeni tako, da bo mogoče šolske prostore pozneje po¬ večati z nadzidavo prvega nadstropja, če bi bilo to po¬ trebno zaradi povečanja števila otrok. M. Z. — Opusti naj se vlaganje sredstev v ureditev starega kulturnega doma, namesto tega se naj čimprej uredi nov dom družbenih organi¬ zacij. Sedanji prosvetni dom v Smledniku je že adaptiran in sicer na zahtevo občanov in s sodelovanjem krajevne skupnosti ter krajevnih družbenih organizacij, ka¬ terim je ta dom tudi name¬ njen. Nov, še nedograjen dom družbenih organizacij bo služil predvsem za zdrav¬ stveno postajo, zobno am¬ bulanto, pošto, trgovino in le v manjšem delu tudi za po¬ trebe družbenih organizacij. Sredstva za dokončno ure¬ ditev tega doma naj bi ra¬ zen občinske skupščine pri¬ spevali tudi vsi bodoči upo¬ rabniki prostorov v domu. Tudi trgovinsko podjetje, ki je moralo po odločbi sani¬ tarne inšpekcije že pred dvema letoma z adaptacijo urediti komaj primerne lo¬ kale, bi lahko pokazalo več razumevanja za samostojno ureditev sodobnih prodaj¬ nih prostorov v tem novem domu. Z. M. C ŠERCERJEVO — Pri stanovanjskih blokih I, III in IV naj bodo po¬ stavljeni prometni znaki za omejevanje hitrosti motor¬ nih vozil. Prav območje krajevne skupnosti Šercerjevo ima največ prometnih znakov. Mogoče je prav to krivo, da jih nihče ne upošteva. Vsak prometni znak pa stane 20 do 25.000 din. Že sedanji prometni znaki prepovedu¬ jejo motornim vozilom vož¬ njo po dvoriščih, pločnikih in na nekaterih prehodih. Za nedovoljeno vožnjo ta mesta, ki so rezervira¬ na samo za pešce, najbolj uporabljajo motorizirani stanovalci tega predela sa¬ mi, deloma tudi razna do¬ stavna vozila, Snaga itd. Varnost otrok in pešcev je torej predvsem odvisna od tukajšnjih prebivalcev sa¬ mih, ki lahko te probleme urejajo sami na zborih vo¬ livcev, hišnih svetih, sestan¬ kih krajevne skupnosti itd. Uslužbencev LM je premalo za nadzorno službo na naj¬ bolj prometnih cestah, ven¬ dar postaja LM preganja kršilce javnega prometa tu¬ di na podlagi prijav obča¬ nov. V. B. (Nadaljevanje na 7. strani) ODGOVOR: Prodajna ce¬ na stanovanja je obračun¬ ska cena vseh del in vzida¬ nega gradiva. Pretežno ve¬ čino stanovanj smo prodali preko licitacij še pred pri¬ četkom gradnje. Kot orien¬ tacijsko prodajno ceno do¬ ločimo predračunsko ceno, ki jo izračuna projektant. Če so dela že oddana izva¬ jalcu, formiramo ceno na podlagi vrednosti, za kate¬ ro smo oddali dela izvajal¬ cu. Dokončna cena stanovanj Cena, po kateri oddamo dela, pa je lahko višja ali nižja od projektantove predračunske cene in je od¬ visna od konjunkture grad¬ benih storitev na tržišču. Vsako podražitev stanovanj lahko izvajalec uveljavlja po splošnih gradbenih po¬ gojih, ki so dodatek vsem pogodbam o oddaji del in Letošnji program gradenj in uporabe sredstev sklada smo zastavili tako, kot da niso predvidene spremembe v sistemu stanovanjskega gospodarstva (glej letošnjo majsko številko našega li¬ sta, stran 5!). V licitacijski objavi in po¬ godbah pa seznanjamo in¬ teresente s tem, da bodo morali po uveljavitvi novih predpisov, če organizator gradnje (sklad oziroma nje¬ gov naslednik) ne bo mogel zagotoviti kreditnih sred¬ stev za nadaljevanje grad¬ nje ,sami preskrbeti kredit pri banki ali pri svojem de¬ lodajalcu. Zanimanje za nakup stanovanj narašča Interesentom za stanova¬ nja je tako položaj jasen, zanimanje za stanovanje pa ni padlo. Nasprotno, v ne¬ kaj tednih pred objavo raz- temelje na zakonskih pred¬ pisih: — če so razlike v ceni na¬ stale zaradi več kot 5 °/o po¬ dražitve materiala, — če so razlike v ceni po¬ sledica spremenjenih gospo¬ darskih instrumentov ali splošnega porasta osebnih dohodkov. Dokončna cena stanova¬ nja nam je tako znana šele po izvršeni kolavdaciji. Če je obračunska cena višja od predvidene oziroma razpi¬ sane, se za razliko poveča kreditirani del cene, ki ta¬ ko predstavlja več kot 50°/o prodajno ceno. Če pa je ce¬ na nižja (imeli smo prime¬ re, da smo v letih, ko so gradbena podjetja iskala delo, odajali dela pod pro¬ jektantovo predračunsko ce¬ no ali celo na »ključ«, t. j. celoten objekt po stalni ce¬ ni), pa kreditirani del cene znižamo. To znižanje pa vpliva na višino anuitete. piša in po njej je bilo vlo¬ ženih v sklad skoraj za 1 milijardo sredstev stano¬ vanjskih interesentov. Pri sestavi letošnjega programa za zidanje stano¬ vanj nas je vodila misel, da bo novi organizator gradnje (občinski sklad za stanova¬ njsko gradnjo bo namreč še ta mesec ukinjen) nedvom¬ no poskrbel za dograditev obstoječih gradenj in bo še¬ le nato pričel graditi nove. Zato se odvija letošnji pro¬ gram gradnje stanovanj, kot da ne bo nikakršnih spre¬ memb. Namen novega sistema pa je, da se razširi in poveča obseg gradnje stanovanj, ne pa, da se zavre. Olga GROŠELJ MOŽNOSTI GRADNJE CENENIH STANOVANJ, ki bodo dostopna vsakemu ob¬ čanu, bomo objavili v na¬ slednji številki lista. STANOVANJSKA REFORMA Popis stanovanj na ob¬ močjih sosednjih občin je povzročil med občani pre¬ cej razburjanj in nejevolje, kajti zopet se je začela ak¬ cija, o kateri občani niso bili dovolj informirani, še manj pa jim je bila dana možnost, da bi o tem pove¬ dali svoje mnenje in — so¬ odločali. Nobenega dvoma ni, da tak postopek nima nič skupnega z našim si¬ stemom samoupravljanja in ni v skladu z določili usta¬ ve in občinskega statuta. Prepričani smo, da se bo¬ do te začetne nepravilnosti odpravile. Zaradi tega je vsako razburjanje in mo¬ tenje popisovalcev pri nji¬ hovem delu — odveč. Pri¬ tožbe bodo reševali pristoj¬ ni organi. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu? Problemi staršev KAKO NAJ POMAGAMO OTROKU PRI UČENJU? Bliža se šolsko polletje in s tem polletno ocenjevanje znanja in napredka učen¬ cev in dijakov. Za mnoge prezaposlene starše nasto¬ pajo nove skrbi, kako bo z učnim uspehom njihovih otrok. Prav dejstvo, da je solidno znanje vse, kar lah¬ ko danes damo otroku na njegovo življenjsko pot, po¬ udarja upravičenost takih skrbi. Tu nastopa kup vpra¬ šanj: — Kako nuditi doma po¬ moč otrokom pri učenju, da bo to res uspešno? — Kaj je sploh učenje? — Kateri činitelji vpliva¬ jo na učni uspeh otroka? — Kateri so zunanji po¬ goji uspešnega domačega učenja? — Kakšna je najbolj učin¬ kovita tehnika domačega učenja? — Kateri činitelji pozitiv¬ no ali negativno volivajo na otrokovo motivacijo? Take in podobne izredno koristne, praktične napotke za vzgojno delo in pomoč staršev otrokom pri učenju dobite v knjižici profesorja Jožeta Valentinčiča: Kako pomagamo otroku pri uče¬ nju, ki jo je izdala Cankar¬ jeva založba ter stane samo 300 din. KAKO SE OBLIKUJE PRODAJNA CENA STANOVANJ? Zaradi ilustracije navajam nekaj primerov formiranja cen: projektantova predra¬ čunska cena 175.000 79.419 4.028 cena po pogodbi z izvajalcem 172.289 obračunska cena po kolavdaciji 157.580 76.606 3.683 Novi problemi za stanovanjske interesente Šišenska tribuna 7 Kam gredo sredstva občinskega Siska — najbolj »nekulturna« LJUBLJANSKA OBČINA Res je, med ljubljanskimi mestnimi občinami je naša občina najbolj »nekulturna«, saj porabimo iz našega ob¬ činskega proračuna za kulturno-prosvetno dejavnost ko¬ maj 17,880.000 din, medtem ko uporabi v ta namen občina Moste-Polje 23,084.000 din, občina Bežigrad 29,900.000 din, občina Vič-Rudnik 36,070.000 din (to je dvakrat več kot mi), a občina Center daje za kulturno-prosvetno dejav¬ nost kar 463,800.000 din ali skoraj 26-krat več kot naš ob¬ činski proračun. Vprašujemo se: kje so vzroki za našo — »nekulturnost«? PRESKROMNE DOTACIJE ONEMOGOČAJO VSAKO DEJAVNOST proračuna? drugih krajevnih kulturno- prosvetnih organizacij na območju naše občine ni pre¬ jelo letos več kot po 26.000 do 100.000 din dotacije iz občinskega proračuna (za svojo dejavnost). Le DPD Problemi naše decentralizacije GOSPODARSKA REFORMA IN (SAMO)UPRAVNI »BIROKRATIZEM« Svoboda Šentvid je skupno s svojima sekcijama Harmo¬ nikarski orkester in Veseli Šentviščani prejelo letos že — 860.000 din. VPRAŠUJEMO SE: — Kam so šla sredstva občinskega proračuna, na¬ menjena kulturno-prosvetni dejavnosti? (Cuje se, da si nekateri dele iz teh sred- tev »Prešernove nagrade« za svoje nekdanje zasluge na tem področju, kar pa prav nič ne pospešuje kon¬ kretne krajevne kulturno- prosvetne dejavnosti.) Ali je taka delitev občin¬ skih proračunskih sredstev pravilna, naj presodijo ob¬ čani sami na svojih zborih volivcev. I. P. Kič brez občanov PUSTITE TO, TO JE STVAR URBANISTOV! Občinski odborniki so na svojem zadnjem klubskem sestanku razpravljali o os¬ nutku generalnega plana urbanističnega razvoja me¬ sta Ljubljane. Žal se je vsa razprava vrtela bolj okrog manj pomembnih, obrobnih problemov, ni se pa lotila najbistvenejših in daljno¬ sežnih vprašanj, ki bi jih morali razčistiti ali vsaj načelno rešiti. V tej razpravi o urbani¬ stičnem razvoju Šiške (ne pa slovenske metropole kot celote) je neki odbornik (si¬ cer direktor gradbenega po¬ djetja) dejal nekako takole: Kaj se vtikate laiki v stro¬ kovne zadeve? Pustite to urbanistom, saj jim kot strokovnjakom lahko zau¬ pamo. V Dravljah smo imeli izredno razgiban in agilen klub, ki je s svojo pestro dejavnostjo zajemal vse, od cicibanov do starčkov. Veseli večeri, plesna šola, mladinska šola za življenje, Šola za starše, diskusijski sestanki, lutkovne predstave, mali kino in razne druge vsakodnevne zani¬ mive prireditve so privlačevale redne obiskovalce celo iz sosednjih občin. Svoje mesečne programe raznih prire¬ ditev je klub objavljal v »Draveljskih novicah« in v »No¬ vicah za pionirje m taborn gospodinjstva. Letos je bogata klubska dejavnost v Dravljah popol¬ noma usahnila. Zakaj? Če¬ prav je občinska zveza kul¬ turno-prosvetnih organiza¬ cij prejela zaradi gospodar¬ ske reforme letos doslej za 9 °/o manjšo dotacijo kot predlanskim, je klubu Dra- veljčanov dodelila kar za 74 % manjšo dotacijo kot predlanskim. Klub Draveljčanov je le¬ tos prejel samo 150.000 din. :«, ki so jih prejemala vsa Od tega je plačal 60.000 din za najemnino, 25.000 din pa je porabil za proslavo dne¬ va žena. Za vsako drugo dejavnost je ostalo le še 65.000 din. Razumljivo je, da s 5000 din povprečne meseč¬ ne dotacije ne more v seda¬ njih razmerah nihče nada- jevati bogate in vsestranske kulturno-prosvetne dejav¬ nosti. Da ne bo dezinformacije, je treba povedati, da tudi 11 (Nadaljevanje s 6. strani) ® ŠENTVID — Kolikšna bodo prihodnje leto sredstva za potrebe krajevne skupnosti in za naše krajevne družbene or¬ ganizacije in društva? Odgovor o tem preberite pod Bukovica! $ VODICE — Zakaj nihče ne vzdržuje ceste v novem naselju? Vzdrževanje te ceste, ki Se ni registrirana kot cesta IV. reda, bo uspešno rešeno šele, ko bo dograjeno vse naselje v tem predelu Vo¬ dic, saj bo šele gostejša na¬ seljenost opravičila večje izdatke za ureditev te ceste. L. J. • ZBILJE — Naj se preprečita smrad in dim, ki se širita po oko¬ lici od sežganih usnjenih odpadkov podjetja Torbica. To je že urejeno z uspeš¬ nim posredovanjem občin¬ ske sanitarne inšpekcije. © ZGORNJA ŠIŠKA — Uvedejo naj se strožja merila pri odobravanju družbene pomoči občanom, če imajo za delo sposobne sorodnike. Skoraj pri vseh organih krajevnih skupnostih delu¬ jejo posebne komisije za socialno varstvo. V njih so predstavniki organa krajev¬ ne skupnosti ,krajevne or¬ ganizacije SZDL ter občin¬ skega zavoda za socialno delo. Nekatere od teh komi¬ sij so že ugotovile, da so med dosedanjimi prejemni¬ ki družbene pomoči bili tu¬ di občani, ki do te pomoči res niso povsem upravičeni, saj imajo nekateri med nji¬ mi svoja premoženja ali pa bližnje sorodnike (lastne otroke), katerim so prej, ko so bili še sposobni za delo, pomagali pri obdelavi zem¬ lje, v gospodinjstvu in var¬ stvu otrok. Ko pa so one¬ mogli, bi pa naj prišli v breme skupnosti. Po zakonskih predpisih morajo starši skrbeti za mladoletne otroke in obrat¬ no, delazmožni otroci naj vzdržujejo tudi svoje, za de¬ lo nesposobne starše. Ta na¬ čela bomo morali v prihod¬ nje mnogo bolj uveljavljati tudi v naši praksi. — Stroške za rehabilitacijo vzgojno zanemarjene mla¬ dine naj prispevajo delno ali v celoti starši. Tudi pri prevzgoji zane¬ marjene mladine so potreb¬ na ostrejša merila, kadar se odloča o stroških te pre¬ vzgoje. Doslej so ti stroški padali vse preveč v breme skupnosti. Pravilno pa je, da starši, ki so odgovorni za pravilno vzgojo svojih otrok ,nosijo delno ali v ce¬ loti tudi sami te stroške za njihovo prevzgojo. M :Z. Tovariš urednik, državni birokratizem je največja nevarnost socialistične¬ ga družbenega sistema. Zaradi tega ga odločno preganja¬ mo. Kako? Država se na določenih področjih umakne iz neposredne operative ter jo prepusti zavodu oziroma cen¬ tru (za prosvetno-pedagoško službo, socialno delo, zdrav¬ stveno vodstvo, urbanizem, analitične raziskave itd.). Ob¬ drži si samo pravico splošnega nadzorstva. Ta deetatizacija je torej v bistvu napredek, toda... V praksi se je že večkrat pokazalo, da prehitro izlo¬ čanje določenih dejavnosti iz državne uprave ni vedno umestno. Pogosto namreč samoupravnost takih samo¬ stojnih zavodov in centrov postavlja v ospredje lastne koristi, kar lahko vodi do zapostavljanja splošnega družbenega interesa. Res so samostojni zavodi in centri bolj gibčni, sodob¬ nejši in pogosto tudi uspeš¬ nejši v svojem poslovanju, kar povečuje tudi težnjo drugih upravnih služb, da se izločijo iz občinske upra¬ ve ter preidejo na režim sa¬ moupravnih organizacij. Občinska uprava postaja tako vedno manj številna in navidezno »cenejša«, toda razni samostojni zavodi, ki prav tako obremenjujejo javne finance, se v pogledu kadra mnogo bolj krepijo. S tem pa naraščajo tudi iz¬ datki. Kaj pravijo analize? upravno birokracijo«. Zara¬ di tega je prav obdobje go¬ spodarske reforme najpri¬ mernejše, da prezrači in razčisti tudi te pojme in dosedanjo prakso. O. F. KDO JE ODGOVOREN? Povečajmo osebno odgovor¬ nost v okviru kolektivne odgovornosti! Krajevni odbor SZDL v Zg. Šiški je sklical zbor vo¬ livcev, da bi na njem med drugim razpravljali zlasti o osnutku plana urbanistič¬ nega razvoja Ljubljane. Za ta zbor volivcev je bilo med občini veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo nad 150 volivcev, toda — urbani¬ stičnega strokovnjaka — ni bilo. Kdo je kriv? Vsi in nih¬ če! Skrajni čas je, da ne gremo brezbrižno mimo ta¬ kih in podobnih primerov. Povečajmo osebno odgovor¬ nost v okviru kolektivne od¬ govornosti! S. J. Navzoči odborniki so tako stališče odločno zavrnili. Strokovne službe naj pri¬ pravijo ustrezne predloge (po možnosti v več varian¬ tah) s strokovno utemelje¬ nimi dobrimi in slabimi stranmi. O vseh pomemb¬ nejših vprašanjih pa naj od¬ ločajo občani sami in sicer neposredno ali pa prek svo¬ jih izvoljenih predstavni¬ kov v občinski skupščini oziroma v mestnem svetu. Brez takega postopka ni in ne more biti socialistične demokracije. Obenem bi ho¬ teli opozoriti še na eno ne¬ varnost, to je negativnost enega samega možnega pre¬ dloga. Ker ni druge možnosti, navadno občinske skupšči¬ ne in mestni svet ta edini predlog oziroma edino va¬ rianto predloga osvoje in uzakonijo. S tem pa hkrati prevzamejo odgovornost za vse posledice, kajti urbani¬ stična strokovna služba se navadno pozneje (ko se po¬ kažejo slabosti) sklicuje na to, da je bil to sklep pri¬ stojnih politično-teritorial- nih samoupravnih organov in da je strokovna služba le izvajalec teh sklepov. In tako nihče, riikdar in nikjer ne odgovarja za pomanjklji¬ vosti pri raznih gradnjah itd. Analize v začetku gospo¬ darske reforme so pokazale, da povzročajo neki taki sa¬ mostojni zavodi in centri nesorazmerno visoke izdat¬ ke, ki stalno naraščajo. Na¬ sprotno pa sta uporaba jav¬ nih finančnih sredstev in dejavnost teh samostojnih organizacij premalo kontro¬ lirani. Skratka, težnja za zmanjšanje stroškov v ob¬ činski upravi s spreminja¬ njem posameznih upravnih služb v samoupravne zavo¬ de dejansko povečuje fi¬ nančne izdatke, zmanjšuje pa učinkovito nadzorstvo občinske skupščine (zlasti še, če gre za medobčin¬ ske zavode oziroma centre), da o ustavnem načelu jav¬ nosti sploh ne govorimo. Potreben je temeljit premislek Omejevanje »upravne bi¬ rokracije« lahko — kot vi¬ dimo — postane osnova za še večjo in dražjo »samo- RES POMEMBNA UGOTOVITEV — Naši delav¬ ci bi prav radi bolje delali in več zaslužili. Zastarele me¬ tode in slaba organizacija dela pa jim to onemogočajo. Kaj jim je storiti? — Svoje orga¬ nizatorje dela naj prisilijo, da izmenjajo za¬ starele metode, tehniko in or¬ ganizacijo dela. — In če jim to ne uspe? — Naj izmenja- jn organizatorje dela. 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA TRIBUNA MLADIH DOGOVOR MLADINE XI. OBČINSKA KONFEKENCA ZVEZE MLADINE V prvem delu konference občinskega komiteja ZM je bil na vrsti referat: NEKATERE AKTUALNE NALOGE ZVEZE MLADINE V NASI OBČINI PORAZNE UGOTOVITVE Patronažne sestre zdravstvenega doma Medvode so ob zadnjem zdravstvenem pregledu učencev v Smledniku ugo¬ tovile izredno slabo zdravstveno stanje otrok, saj je nad 50 »/o otrok slabokrvnih, nad 25 °/o ima obolele oči itd. Ugo¬ tovljeno težko zdravstveno stanje izvira iz higiensko ne¬ mogočih uličnic v 135 let stari šoli. Nova osnovna šola v Smledniku je tudi iz tega razloga nujno potrebna. Kaj je pri nas odveč? Konferenca je poudarila, da je ena osnovnih nalog ZM v sedanjem obdobju predvsem aktivno in ustvar¬ jalno vključevanje mladih v izvajanje vseh ukrepov go¬ spodarske reforme. Mladi ljudje v naših aktivih cesto stoje ob strani ter le ugo¬ tavljajo posamezne slabo¬ sti, namesto da bi jih skušali odpraviti. Vod¬ stva aktivov v delovnih or¬ ganizacijah pogosto le ča¬ kajo na rešitve od zunaj. Posamezni nedemokratični postopki, ki se pojavljajo in jih vidijo, jim rabijo le kot opravičilo za nedelavnost. Veliko boljše je, da včasih v želji, da stvari premakne¬ mo naprej, delamo tudi do¬ ločene napake, pa jih po¬ zneje popravljamo, kot pa da čakamo, da se bodo stva¬ ri same rešile. Vse akcije, razgovori in sklepi Zveze mladine bodo v bodoče javni. Zveza mladine ne more delovati ločeno od drugih družbeno-političnih organi¬ zacij in vzgojnih činiteljev socialistične družbe. Zato je nujno, da te druge subjek¬ tivne sile zavzamejo odloč¬ nejša stališča predvsem pri idejnem in vsebinskem usmerjanju vzgojnega dela z mladino. Naloga vseh (je poudarjeno v sklepih kon¬ ference) je, da razmišljamo, kako bi dali čim širše mož¬ nosti za ustvarjalno pobu¬ do mladih sil, da tako one¬ mogočimo vse negativne po¬ jave, ki slabijo delo mladin¬ ske organizacije. Zveza mladine se mora zavzeti za vsakega mladega človeka, ki bo v delovni or- • ODRED ZLATOROG V LITOSTROJU, ki-j e bil pred kratkim ustanovljen, vklju¬ čuje 60 mladincev in starej¬ ših delavcev. Ima pa še ve¬ like možnosti nadaljnjega razvoja, čeprav ga vodijo mladi in razmeroma še pre¬ cej neizkušeni ljudje. © ODRED NOVI GRADI- ŠČARJI V PRŽANJU je prvi imel občni zbor. Vodi¬ jo ga mlajši mladinci, saj je tu tudi najmlajši načel¬ nik odreda v Sloveniji. Red¬ no sestajanje in razne akci¬ je so združile vse članstvo v odličen kolektiv, ki je do¬ segel že dobre rezultate. Se¬ veda se bore tudi z razni¬ mi težavami (npr. pomanj¬ kanje lastnih prostorov — sestajajo se v bližnjem go¬ zdiču — pomanjkanje ta¬ borniške opreme itd.). Znano je, da je prav ta¬ borniška organizacija naj- Bodi tiho, da boš ostal v naši službi! To geslo je v popolnem nasprotju s cilji gospodar¬ ske reforme, ki je ena naj¬ bolj revolucionarnih etap našega gospodarskega raz¬ voja in pobuda, da se sa¬ moupravljanje še bolj raz¬ vije in utrdi. V dosedanjem obdobju smo izgradili ne¬ štete mehanizme in institu¬ cije samoupravljanja, preko katerih lahko vsak občan kritično oceni vse nepravil¬ nosti, ki jih srečuje na svo¬ jem delovnem mestu. Z do¬ seženimi uspehi neposred¬ nega samoupravljanja pa ne moremo biti zadovoljni. Nadaljnje uspehe bomo do¬ segli le, če se bomo odločno postavili na stlaišče, da je treba onemogočiti vsako iz¬ igravanje samoupravnih pravic. v stvarni pomoči, da se lah¬ ko uspešneje razvijajo tiste oblike svojega dela, ki so zanjo najbolj privlačne in zanimive. • ODRED DOBRA VOLJA deluje v središču naše ob¬ čine ter ima najugodnejše možnosti. Žal so tudi tukaj starejši kadri opustili sode¬ lovanje ter leži vse delo na mlajših funkcionarjih. Ce bodo četni funkcionarji na¬ daljevali z začeto aktivno¬ stjo, bo uspeh dela vseka¬ kor vedno boljši. • ODRED ŠMARNOGOR- SK1H SRN ima težave za¬ radi tega, ker vključuje čla¬ ne iz oddaljenejših krajev, kar precej ovira uspešnejše delo. Enota bo vključila v svoje vrste tudi delavce iz bližnjih tovarn. • ZBOR OTROK Z VSEH KONTINENTOV je bil v DR Nemčiji. Jugoslavijo je zastopalo 10 članov Odreda Rožnik in 5 Mariborčanov. Naši mladi taborniki so si ogledali mnogo zanimivosti. Tekmovali so na mladinski olimpiadi in osvojili 4 me¬ dalje. Navezali so prijatelj¬ ske stike z otroki iz vseh delov sveta. Prejeli so po¬ sebno briznanje za discipli¬ no, originalni taborniški program itd. Nagrado pa so predali zbiralni akciji za vietnamsko ljudstvo. KAM JE IZGINIL SPOMENIK MILANA MRAVLJETA? Iz viške šole nam poroča¬ jo, da so na dan pionirja, ki je hkrati (dan smrti parti¬ zanskega kurirja-pionirja Milana Mravljeta, obiskali kraj njegove smrti, da polo- že venec k njegovemu spo¬ meniku. toda ... ... močno smo bili razo¬ čarani, ko smo za gleda 1 i razdejano in upoštevano okolico, zasmrajeno z nafto, dimom in prahom, a o spo¬ meniku niti sledu, niti o ši¬ šenskih pionirskih odredih, ki so se prejšnja leta na ta dan zbirali ob spome¬ niku na svojih, že tradicio¬ nalnih proslavah. Tako nam pišejo v svojem pismu. Občani, kaj pravite vi k temu? O. R. Megradova mladina (Nadaljevanje z 2. strani) v katere je bila vključena. Tako so mladinci pri ometa- vanju presegli normo za skoraj 50 °/o. Prav tako pa tudi pri samem zidanju in tlaku. V mladinski delovni bri¬ gadi, ki jo je vodil predsed¬ nik mladinskega aktiva To¬ ne Erdeli, se je krepila pre¬ danost delu, medsebojna po moč pri delu, storilnost in intenzivnost. Tak način dela naj bi uvajali mladi delavci tudi v drugih gospodarskih organi¬ zacijah, seveda naj bi za boljše delo, večji delovni učinek in kvaliteto preje¬ mali tudi ustrezno večje osebne dohodke. V. M. O Negospodarna izraba zemljišč za novo pritlično pošto in pritlični prodajni paviljon v središču naše občine. • Neurejenost cest ob Go¬ spodinjski ulici. H Nemogoč zaključek Zbi¬ ralne ceste v Zgornji Šiški z gradnjo garaž tam, kjer naj bi se ta cesta nadalje¬ vala (na drugi strani Šišen¬ ske ceste) skozi sosesko 8 in 7. (Kaj vse si dovolijo naši urbanisti, gradbeni in lokacijski organi!) ® Nemogoče, izkrivljeno križišče Šišenske ih Djako- vičeve s Celovško cesto, da se tako funkcionalno po¬ pravijo prejšnje urbanistič¬ ne napačne zamisli. 9 Nevaren in nepotreben zavoj ob izteku Obirske uli¬ ce na Celovško cesto. H Premajhna skrb za ceste v korotanskem naselju. 9 Nemogoče stanje cest od Litostroja do Ježice. • Nešteto podobnih po- manj Ijivosti tudi zunaj ožjega središča naše občine. 9 Negativno prikazovanje gospodarske reforme kot pritiska na delovnega člo¬ veka, kot nekaj, kar vnaša Edino pri splošnem izob¬ raževanju (oddelki za odra¬ sle pri osnovnih šolah) za¬ nimanje ni popustilo, kajti mnogo jih je še, ki nimajo dokončane osnovne osem¬ letne šole. Letos smo organizirali tu¬ di dva oddelka večerne eko¬ nomske šole za tiste, ki ni¬ majo ustrezne izobrazbe. Že doslej smo v naše izo- med delavce negotovost in nemir glede prihodnosti, namesto da bi s pravilnim tolmačenjem namenov go¬ spodarske reforme v lju¬ deh stopnjevali prepričanje, da je reforma zanje korist¬ na, da bi množice same z ustreznim pritiskom na or¬ ganizatorje proizvodnje v njihovi delovni organizaciji pospešili izdelavo razvojnih programov in nadaljnje perspektive. ® Samo kritika in nič več, kajti brez skupnega iskanja najboljših rešitev ter od¬ ločnega boja za njihovo iz¬ vedbo, torej brez lastne ak¬ tivnosti in skupne akcije ni in ne more biti napredka. Jasno je: sama kritika ni dovolj, potrebna so tudi od¬ ločna dejanja! 9 Premalo razumevanja za tehniko in tehnično izobra¬ ževanje na območju naše občine, saj občinskemu od¬ boru Ljudske tehnike ne nudimo niti potrebne ma¬ terialne, niti kakšne druge pomo”i, čeprav zavzema tehnika in tehnično izobra¬ ževanje otrok in mladine vse pomembnejšo vlogo v sodobnem življenju. braževalne programe vna¬ šali potrebne osnove za or¬ ganizacijske zboljšave, za tehnološke spremembe v pripravi dela, za večjo iz¬ rabo delovnih in tehničnih kapacitet in podobno. Me¬ nimo ,da so delovnim orga¬ nizacijam prav sedaj po¬ trebni sposobni organizator¬ ji dela če 'hočejo uresničiti smotre reforme. USPESNO OBLIKO IN METODO DELA BOMO DOSEGLI Z USTVARJANJEM JAVNEGA MNENJA Iz taborniških iogow ganizaciji podal svoje mne¬ nje, stališča in predloge, namenjene izboljšanju pro¬ izvodnje, višji produktivno¬ sti in izboljšanju medse¬ bojnih odnosov. Zveza mladine ne more biti le organizacija, ki re¬ alizira in izvaja sklepe dru¬ gih, temveč organizacija, ki si prizadeva aktivno vklju¬ čiti čim širši krog mladine v družbeno dogajanje. Naj ne bo problema, o katerem bo razpravljala delovna or¬ ganizacija, ne da bi o tem razpravljala in tudi dala svoje predloge mladinska organizacija. Za najboljši aktiv v ob¬ čini je bil razglašen aktiv gradbenega podjetja ME- GRAD. Franci HRIBERŠEK primernejša za mlajše mla¬ dince, pa je zaradi tega pri¬ čakovati, da bo pri dodelje¬ vanju sredstev več razume¬ vanja za taborniško gibanje. © ODRED ROŽNIK je so¬ lidna enota, ki slovi po pe¬ strosti svojega dela in ve¬ liki aktivnosti članstva. Po¬ membni so njihovi uspehi v delegacijah kot predstavni¬ ki Zveze tabornikov Slove¬ nije na zveznih akcijah Ta¬ bora bratstva in enotnosti ter letos kot zastopniki ju¬ goslovanske taborniške or¬ ganizacije na zboru mladih iz vseh kontinentov v DR Nemčiji. Žal tudi ta enota nima lastnih prostorov, kar zelo ovira večjo množičnost in uspešnost njihovega dela. Prav zaradi tega bi ponov¬ no poudarili, da ni rešitve v stalnem naglaševanju problema mladine, temveč Konkretni izobraževalni programi Vse delovne organizacije imajo v svojih statutih tudi določene predpise glede izobraževalne politike svojih ka¬ drov. Gospodarska reforma pa še posebej poudarja potrebo nenehnega izobraževanja na vseh delovnih mestih. Za¬ radi tega bo nujno, da delovne organizacije že sedaj po¬ svetijo več pozornosti dolgoročnemu planu izobraževanja kadrov te na tej podlagi izdelajo stvarne izobra¬ ževalne programe. — Naša občinska delavska univerza juu uo v veni pogledu raaa poma >a a. Angelca GVOZDANOVlC KULTURA IN PROSVETA VSI NAJ SE NENEHNO IZOBRAŽUJEJO V začetku te izobraževalne sezone smo bili na naši občinski delavski univerzi precej optimistično razpoloženi, kajti pričakovali smo sorazmerno velik odziv na posa¬ mezne izobraževalne oblike, ki smo jih organizirali. Zani¬ manje za izobraževanje pa se je pri delovnih organizacijah zmanjšalo (Zlasti pri družbenem in strokovnem izobraže¬ vanju).