Leto LXX Stev. 291 a V Ljubljani, v petek, 18. decembra I942-XXI Naročnina mesečno 18 Lir, ea inozemstvo 20 Lir — nedeljska l«la j a celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto. izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Mijano. Izhata vsak dan ilntra) razen p ooedelfka In dnava po praznika, S Uredolttvo la o pravni Kopltarlava 6, Llabljana. a E Redazione, Ammlulatrazionei Kopltarleva 6, Labiana. | Telefon 4001 —4005. Abbonaraenth Mea« 18 Llrei Estero, me« m 20 Ura. tduaon« domenlca. anno 34 Lira, Estero 50 Ura. C C f J Lubiana 10.650 per jli abbo-oam«nM' 10.349 p« la tnserzloni. Filial«) Novo mesto. Concessionaria esclnslva per la pnbblleitd di provenienza italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana 3. A. Milana Vojno poročilo št. 935 Siloviti boji v Sirti V Sirti in južni Libiji so bili zajeti sovražni ujetniki in zaplenjeno je bilo vojno gradivo — Bombe na alžirska letališča Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nasprotni poskusi ovirati določene premike osnih enol v S i r I i so propadli po silovitih bojih, v katerih smo zajeli ujetnike in zaplenili vojno gradivo. V predpuščavski pokrajini južne Libije so saharski oddelki razpršili sovražne skupine, uničili nekaj vozil ler prijeli nekaj ujetnikov. Naši lovci so Iudi obstreljevali in zažigali angleška oklepna vozila. Nemško lelalstvo je bombardiralo alžirska letalska oporišča, zasedena od anglo-ainerikanskili sil ter je posebno močno delovalo nad napravami v Philippevilleju. Nemški lovci so v boju sestrelili tri letala. Letalski napadi so povzročili izgube med prebivalstvom v Siaxu in Tunisu. Tri napadajoča letala, ki jih je zadela protiletalska obramba, so treščila na tla blizu zadnjega mesta. Novih 18 trgovskih ladij pofopiienih Nemške podmornice so potopile 18 trgovskih ladij z 98.000 tonami ter en rušilec — Pri Toropcu obkoljene sovjetske sile uničene — Hude sovjetske izgube pri Tereku ter med Volgo in Donom Hitlerjev glavni slan. 17. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje ftredno poročilo: Nemške podmornice so potopile v severnem, južnem in srednjem Atlantik u ler na morskem področju okrog Knpskega mesta IS trgovskih Indij s skupno 98.000 tonami ler 1 rušilec iz konvoja. Tri nadaljnje ladje s« bile tor-pediraue. Med potopljenimi ladjami je tudi več velikih pelrolejskih ladij. Hitlerjev glavni stan. 17. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Čete kopne vojske in orožja SS so na področju Tereka s hudimi izgubami za sovražnika odbile sovjetski napad. Nemške in rumunske čele so s podporo bojnih lelal vrgle sovražnikov napad med Volgo in Donom dalje nazaj ler zavrnile v velikem Danskem kolenu močnejše sovražnikove sile deloma v protinapadu. Uničenih je bilo 30 oklepnih voz. % uporabo močnejših pehotnih in oklepnih sil je sovražnik nadaljeval svoje napade proli odseku italijanskih čel na reki Donu. S sode- Vladar pri otvoritvi akademskega leta v Campidogliju Rim, 17. decembra. AS. Včeraj zjutraj je bila na Campidogliju ob navzočnosti vladarja slovesna otvoritev 17. akademskega leta višjih tečajev za rimske študije, ki 60 pod pokroviteljstvom vlade. Pri sprejemu vladarja so bili tajnik stranke, minister Botlai, ki je zastopal vlado, predsednik 6enaia Suardo, narodni 6vetnik Gray, ki je zastopal zbornico fašijev in korporacij. predsednik italijanske * kr. akademije Federzoni, rimski guverner ter predsednik zavoda. Vladar je v spremstvu prvega pribočnika generala Puntonija vstopil v dvorano Giu-lio Cesare, kjer so ga viharno pozdravili. V dvorani so bili zbrani mnogi diplomatski, politični, znanstveni in kulturni odličniki ter visoki zastopniki oboroženih sil. Navzoči so bili tudi nemški poslanik von Mackensen, japonski odpravnik podov, italijanski poslanik pri sv. stolici, prefekt, zvezni tajnik, armadni general, višji častniki, akademiki in novinarji. Na vladarjevi desnici je bil kardinal Pelegrinetti. Predsednik C. Galassi Paluzzi 6e je vladarju zahvalil za čast, ki jo je slovesnosti izkazal s svojim obiskom, nato pa popisal obširno delo, opravljeno v zavodu v preteklem akademskem letu. Očrtal je tudi še bolj poglobljeno delo za prihodnje lelo ter poudaril narodne, znanstvene in kulturne koristi, ki iih rodijo šltidiji o Rimu. Nato je guverner knez Gia Giacomo Borghese imel uvodno predavanje o urbanizmu. Govornik je poudaril, kako važen je bil prispevek kr. zavoda, ko se je lotil največjih vprašanj novega regulacijskega načrta rimskega mesta, ter nato prikazal potrebo novega načrta, ki bo dobil ime po dvajseti obletnici. Dejal je, da se more dotaknili vprašanja samo s političnega in upravnega vidika, tehnične podrobnosti pa da prepušča veščakoni. Nato je omenil najnujnejše potrebe v tem problemu in omenil Dueejevo 6varilo, da »nas prekipevajoči razvoj prestolnice ne 6me premagati«. Največji problemi 60 v močnem porastu prebivalstva, ki 6e pozna v naraščajočem pomanjkanju stanovanj, in v prometnih težavah 6tarega mestnega predela, kjer se razvija brzina modernega mestnega življenja. Govornik je tudi poudaril potrebo bolj vnetega kmetijskega dela, ki je važno ne samo za prehrano mesta, marveč tudi za nravno in gmotno trdnost plemena. Zaključil je, da je treba tujcu, nekdanjemu zavezniku, ki hoče Italijo podjarmiti in ponižati, odgovoriti z najbolj ponosno besedo tisočletne omike. Predavatelju 60 po govoru vneto ploskali, i Nato je vladar zapustil dvorano ob viharnem I pozdravljanju navzočnih in velike množice, ki se i je bila zbrala na Piazza del Campidoglio. ftrmir se hrabro vojskuje Berlin, 17. dec. AS. Ze tri dni omenja nem- j ško vojno jjoročilo čete italijanskega ekspedicij-skega zbora v Rusiji, ki junaško odgovarjajo na sovražne napade ter ovirajo sovražnikovo napadalnost s krvavimi izgubami, katere mu povzročajo. Delovanje italijanskih vojakov je posledica novega momenta v vojni na bojišču ob srednjem Donu. Rusi že nekaj časa izvajajo novo delovanje proti italijanskim odsekom. Očividno je bilo, da so so pripravljali za večji nastop. Italijansko ogledniško letalstvo je poročalo o prihodu novih čet in sredstev na novo črlo, kjer je bilo več nedvomno pomembnih premikov. Sredi prejšnjega tedna je prispelo tjakaj tudi mnogo lovskih lelal in bombnikov. Ko je bila priprava končana, je boljševiško poveljstvo zaukazalo celo vrsto napadov na različne točke, ki jih drži italijanski eks-pedicijski zbor. V začetku tega tedna je bila boljševiška inicijativa enotna. Toda kakor vedno so naši vojaki ponosno zavrli naskok sovjetske pehote in konjenice, odbili celo vrsto napadov in s silnimi protinapadi zelo povečali število sovražnih izgub. Zadržanje italijanskih čet, ki so velik činitelj v sklopu sil, s katerimi izvaja nemško vrhovno poveljstvo svoje operativne načrte, po svoje prispeva k zlomu nad Timošenkom, ki je bil še enkrat topen na življenjsko važnem odseku za Rusijo. Francija je odgovorna za dogodke v Afriki Bukarešta, 17. dec. AS. Divizijski general Virgilio Economu — znani vojaški kritik lista »Viatza« — razpravljajoč o najnovejšem položaju v Afriki, zvrača na Francoze vso odgovornost za zadnje dogodke. Da bi bila njegova zatrjevanja prepričljivejša, ponavlja general Economu ti6to, kar je napisal o ponesrečenem poskusu pri Dieppu, ki bi lahko imel drugačen uspeh le, ako bi se izvedel na obalah nezasedene Francije. To se je v resnici zgodilo z angleško-ameriškiin izkrcanjem v Afriki. Francoska Afrika je bila Anglo-amerikanoem ponujana in 6 to ponudbo se je Francija odpovedala svoji svobodi, svoji kolonijalni moči in 6voji mornarici. Edina rešilna možnost za Francijo je bila v odkritem sodelovanju z osnimi Sv. oče spejel novega španskega poslanika Vatikansko mesto, 17. clec. AS. Sv. oče jc sprejel novega španskega poslanika pri Sv. stolici Dominga de Las Barcenas, ki mu jc izročil svoje poverilnice. Po slovesni avdijenci, kjer sc je jioslanik poklonil sv. očetu, ga je Pij XII. povabil v svojo privatno knjižnico, kjer sta se dolgo pogovarjala. Na koncu je jxislanik predstavil papežu svoje spremstvo, nakar sc je jx>dal na grob 6v. a|iostolov Petra in Pavla, ni pa mogel obiskati državnega tajnika kardinala Maglioneja. ki je bil na pogrebu p. Ledocliovv-skega. Potopitev angleške podmornice Lisbona, 17. dec. AS. Angleška admirali-teta javlja, da se angleška podmornica »Un-derton« ni vrnila v oporišče v predpisanem času in da jo je treba smatrati za izgubljeno. >Undcrton« je bila med najmodernejšimi podmornicami angleške podmorniške mornarice. Zgrajena je bila leta 1940. 6ilami. Francija pa je hotela obratno. Kakšen pomen ima torej zdaj nadaljevanje komedije z ustanavljanjem enotne stranke? V Afriki tli bilo vojskovanja: Angloamerikanci so 6e izkrcali 6 pomočjo admirala Darlana in generala Bethoarda, ki sta sporočila Anglosasom, na katerih točkah afriške obale naj se izkrcajo. Tako so Angloamerikanci v rtt.iici zasedli ozemlje, ki jim je bilo prostovoljno odstopljeno 6 smešno burko navidezne obrambe. lovanjem nemških oddelkov sla tukaj pehota in letalstvu prizadejala sovražniku visoke izgubo v ljudeh in gradivu. Rorlie trajajo še dalje. Južno od R ž e v n so se razsuli ponovni sovražnikovi napadi ob izgubi "50 oklepnih voz. liničenje jugovzhodno o Mot-tovi smrti lela 1940. Njegova miselnost je razvidna iz nekega nedavnega govora, v katerem je dejal: »Pomislimo, da so vse naše mejne države Italija, Nemčija in Francija svobodno spoštovale naše I ozemlje, našo neodvisnost in našo nevtralnost, do-vim je bila usoda drugih evropskih držav kaj drugačna. Ne pozabimo, da Iudi v najhujši vojni Švica lahko svobodno posluje 6 sosednimi narodi s |x)ino('jo trgovskih pogodb, ki |K> načelu -daj — dam« predstavljao bistvo narodnega gospodarstva. Ce na prvem mestu omenim hitro sklenitev trgovske pogodbe z Italijo, hočem s tem poudariti znano in izdatno prijateljstvo te velike države do Švice in zadovoljstvo nas Ticincev, ki smo italijanski rod v švicarski zvezi, kateri smo lahko posebno ponosni in veseli takega prijateljstva, Bern. 17. dec. AS. Po izvolitvi zn švicarskega predsednika je dal Enrico Celio naslednjo izjavo dopisniku agencije Štefani: »Tičinec. kakor moj velik prednik Luigi Motta, čigar učenec sem o^l prvih let svojega političnega delovanja, kakor on visoko cenim prispevek, ki ga je skozi slolelia dal italijanski genij 6kupno z italijanskim delom civilizaciji iu napredku in ne morem gledati na odnošaje med Italijo in Švico drugače kakor da so navdahnjeni s čustvi vzajemnega prijateljstva. To prijateljstvo ni od danes, ker ima svoje korenine v tradiciji švicarskega ljudstva in zveznega svela. fiovi izgredi v Indiji Bangkok. 16. decembra. AS. Vclitke demonstracije, katerih se je udeležilo na deset-tisoče Indijcev, so bile v Bombuyn zaradi smrti zasebnega tajniku Mahatme Gandhija, Mnhadeva v ječi Peone. Demonstranti so |K> cestah preklinjali Angleže iu vzklikali svobodni Indiji. Po vesteh neke tajne indijske radijske postaje je bolelinj Mahadev umrl zaradi mučenja v ječi. Iz jetniške bolnišnice so ga prestavili v celico. Policija je raz,pršila demonstrante s svinčenimi palicami in jc aretirala 400 ljudi. V industrijskem predelu Bombava je eksplodirala Immba, ki je skoraj po]x>lnoma |»o-riišila predilnico neke angleške družbe. Sedem oseb je bilo ubitih, 40 pa ranjenih. Druga bomba je eksplodirala v nekem poštnem uradu. Neko vladno žitno skladišče so demonstranti zažgali. Tudi v Ahmedabu so nastale demonstracije in spopadi, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Renconu jc policija napadla kolono demonstrantov, ki je skušala dospeti do jetnišnice. Policija jc rabila orožje. Med de-monstruiiti in agenti je nastala pravcata bitka, v kateri je neki mlad Indijec iztrgal iz rok \\ Zmešnjava v V Severni Afriki se bore za oblast kar štiri »Francije« Tanger, 17. decembra. AS. V francoski Severni Afriki je položaj vedno liolj zamotan in grotesken. Francozi, Judje in muslimani so drug z drugim nezadovoljni in brez prave orientacije. Francozi, ki so n. pr. toliko delali zu De Gaullea in Angleže, so se naenkrat znašli pred Darlanom in Amerikanci. Judje, ki so se že veselili, da bodo končno lahko po mili vo'lji pritiskali Arabce, sedaj z žalostjo gledajo Amerikancc, ki z obljubami privabljajo muslimanske mase, ki Jude neusmiljeno sovražijo in bi jih radi uničili kakor v Palestini. Muslimani pa so zopet s svoje strani '.clo nezadovoljni. ker so ameriške obljube v nasprotju s sedanjim dejanskim položajem. Končno je zanimivo še to, da general Giraud, ki je znan po tem, da rad v vsako 6tvar vtakne svoj nos. potuje po Maroku ter ima številne govore »v imenu narodnega bratstva častitljive Francije«. Njegova izredna radovednost in zanimanje za nekatera politična in vojaška vprašanja, kakor tudi njegove nejasne besede o potrebi najožjega narodnega edinstva do vseli morebitnih dogodkov gredo ua živce mnogim ameriškim gospodarjem. Muslimanski intelektualci ne morejo razuimeti, kako se morejo nekateri voditelji francoske armade in mornarice, ki so zločinsko prodali svojo čast in čast svoje države, predstavljati javnosti in govoriti v imenu slavne Francije. Tudi nn morejo razumeti v imenu katere Francije govore ti izdajalski voditelji, kajti obstojajo štiri Francije, ki se bore za vrhovno oblast: vichvjska Francija, ki zahteva oficielno oblast, degaullejeva Francija, ki jo podpirajo Anglosasi, Darlanova Francija, katera se ojjira na dolarje in končno Giraudova Francija, za katero se še ne ve, kdo jo podpira. Po dobrih informacijah je Giraud ile Darlanov agent, ki ima nalogo odstraniti ameriško in anglešiko pozornost od mučne Darlanove afere. Toda Amerikanci niso zadovoljni z njegovimi govori in ob vsaki priložnosti zatrjujejo francoskim generalom, da so v vva-hingtonski službi in da so bile njihove zasluge velikodušno poplačane. Ameriške oblasti so zapovedale, da morajo biti poleg vsake francoske zastave izobešene 4 ameriške. komiki r ja policijskega komisarja revolver in ustrelil. Kolektivne globe so bile naložene raznim krajem v okrožju Suratu. V Kolha.puru so Indijci vdrli v davčni urad in zmetali iz pisu-ren jx)liištvo in listine. Oddelek čet, ki je |iri-šdl ta,koj na jx>moč policiji, je po srditi borbi izpraznil urad. Okrog 30 Indijcev je bilo aretiranih. Na kolodvoru železniške proge Kollia-pur—Miraj je bilo zažganih 20 tovornih vagonov z živili, ki so bila namenjena angleški vojski. Doznava se nadalje, da je indijski voditelj Pcj Baliadur javno ož.igosal zadržanje vtlude podkralja do zaprtih članov kongresa. Obžaloval jo zlasti, da [»odkralj ni dovolil podpredsedniku Mahi Nfnkeriefu in podpredsedniku pokrajine Madras Ua ji Gojjalakari ju obiskati Gandhija v ječi. Bahadur je zaključil svoj govor rekoč, da Angleži s svojo sle|io zatiralno politiko samo pospešujejo trenutek, ko bo Indijcem uspelo zopet priboriti neodvisnost. Pogreb generala Ledochowskega Rim, 17. dec. AS. Pogreb patra Ledochovv-skega. generala jezuitov, je bil danes v Jezusovi cerkvi v navzočnosti kardinalov, diplomatskega zbora pri Sv. Stolici, številnih osebnosti, zastopnika rimskega guvernerja, zustopstev Družbe Jezusove, poglavarjev cerkvenih redov, institutov ter kolegijev. Mašo zadušnico je daroval dominikanski general p. Gillet, ki je opravili tudi mrtvaško opravilo. Živahna hrvatska trgovina Zagreb, 17. dec. AS. Zaključena so bila trgovska pogajanja med Hrvaško in Bolgarsko s podpisom protokola o blagovnem prometu in plačilnih sredstvih V gospodarskem ministrstvu so se začela pogajanja za novo trgovsko pogodbo med Hrvaško in Romunijo. Borba za živila Rim, 17. dec. AS. Kakor poroča angleška uradna agencija, se je načelnik angleškega odposlanstva za prehrano vrnil iz Severne Amerike v London. Po svojem povratku je med drugim izjavil tudi tole: »Ko sem bil v Washingtonu in v Ottavvi, sem vedno slišal, da zahtevamo živež ne kakor priprosti prosjaki, marveč kakor deležniki. Ko sem šel v \Vashington, je bil največji problem ladjevje. Ta problem je še pereč, pridružil pa se mu je še problem preskrbe. Nekaj časa nismo imeli tekmecev, zdaj pa zahteva Rusija živež in orožje. Bilo je zelo težko doseči med vladami sporazum, koliko Živil uai vsakdo dobi. Nadzorstvo nad gibanjem in bivanjem tujcev Predpisi Visokega komisarja glede tujcev v Ljubljanski pokrajini I. POGLAVJE ({ bivanju tujcev v pokrajini Člen 1. Za tujce po tej naredbi ao štejejo vsi tisti, ki so ali so pred 1. septembrom 11)39 bili državljani kake tuje države, razen Je so si |>o-zneje pridobili italijansko državljanstvo, iu osebe brez državljanstva. Člen 2. Vendar so ne štejejo zn tujce tisti, ki so bili pred razsulom jugoslovanske države njeni državljani, so bili rojeni in na dan 11. aprila 1».M1-XIX pristojni na ozemlju, priključenem kraljevini Italiji s kr. ukazom z dne 3. maja 1941-XIX št. 21)1 in z dne 18. maja 1041-XIX šl. 432 ter so tamkaj stalno bivali vsaj 15 let iu bilj tamkaj na dan 11. aprila 1941-XIX. Člen 3. Tujci, ki prihajajo bodisi iz drugih pokrajin Kraljevine bodisi iz inozemstva, se motajo v 21 urah po prihodu v pokrajino osebno zglasiti pri oblastvu javne varnosti kraja, kjer so, da dajo svoje podatke in da napravijo prijavo bivanja. V občini Ljubljana so jo treba zglasiti in napraviti prijavo pri Kr. kvesturi, v drugih občinah pa pri uradu javne varnosti, če tega ni, pa pri občinskem oblastvu. Isto obveznost imajo tujci kadar koli prelože svoje bivališče iz eno občine pokrajine v drugo. Člen 4. Zglasjlno in prijavne dolžnosti po prednjem členu 3. »o oproščeni tujci, ki potujejo skozi pokrajino brez postanka. Osebne zglasitve obveznosti v 24 urah od prihoda v pokrajino je prav tako oproSčen tisti tujec, ki se ji iz zdravstvenih razlogov nikakor ne more odzvati, kar dokaže z zdravniškim potrdilom. Potrdilo mora hkrati s prijavo po pren-njetn členu izročili v predpisanem roku pri tam navedenem oblastvu zaupnik tujca ali kdor ga sprejme ali mu streže. V takem primeru se mora tujec zaradi potrditve oddane prijave osebno zglasiti v 24 urah potem ko je ovira prenehala. Člen 5. Prijava po členu 3. se mora napraviti pismeno, na posebni prijavnici, ki jo mora prijavitelj podpisali. Če ne zna pisati, pripomni lo uradnik, ki prevzame prijavo. Prijavnica obsega: a) popolne osebne podatke prijavitelja in njegovih ne več ko 10 let starih sorodnikov, ki so z njim; b) državljanstvo, narodnost, kraj navadnega bivališča in odkoder prihaja; c) veroizpoved in raso, kateri pripada; d) dan in kraj vstopa v pokrajino, če prihaja tujec naravnost iz inozemstva: e) poklic in namen njegovega prihoda v pokrajino; I) nameravano dobo bivanja v pokrajini in v Kraljevini; g) kraj, osebo ali ustanovo, pri kateri se je nastanil; h) ali in kateri poklic, obrt ali trgovino ali delo izvršuje ali namerava izvrševali v Kraljevini in v pokrajini: na svoj račun ali v družbi z drugimi ali na tuj račun. Člen 0. Oblastvo. ki je prevzelo prijavo, izda prijavitelju po pregledu listin, katere je tujec predložil v utemeljitev svoje prijave, in j>o ugotovitvi njegove istovetnosti prejemno potrdilo, če ni nikakega zadržka za njegovo bivanje v pokrajini in |K)šljc dvojnik Kr. kvesturi. Posest potrdila dokazuje polnoveljavno, da je tujec ustregel dolžnosti iz člena 3. te naredbe. Potrdilo se mora uradnikom ali organom javne varnosti na njihovo vsakokratno zahtevo pokazati. Ce preloži tujec svoje bivališče iz ene občine pokrajine v drugo, mora v drugem odstavku člena 3. navedeno oblastvo, kateremu se predloži nadaljnja prijava, tujcu odvzeti prejemno potrdilo o prejšnji prijavi in to zaznamovati na novi prijavi in na novem prejenmetn potrdilu. člen 7. Imetniki prenočišč in predstojniki vzgojnih in učnih zavodov in zavetišč, bolnišnic in zdravstvenih zavodov, posvetnih in verskih za-jednic ali vobče prenočevaliSč za plačilo morajo Izučiti tujca o dolžnosti, ki jo ima glede prijave in nadzorovali spolnitev te s tem. da zahtevajo, naj pokaže prejemno potrdilo iz člena 6. te naredbe, čigar podatki se morajo vpisali v osebno knjigo prenočevalcev. Imetniki prenočevališč in druge, v prednjem odstavku navedene osebe morajo zahtevali cul tujca, tiaj jim pokaže potrdilo v 24 urah po njegovem sprejemu, če pa la kljub zahtevi potrdila ne pokaže, morajo o tem obvestiti oblastvo, navedeno v drugem odstavku člena 3. te naredbe. člen 8. Oblastvo javne varnosti, zbor kr. ka-rablnjerjev, kjer pa teh ni, občinsko oblastvo, lahko vsak čas povabijo tujca, da predloži listine o istovetnosti, katere mora imeti in da se izkaže. Če se v predpisanem roku ne zglasi. odredi oblastvo javne varnosti lahko njegov privod po organih javne varnosti. Če je kaj povoda za dvom o osebni istovetnosti tujca, se glede njega lahko odredi preiskava njegovih osebnih podatkov Člen 9. Kdor iz katerega koli vzroka sprejme tujca v svojo službo, mora v 3 dneh otl dne, ko ga je sprejel, sporočili v členu 3. te naredbe navedenemu oblastvu njegove osebne podatke in nadrobno navesti, v kakšni službi se tujec uporablja ler koliko časa bo predvidoma zaposlen. Prav tako mora v 24 urah sporočiti omenjenemu oblastvu, da je službeno razmerje prenehalo, da je tujec odšel in kraj, kamor odhaja. Ce prestopi tujec v drugo službo v istem kraju, je treba navesti njegovega gospodarja. Čo je službodavec kolektivna ustanova, jo za tako sporočilo zavezan njen predstavnik. Člen 10. Izpolnitev predpisov prednjega člo-na no odvezuje tujcev osebno od zglasitve In prijavne dolžnosti po Členih 3. in 4., zadnji odstavek. Člen 11. Kdor odstopi po kakršnem koli naslovu tujcu lastnino ali užitek kmetijskih ali stanovanjskih nepremičnin, ležečih na ozemlju pokrajine, mora to pismeno naznaniti v drugem odstavku člena 3 navedenemu oblastvu, in to v roku 10 dni. ter pri tem navesti natančne osebne podatke tujca in ob kratkem tudi vsebino odstopne jjogodbe. Naznanitev se mora opraviti tudi takrat, Če je obvezna zaprosba predhodne pooblastitve za odsvojilne pogodbe, ustanovne ali prenosne pogodbo o stvarnih pravicah na nepremičninah ali o rabokupih o njih. ki so sklenjeni na več ko pet let, po določbah kr. ukaza z dne 7. maja 1912-XX št. 645. kakor tudi kadar jo pri prodajah na javni dražbi zdražitelj tujec. V slednjem primeru je dolžan opraviti naznanilo zapisnikar. V primerih iz prednjega odstavka mora prijava navesti tudi podatke pooblastilnega odloka. Člen 12. Visoki komisar lahko prepove vsem tujcem ali posameznikom bivanje v določenih občinah ali krajih. Taka prepoved se priobči preko krajevnega oblastva javne varnosti, če tega ni, pa preko poveljništva kr. karablnjerjev, a če tudi takega ni, po občinskih organih. Priobči se pa lahko tudi z javnim razglasom. Tujci, k| prelomijo prepoved, se lahko odstranijo po organih javne varnosti, v hujših primerih pa tudi internirajo ali izženejo. Člen 13. Določbe prednjih členov se na uporabljajo na inozemske državne ali vladne poglavarje, člane svetega kolegija in člane diplomatskega in konzularnega zbora. Člen 14. Na obmejnih prehodih in v vežah ali v dvoranah hotelov in na drugih mestih, kjer se dajejo prenočišča proti plačilu, mora biti vidno nabit prepis Členov 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 12. in 13. le naredbe v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. II. POGLAVJE O izgonu, zavrnitvi in odstranitvi tujcev iz pokrajine Člen 15. Tujčev izgon, ki ga odredi sodno oblastvo po § 57. bivšega jugoslovanskega kazenskega zakonika z dne 27. maja 1929, spremenjenega z zakonom z dne 9. oktobra 1ročilom o storjenem kaznivem dejanju, njegovih okolnostih in obsojenčevi osebi, kakor je razvidna iz pravdnih spisov, in poleg tega navesti, ali je za lega tujca vložena prošnja za izročitev. Člen 19. Če Visoki komisar misli, da ni treba odrediti izgona ali smatra za umestno, da odloži po sodnem oblastvu že odrejeni izgon, ker je druga država vložila prošnjo za izročitev ali pa iz drugih razlogov, [x>roča ministru za notranje posle in odredi medtem pripor tujca. Člen 20 Izgnani tujec se ne sme brez posebno pooblastitve Visokega komisarja jx)vrniti na ozemlje [»krajine. Če prelomi prepoved iz prednjega odstavka, se takoj pripre in kaznuje s kaznijo zapora od dveh do šestih mesecev, samo ali združeno s kaznijo v denarju od dva do deset tisoč lir. Po prestani kazni se tujec iznova izžene. Člen 21. Tujec s prisilno potovnico se ne sme oddaljiti od odkazane poti. Če bi se oddaljil, se zapre in kaznuje z zajjorno kaznijo od dveh do šestih mesecev, satno aH združeno z denarno kaznijo od dva do deset tisoč lir. Po prestani kazni se odvede na mejo. Člen 22. Ce je treba odpraviti v domovino tujca, glede katerega ni pogojev za Izgon, obvesti Visoki komisar o tem pristojnega konzula zaradi morebitnih ukrepov ali pa pošlje .če gre za državljana sosedne države, tega na mejo s prisilno potovnico in poroča o tem ministru za notranje posle. Člen 23. V odloku o izgonu, odstranitvi, internaciji ali odpravi v domovino, se jo treba sklicevati na določbe členov 20. in 21. te naredbe. Člen 24. Če se tujec zapre ali se osebno javi, mora oblastvo javne varnosti o lem takoj poročati Visokemu komisarju. Glede tujca se odredi preiskava njegovih podatkov in zaslišba, zlasti odkod prihaja in zakaj je odšel iz domovine. Dokler ne odloči Visoki komisar, se prijeti tujec, če ni brez sredstev, potepuh, brezčasten zaradi zločinstva ali v povratku zaradi kršitev določb o bivanju tujcev aH v političnem pogledu sumljiv, lahko izpusti s pogoji, ki se oblastvu javne varnosti vidijo potrebni. Določbe prvih dveh odstavkov tega člena se tijiorabljajo tudi, kadar je treba izročiti tujca zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja Sodnemu oblastvu. * III. POGLAVJE Prehodne, končne in kazenske določbe Člen 25. Tujci, ki so na dan objave te naredbo že v pokrajini, si morajo, če le še niinajo-priskrbeti v roku 30 dni jx>tni list ali drugo enakovredno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki jo je izdala država, kateri pripadajo, če nimajo državljanstva pa država, v kateri imajo svoje stalno bivališče. Poleg tega se morajo do vštetega 28. februarja 1943 XX1 zglasiti pri oblastvu, navedenem v členu 3., da napravijo prijavo bivanja. Člen 28. Imetniki prenočevališč in druge v členu 7. navedeno osebe morajo v 24 urah po preteku roka, navedenega v drugem odstavku prednjega člena, zahtevati od tujcev, oskrbovanih ko stopi ta naredba v veljavo, prejemno potrdilo o prijavi bivanja. Člen 27. Tisti, pri katerih so na dan uveljavitve te naredbe tuje, v službi, morajo opraviti naznanilo po prvem odstavku člena 9. v roku 10 dni po tem dnevu. Naznanilo je obvezno tudi v primeru, če je službeno razmerje prenehalo na dan pred dnem uveljavitve te naredbe. V takem primeru mora obsegati tudi navedbo, predpisane v drugem odstavku člena 0. in se mora napravili v treh dneh |>o dnevu uveljavitve te naredbe. Člen 28. Če so bile v Ljubljanski pokrajini ležeče nepremičnine odstopljene v lasi ali uživanje tujcem pred dnem uveljavitve te naredbe in je ta odstop še v veljavi, se mora opravili naznanilo po členu 11. v roku 10 dni po dnevu uveljavitve naredbe. Člen 29. Izpolnilev dolžnosti iz naredbe z dne 4. junija 1941-X1X št. 38 in iz člena 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-X1X št. 97 ne oprašča od izpolnjevanja dolžnosti iz te naredbe. V ničemer niso spremenjeni predpisi za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske j>okrajine, odobreni z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX št. 94. Izpolnitev dolžnosti iz pričuioče naredbe ne oprašča dolžnosti iz členov 9., 10., 12., 13;, 15. in 26 omenjene naredbe in obratno izpolnilev dolžnosti iz navedenih členov ne jjornšča od izjjolnjevanja predpisov pričujoče naredbe. Člen 30. Kolikor ni dejanje huje kaznivo in ne glede na uporabo policijskih ukrepov po tej Važna odredba za Industrije« In obrtnike V zvezi s sporočilom mestne elektrarne Zveza delodajalcev in Zveza industrijcev in obrtnikov po naročilu Visoktga komisarja odrejata, da industrijska in obrtna podjetja ne bodo mogla obratovati 6 6vojimi električnimi motorji od 16 do 19. To bo za vse tvrdke, ki dobivajo občinski električni tok in nimajo lastnega toka, imelo za posledico, da bodo morale prekiniti z obratom od IA do 19. Strogo nadzorstvo bo zagotovilo izpolnjevanje te odredbe. Objava Pokrajinski podporni zavod bo prihodnje leto pošiljal občinskim podpornim odborom novo živilske in oblačilne podporne nakaznice, ne bo pa od 1. jaunarja 1943-XXI več priznaval uporabe nakaznic, ki so bile doslej v rabi. To obvestilo se ne nanaša na občinski podporni odbor mesta Ljubljane. Imenovanje župana občine Kočevje Grabrijan Miloš pok. Alozija ee imenuje za župana občine Kočevje z veljavnostjo od 10, decembra 1942-XX1. Komisarju okrajnega načelstvo v Kočevju se naroča, da izvrši lo odločbo. naredbi se kaznuje s kaznijo zapora do dveh mesecev, samo ali združeno z denarno kaznijo do 5000 lir: a) tujec, ki se — razen v primerih tehtno upravičenega zadržka — zaloti brez listin, predpisanih v čl. 25., v času po roku, določenem tamkaj; b) tujec, ki se v določenem roku ne zglasi pri oblastvu in ne napravi ali ne potrdi prijavo iz členov 3., 4., zadnji odstavek, in iz člena 5., ali ki noče pokazati prejemnega potrdila, če 60 to zahteva po členih 6.. 7. in 26., ali če ne ustre-že pozivu oblastva javne varnosti po členu 8., da naj se zglasi v roku, ki ga oblastvo določi; c) imetniki prenočevališč in druge v Členu 7. navedene osebe, če ne zahtevajo, da se pokaže prejemno potrdilo in ga ne zaznamujejo v osebni knjigi gostov aH ne naznanijo, da se pokaz po členih 7. in 26. ni izvršil; d) tisli, ki sprejmejo ali imajo tujca v svoji službi, a tega ne naznanijo v določenem roku, knkor je predpisano v prvem in drugem odstavku členov 9. in 27.; e) kdor je po členih 11. in 28. zavezan, pa ne vloži v tamkaj določenih rokih naznanila o odstopu nepremičnin v last ali uživanje tujcem; f) kdor nima, dasi je zuvezan, izvešenega prepisa izvlečka iz to naredbe, predpisanega po členu 14.; g) tujec, ki prelomi prepoved bivanja v določenih občinah ali krajih, kakor mu je bila pri-občena po drugem odstavku člena 12. te naredbe. Člen 31. V prednjem členu določene kazni izreka v ljubljanski občini Kr. kvestura, v drugih občinah pokrajine pa upravno oblastvo prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. V primerih, obseženih v členih 20. in 21., je za sojenje pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sil Slovenia-Dalinazia, oddelek v Ljubljani. Člen 32, Ta naredba, s katero se razveljavljam naredba z dno 4. junija 1941-X1X št. 38, člen 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97 In vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, slopi v veljavo na dan 1. januarja 1943-XXI. Tako so partizani izpričali svojo kulturo V Ajdovcu so zažgali šolo, prosvetni dom, župnišče in cerkev Med jietkom in soboto, t. j. od 11. na 12. decembra, so komunistične tolpe najjadle vas ! Ajdovec pri Žužemberku. Napad je trajal od . pol desetih zvečer do štirih zjutraj, ko jc mulo- i številna jrosadka fantov prebila partizanski obroč in se rešila na jirosto. Pri spopadu je padlo zelo veliko število partizanov, nekaj žrtev je bilo tudi na strani domačih fantov. Ob tej priliki sc je zopet pokazalo v vsej luči nizkotno partizansko barbarstvo. Brez kakega povoda so namreč partizani polili z bencinom šolo in jo zažgali. Prav tako so zažgali prosvetni dom, župnišče in cerkev, ki je vsa pogorela in je zgorelo v njej vse z oltarji in Najsvetejšim vred. Komunisti niso pustili župniku, da bi Najsvetejše odnesel. Medtem ko je iz prosvetnega doma. šole in cerkve švigal ogenj, so komunisti pijani in podivjani ob igranju harmonike ter ob svitu gorečih poslopij plesali in blazno vpili. Vodil jc vso akcijo učitelj Ambrožič, od partizanskega »iiflnistrstva« je bil pa navzoč Brilej. Jutro, ki je zasvjtalo naslednjega dne nad Ajdovcem, jc našlo tam, kjer so bile prej kulturne in prosvetne ustanove, same razvaline in jiogoriščn. Tako so komunisti s požiganjem šol in prosvetnih domov zopet pokazali svojo nizko kulturno stopnjo. Tu sc pač nihče ne more izgovarjati, da je to delo podivjanih jiosameznikov. saj je bila vsa akcija izvedena po načrtu in je bil navzoč sam partizanski »minister« Jože Brilej. Pa se bo šc našel kakšen naiven izobraženec, ki bo verjel v visoko kulturno poslanstvo >osvol>odilne fronte«! Pred kratkim so se po nekaterih ljubljanskih ulicah jx>javili slikani letaki, ki prikazujejo, kako partizani branijo slovenske domove in cerkve. Komunisti si mislijo, da bodo neumni ljudje morda to verjeli. Ajdovec pa spet ponovno dokazuje, kje je resnica: resnica je namreč ta, da komunisti namenoma požignjo domove slovenskih kmetov, nožigajo kulturne ustanove in cerkve, da bi ljudstvo pognali v obup in ga s tem pridobili na svojo stran Najbolj značilno jc to. da župniku niso do-- volili, da bi iz goreče cerkve vzel in rešil Na jsvetejše. Hoteli so, da je vse zgorelo. To je pač več kot jasno, da jim je ta sklep navdihnilo sovraštvo do Boga. Ztipnikovega brata so zaprli v župnišče. polili vso sobo z bencinom ter ga hoteli živega v sobi sežgali. Nihče ne more reči, da je bilo to dejanje storjeno v samoobrambi. K sreči je mož sunil morilce vstran in čeprav ranjen, ubežal. To so dejanja, ki dovolj zgovorno govore o značaju partizanske akcije, razodevajo pa tudi bodočnost, ki bi doletela Slovence, če bi se nameni komunizma uresničili. 1R: lih IRl TRi. im jfH i|jt rflt Iljf tflT 25 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Te besede so na Rudolfa seveda močno vplivale. Habsburžani -o se zaradi položaju v Evropi morali še bolj naslonili na Nemčijo. Nemško zavezništvo je zato sprejemal kot nujnost, da bi % Avstriji omogočil lepšo bodočnost in večji razmah, razmah vreden njene zgodovine. Prestolonaslednik je pred seboj že dolgo videl sliko lepše bodočnosti svoje vladavine. Mislil je, da se bo Avstrija razlila proti vzhodu, na obale Črnega morja, proti Bosporju in na obale Egej- skega morja. V letu 1881 je dalj časa bival v Carigradu, nato pa je preiskal S t b i jo, Romunijo. Bolgarijo, Macedonijo, Črno goro in Grčijo. Vsepovsod je imel na široko odprte oči in je vse dobro opazoval. Vse to j-j zapisal v svoj dnevnik: »Usoda Balkana je za Avstrijo življenjsko važno vprašanje... l*olgo sem bil prepričan, da sloni poslanstvo Avstrije na vzhodu na naravnih pravicah. Po svojih potovanjih sem bil o tem še bolj prepričan ...« Toda ali b! se Rusija mogla kdaj odpovedati svojim namenom na Bližnjem vzhodu... Seveda ne in zato mora imeti Avstrija budne či. Avstrija se bo z Rusijo nekoč še s|>opadla zaradi Balkana in ta vojna bo na življenje in smrt. Od te vojne bo odvisno, če se l>o Avstrija rešila, ali pa bo izbrisana iz zgodovine, ^amo zaradi tega neizogibnega spopada »(/ je Piudolf odloči! za zavezništvo z Nemčijo. Kadar pa je mirneje razmišljal, se je spomnil na čuden preobrat v evropski zgodovini: v letu 1756 sta se Avstrija in Francija zbližali, da bi Prusiji preprečili prevelik razmah. Ta preobrat je bil nato uvod v sedemletno vojno. Ali ne bi mogel sledili vzgledu Marije Terezije in Ludvika XV? Toda Francije v letu 1887 ni bilo mogoče primerjati s Francijo v letu 1756. V letu 1887 Francije v Evropi niso vpoštevali ali spoštovali. V notranjosti se je prepiralo nešteto strank nied seboj, razni znaki so kazali, da se francoska republika ne bo obdržala na površini in da se bo Francija kmalu morala podrediti diktaturi, ali pa bo zapadla v demagogijo. Francija je bila v Evropi popolnoma osamljena. O njej se je le površno govorilo. Potisnjena je bila med države drugega reda, s katero se ne splača pogajati. Toda Rudolf je začel obračali svoj pogled na Francijo. Nanjo je gradil vse svoje nade. Svojemu prijatelju Szepsu je med drugim pisal: »Mi vsi smo Franciji ogromno dolžni. Francija je rojstna dežela vseh novih idej in liberalizma. Kadar se velika misel dvigne med ljudmi, tedaj se moramo obrniti na Francijo, ki je to misel rodila...« Po Gambelovi smrti je Rudolf v nekem drugem francoskem državniku častil ideal vsega tistega, kar je Francija nosila človeštvu. Ta mož je bil izredno trmast, drzen in stalni upornik v tisku in parlamentu. To je bil Georges Cleinenceau. O njem mu je zelo mnogo pripovedoval njegov prijatelj Moric Szeps. Ta jo imel priliko snili se večkrat s Clemenceaujem. Čim več ti i ii je pripovedoval o njem. temltolj se je Rudolf navduševal zanj. Te simpatije avstrijskega princa za francoskega državnika so izredno značilno in čudne. Clemenceau je bil namreč trideset lei pozneje listi, ki jc najbolj neusmiljeno rušil habsburško oblast, Odkar se je v jeseni 1883 preselil na Dunaj, se je Rudolf brezobzirno predal svobodnemu čulnemu življenju. Kmalu je zašel v najgloblje dunajske beznice in se pod izmišljenimi imeni zabaval. Večkrat je bil celo tako razvraten in nesramen, da je hotel svojo ženo voditi s seboj na svoje »nočne izprehode«. Mislil je, da bi se tudi na ta način maščeval za stroge predpise dvornega cere-monijela... Nadvojvodinja je pristala »samo enkrat«. Da je ne bi spoznali, se je oblekla kot navadna meščanka. »Silno sem bila presenečena, ko sem op»zila. da se prestolonaslednik ni niti malo jx>-trudil, da bi skrival svojo tajnost. Se bolj sem se prestrašila zanj, ko1 smo obiskali nekatere sumljive kavarne in sllčna zabavišča v dunajskih predmestjih. Komaj sem dihala v tistem zakajenem prostoru, kjer je tako smrdelo po čebuli in politem vinu. Vendar smo ostali tam do zore ined kočijaži, ki so kvartali, žvižgali in prepevali. Mnogo smo plesali. Dekleta so skakala na mize in prepevala neko turobno pesem, ki jo je godba vedno morala ponavljati. Hotela sem biti vesela, toda, pa se mi je vse preveč gabilo. Bilo je grdo in še dolgočasno povrhu. Nisem razumela, kako se more prestolonaslednik nad vsem tem zabavati.'« V februarju je Rudolf litido zbolel in cesarico Elizabeto, ki jn •v Miramaru čakala na križarenje po morju, so hitro poklicali na Dunaj. Dne 1. marca so zdravniki odredili, da mora oditi na počitnice na otok Lok rum pred Dubrovnikom. Samo njegova žena je smela z njim. Komaj sla prišla na Lokrum. pa je Štefanija hudo zholela. »Več lednov sem ostala v postelji in silovito trpela. Zdravniki, ki so prišli z Dunaja in iz Triesleja. so ugotovili vnetje. Na višji ukaz so vsi morali molčati o moji bolezni, poprej pa so morali priseči, da bodo oslali popolnoma tiho. Moja sestra Luiza Coburg je prihitela I k meni in me ves čas bolezni ni več zapustila.. nomce Koledar Petek, 18. decembra; Kvatre; Pričakov. Mar. poroda; Gracijan, škof; Teotim, mučenec. Sobota, 19. decembra; Kvatre; Urbun, V., papež; I'avsla, vdova; Darij, mučenec; len, mučenica; Nemezij, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je v čelrlck, 17. decembra dopoldne mirno v Gos podu zaspal gospod Fran 1) o n a č , dvorni svetnik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika l>o v sobto, 19. deembra ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči gospej soprogi in g. sinu naše igloboko sožalje. -f V šmartnem pri Litiji je v visoki starosti 48 let mirno v Gos|>odu zaspal gospod Leopold Hostnik, ki jo 24 let županoval tej občini. Bil je doina v Brezju pol ure daleč od šuuirtnegu. pa je vendar redno vsak dan prihajal v občinski urad Dolga leta je bil tudi načelnik cestnega odlxira. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Dr. Blaž Sretelj: Slovenska sfenografila I. del: Poslovno pismo 139 strani. — Cena L 30-— Za vse vrste šol trgovske ttča e, kakor tudi za privatno porabo. Zaloiba ,.Ljudske knilgarne" v Ljubljani — Pred Skotijo Mik ošičeva 5 Podružnica: Novo mesto, LJuDIJantliu cesta — Še vedno južno vreme. V sredo se dnevna temperatura ni mnogo spremenila od prejšnjega dne. Za dobro deselinko stopinje je bil dnevni temperaturni maksimum nižji. Bilo je v sredo popoldne + 11.2 6topinji C. Tu in tam so se pojavljali mrzlejši tokovi, toda južno vreme je prevladovalo. Ves dan je lahno rosilo. Pripravljalo 6e je 6icer k hujšemu nalivu, toda deževni oblaki so oddrveli naprej proti vzhodu. V zadnjih 24 urah je ombrograf nameril v Ljubljani 0.9 mm dežja. Jutranji temperaturni minimum pa je v četrtek padel za dobre 3 stopinje na -t- 5.5 stop C., kar je še vedno zadovoljivo znamenje, da 6e vreme ne bo tako hitro spremenilo v mrzlejše. Barometer se dviga. V četrtek zjutraj jc dosegel 764 mm. Opoldne je oh nižji temperaturi bil hud naliv, med katerim je prilrčalo tudi nekaj snežink. — »Družinska pratika« s |x)dobo sv. Družine je postula v 42 letih ohsloja prava potreba vsake naše družine. Jemlje jo v roko staro iu mlado; mladina še fKisebno zdaj. ko nudi pralika vsako leto mnogo lepih knjižnih nagrad. Tudi letos naše pratike ne sme manjkati v nobeni hiši. — Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne v Ljubljani od 26. do 30. decembra. 11 rano in stanovanje lx>do udeleženke imele doma. Nadaljni sjiored lx>ste zvedele v ,?ayodu. Prijavite se čimprej nn: Predstojni-štvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Huda nezgoda. Posestnik Alojzij Piškur iz Stične je bil v sredo pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Bil je močno poškodovan. Njegove poškodbe 60 imele za posledico, da se mu je um omračil in so ga nato prepeljali na opazovalni oddelek na Poljanskem nasipu. Potresni sunek v Ljubljani V četrtek, 17. t. m. ob 5.43 zjutraj so mnogi Ljubljančani bili prebudeni iz sladkega spanja, ko je močno votlo zabobnelo in se je zemlja 6trcsla v valovitem, dobro sekundo trajajočem sunku. Nekateri so fioskakali 6 postelj. Drugi 60 opazili, da 60 se na kredencah kozarci s steklenicami vred prevrnili. Nekje je celo padel kozarec vode z nočne omarice. Smer potresnega 6unka je šla od vzhoda proti zahodu. Na Barju so čutili močno valovanje, kakor da bi po Ižanski cesti vozil velik, eila obložen tovorni avto. V Ljubljani kronika že dalj časa ni zaznamovala potresa. Leto 1941. ie poteklo brez jootresov. Navadno se potresni sunki pojavljajo v času, ko je vreme zelo spremenljivo, ko se hitro menjava dnevna temperatura in ko je deževno. Nekateri so mnenja, da je ljubljanski |x>tresni sunek le odmev katastrofalnih |X)tre6ov, ki so se zadnje dneve pojavljali v raznih krajih azijske Turčije in kjer so jiovzročili velikansko škodo in zalite^ vali celo človeške žrtve. Tam v srednji Anatoliji tisoč hiš. Prejeli smo ob zaključku lista kratka poročila, ki naglašajo v prvi vrsti smer vzhod -zahod. Potres so čutili na Vrhniki in tudi dalje proti Logatcu. — Izpred malega senata. Mladeniča Milan in Srečko, staia dobrih 20 let, sta bila doulej poštena in marljiva. Prilika in pohlep pa sla ju premotila. da sta segla po tujem blagu. Iz |xx1slrešne shrambe gcstilničarke Lize sta odnesla tO kg enotne moke. 30 kg koruzne moke in S kg fižola. Pred malim kazenskim senatom sta tatvino skesano in odkritosrčno priznala. Bila sta obsojena: Milan na no nr in Sr 2 meseca in Srečko na 4 mesece strogega zapora. Ker sta bila doslej še nekaznovana, jima je bila kazen odpuščena v stifislii Kraljevega amneetij-skega dekreta od 17. oktobra t. 1. oČfu&ifana Skioptična predavanja o dogodkih v Fatimi na Portugalskem V zvezi s pobožnostjo petih prvih sobot v čast Srcu Marijinemu bodo skioptična predavanja za srednješolce v Ljubljani in sicer: v soboto, 19. t. m., ob pol 11 dopoldne za: Liršulinsko gimnazijo, učiteljišče, meščanske šole in klasično gimnazijo; v soboto, 19. t. m., ob pol 4 popoldne za:_ škofijsko gimnazijo, državno učiteljišče in žensko gimnazijo; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol I i dop. za: gimnazije zn Bežigradom iu poljanske gimnazije; v ponedeljek, 2t. f. m., ob pol 4 pop. za: poljanske gimnazije in bežigrajske gimnazije. Predavanja so vsa v frančiškanski dvorani in vedno za tiste dijake, ki so tisti čas prosti. Vstopnine nI! — Udeležite se teh predavanj v obilnem številu! • 1 Na koncertu, ki bo danes oh 1? v Operi, lxi sodeloval član rimske opere Bea'!e, burito-nist Giuseppe Taddei in tenorist Giorgio Sem-bri, razen njih bostn nastopili sopranistkn Ksenija Vidalijeva in Klza Karlovčeva. Peli lx)tlo uriie iz najbolj znunih italijanskih in slovanskih oper. Sldne. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica I. Vabimo vse k čim večjemu obisku, posebno pu tiste, ki jim je do prijetnega razvedrila. I Za g. Pavla F.ržena iz škofje Loke, ki je umrl v Dachauii, lx> sv. maša danes 18. dec. ob 6 v stolnici pri oltarju sv. Križa. 1 Omejitev porabe električnega toka. Ker mestu« elektrarna ljubljanska do preklica sama ne zmore večerne zimske obtežitve, naroča vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19 ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih električnih peči in štedilnikov. 1 Hišni posestniki brez davčne olajšave, kateri imajo soposestnlke, se zaradi razdelitve dopolnilnega davka vabijo nemudoma s p!a-čilnim nalogom za 1. 1942 v društveno pisarno, Sulcndrova 6/1. I »FIRMA« jc naslov odlični komediji, ki jo lx> Rokodelski oder uprizoril v nedeljo ob jx>1 5. Poleg gledališke igralke Helene Otočke in lluga Brandta, srečamo v komediji zabavno in |>rijetno garderoberko Marto in kjigovodja in višjega administratorja Janeza Ncjiomuku Hilička. Ta.ko se nam obeta za nedeljo jxipol; dne odlična predstava, ob kateri bomo pozabili skrbi in težave naših dni. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkoun v društveni pisarni. Petrarkova 12, 1. nadstr., desno. I Prva letošnja javna produkcija šole Glas-bene Matice I«) v torek, dne 22. t. m. ob pol 6 v mali filharmonični dvorani. Na tej produciji lx> nastopilo okrog 30 gojencev klavirskega, violinskega oddelka ter oddelka zn čelo. Podrobni spored boino še priobčili. V sredo, dne 23. t. m. lio pu druga produkcija oli tričetrt na 6 v veliki filharmonični dvorani, na kateri bosta nustopila jx>leg jKisameznih gojencev tudi šolski orkester, šolski zbor in v božični suiti | zbor in orkester skupaj. Natančnejše sledi. Podrobni spored je nn razjiolago v knjigarni Glasbene Matice in velja obcnein kot vstojinica v dvorano. I Nocojšnji večer slovenskih klavirskih skladb za mladino, ki lio oli 18 v mali filharmonični dvorani ima naslednji sjiored: t. Skladatelj L. M. škerjanc bo izvajal svojih Deset mladinskih skladb za klavir; 2. Pianistka Silva llraševčeva bo izvajala Osem šantlovih klu- Razbitine angleškega letala, ki je p adlo na tla med napadom na Turin. KOLTURHI OBZORNIK »Slovencev koledar« Med najvažnejše doneske pa spadajo tisti, ki hočejo v Slovencili vzbuditi zanimanje za stare običaje in navade, ki že izumirajo, pa so odraz sta-rožituosti našega naroda. To je Kuretov uvod o naših običajih kot najlepšem zakladu, ter njih pomembnosti za sedanji čas. Osrednji članek pa je napisa! Boris Orel, ki je tudi lani napisal pregled slovanskih svetniških verovanj v zvezi z letnim časom. Sedaj je v podobnem načinu predstavil ob najbolj znanih in umetniško najpomembnejših slovenskih narodopisnih slikah takih slikarjev, kakor so Jurij Šubic, Myrbach, ali bakrorezi iz Valva-zorjeve delavnice, običaje našega kmeta v okrilju svetega drevesa tekom vsega leta. Stari kult svetega drevesa je ohranjen pri nas še v vlačenju plolia iti oranju 6nega za pust. dalje v Zelenem Juriju, belokranjskih kresnicah in ziljskih rejih ter plesu pod lipo, pa tudi v žegnanjih in božičnem badnja-ku. Vse te šege podaja Orel po njih starejših pa tudi svojih sodobnih opisih, z razlago njihovega jiosega in vznika Razprava 6pada gotovo med najboljše in najvrednejše v tem Koledanju, Janez Vei-der je jiodal zgodovino Bele Ljubljane ter v kratkem članku zajel vso njeno vlogo preko stoletij za ča6a mostičarjev. rimske Emone, krščanskega vznika ter jioznejših, baročnega časa do najnovejše Plečnikove Ljubljane. Številne 6like, tlorisi, podobe (na prim.: vse tri stolnice!), označujejo nazorno nje razvoj. Alojzij Potočnik pa obuja sjiomin na čolnarje na Ljubljanici. Koledar se spominja tudi velikih mož: tako 25 letnice smrti Ivana Cankarja s spoinifii na pokojnega Silvina Sardcnka ler citati iz njegovih najlepših del. Spominja se slovenskega velikana vede Jurija Vege, ter jubileja enega največjih veleumov 6veta Lconarda da Vinci. Zvezi med italijansko in slovensko kulturo predstavlja članek prol. dr. Budala, kakor je bil objavljen svoj c as v Urbanijevi reviji L'Europa Sudorientale. Za praktično uporabo pa so zanimivi predvsem gospodarski članki. Tu bodita na prvem mestu omenjena dva, z mnogimi načrti opremljena članka o slovenski kmečki hiši (inž. arli. Kregar Rado)) pod naslovom Zdrav kmečki dom, zdrav rod, zdrav narod! ter drug: o ureditvi gnojišč in gnojničnili jam (inž. agr. dn iur. Jože Suhadolcc). Oba članka imata namen pripraviti našemu kmečkemu človeku lepo bivališče ler praktično ureditev gospodarskega poslopja, kar je najvažnejše za naše jiodeželsko ljudstvo. To bo v bodočnosti največji problem za asanacijo naše vasi. Koledar se ga zaveda ter zato nudi v tem jiogledu svojim kmečkim naročnikom najboljše nasvete priznanih strokovnjakov. Kmečkemu človeku — pa seveda prav tako tudi meščanskemu — sta namenjeni živahni prirodoslovni reportaži o skrivnostni koruzi ter o čebelicah. Prva se bere resnično jkot pravljica«, eksotična pravljica iz Amerike, kjer je opisana vsa romantična pot* odkrivanja, pridelovanja in zboljševanja koruze, ki predstavlja danes enega najbolj razširjenih hranil. Tako jioljudno pisanih pogledov na življenje rastlin, kakor ga je tu v besedi in 6liki podal Janko Hafner, imamo malo v naši gospodarski književnosti. Prav tako je tudi prikazovanje »mojih prijateljic čebel«, teh muh, ki res ni60 — od muh. Tudi ta članek bo našim ljubiteljem čebel in — medu nudila dovolj razvedrila in poučila. Marjan Juvan, ki je lani predstavil naše zdravilne rože v tabeli, ki nujno spada v družinsko knjigo, je tudi letos opisal zdravilne zeli, toda v obliki, kakor se javljajo _ v vražah. Pisatelji bodo hvaležni za ta članek, kajti mnogo narodopisnega blaga je v njem, ki se že pozablja, pa je tako poln poezije (rožmarin), ki je zmerom z rožami v zvezi. Jože Plot je zato napisal lep članek o rožah »Delaj, delaj dekle v irskih skladb zu mladino; dalje Pavčičevo Božično in Pnstirci ter tri skladbe iz Mirkovega Klavirskega albuma zu mladino; 3. Skladateljica Mirca Suncinova bo izvajala šest svojih skladb iz zbirke Iz mladih dni; 4. Pianistka llizjak Marta bo nam zaigrala šivičevo zbirko, ki je iz>ta poti naslovom »Mikijev god«, dulje iz Osterčeve zbirke 'sest malih skladb, iz Pa-horjeve zbirke Tri arabeske in Tomčevo zbirko Za malega pianista; 5. Za sklep večera slovenskih klavirskih skladb za mladino l>osta izvajali pianistki Bizjak in Hrasevec Silva Tomčevo vurijacijc na pesem »Od kneza Marka«. Našo javnost ojxizarjamo na zanimiv klavirski večer, ki je prvi le vrste v našem glasbenem življenju. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica v malo filharmonično dvorano. Začetek bo točno ob 18. I Igrače, darila »Ciciban« za lxižič Vas va- i bi F.NGFLMAN, Tavčarjeva ulica 3. 1 Na IV. simfoničnem koncertu, ki bo v ponedeljek. dne 21. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani, bo nastopila kot solistka ga. Francka Ornik-Rojčeva ter igrala violinski solo v Bachovem Koncertu v a-molu. Gospa Ornikova je absolventka našega konservatorija in Glasbene akademije ter je bila po večini učenka prof. Jana Šlajsa in v zadnjem letu tudi docenta Karla Rupla. Rodom jc Mariborčanka in jc bila najprej gojenka Glasbene Matice v Mariboru, kjer je nastopala z lepim us|iehoin na tamošnjih šolskih produkcijah. Svoje študije je nadaljevala v Ljubljani, predvsem po zaslugi skladatelja Oskarja Deva, ki se je zelo zavzel za izredno nadarjeno Mariborčanko. Francka Ornikova je umetnica, ki obvlada 6\oj inštrument do najvišje tehnike, njena igra je izredno temperamentna. Tudi v Ljubljani je nastopila na večih javnih koncertih ter žela vselej priznanje občinstva in kritike. Poleg Bncha bomo slišali na koncertu še Corellijeve tri stare klasične p!eso> Osterčev Re-ligioso in Beethovnovo Sedmo simfonijo. Dirigent ie violinist Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani nu Miklošičevi cesti štev. 20. bo pred božičnimi prazniki odprto v torek 22. dec.. v sredo 23. dec. in v četrtek 24. dec. 1942. Kopališče bo odprto ves dan, to je od K zjutraj do 18.30 zvečer. Parna kopelj bo pred prazniki odprta za ženske v sredo. 23. dec. 1942 jiopoldun od 14 do 17. zn moške pa v četrtek popoldan od 14 do 17. Uprav« kopališča prosi vse cenjene obiskovalce, dn se blagovolijo poslužiti kopeli že v torek in v sredo, ker le tako bo vsem kojialcem mogoče zadovoljivo ustreči. Ta sprememba velja sanro zu teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopališče odprto v petek, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo odslej za moške stalno odprta le ob sobotah j>opoldnc od 14 do 17. , , 1 Zbiranje oranžnih in limoninih lupin. Splošna gospodarska zadruga železničarjev ali kratko »Žegoza« nam sporoča, da bo letos prvikrat za poskušnjo počela odkupovati oranžne in limonine lupine, kakor jo odkupovala v pravkar potekli jeseni tudi divji kostanj. Odkupovala bo zaenkrat lupine le v popolnoma posušenem stanju. Pozneje, — v polni sezoni — ko bo tega sadu več in ko se tudi stanovanjski prostori ne bodo toliko več ogrevali kot v sedanjih zimskih mesecih, pa ludi v svežem stanju. To bo seveda pravočasno objavljeno jiotom časopisja. Oranžne in citronine lupine sušimo na soncu, na neprevročih pečeh in štedilnikih. kakor tudi ne v prevročih pečicah talko dolgo, dokler ne postanejo trde, tnko da se lomijo pri vsem tem pn morajo ohraniti svojo naravno barvo na obeh straneh. Ne sme- pušeljc!« ki naj navduši naša dekleta, da bodo go: jila rože po oknih in vrtovih, tako bo slovenski dom en 6am vrt. Kako pa 6e vrt obdeluje_ tekom vsega leta, pa kaže Koledar umnega vrtnarja. Tak članek gotovo spada v Koledar, saj nudi za vsak mesec razjiored dela našega vrtnarja tako sadjarja, zelenjadarja kakor tudi cvetličarja. Po mesecih je razdeljeno delo v vseh treh tipih vrtov ter tako vedno na razpolago, da vrtnarju da dober svet in ga opozori na marsikaj, kar bi morda utegnil pozabiti Tudi iia trgovce je mislilo uredništvo, ter dalo nekaj temeljnih načel za trgovce. V pogledu današnje orientacije v svet in njega gospodarsko ureditev nudijo dovolj gradiva taki članki, kakor je razlaga družinskih doklad, predvsem na eden najpomembnejših člankov v knjigi: Sindikalno korpo-rativna ureditev v Ljubljanski pokrajini. Tu je natančno ponazorjena notranja razdelitev in povezanost sindikatov, razložen novi red, ki se uveljavlja pri nas. Statistikar in geograf pa bo dobil zanimive podatke v odstavkih: Ce številkar hodi po svetu, ter Koliko ljudi živi na svetu? Tudi za športnika ima Koledar lepo besedo Zdrav kot dren — če hočeš, sprašuje naš športni strokovnjak Drago Ulaga bralca, obenem pa ga navaja na redne telesne vaje po — delu in razvedrilu. Naš novi rod mora biti zdrav ?kot dren« in zato naj nihče ne prezre teli navodil. Ni pa koledarja, kakor se je uveljavil pri nas največ po zaslugi Mohorjeve družbe, brez — branja. In tega je tu dovolj: glavno povest je napisala naša najstarejša pisateljica Lea Faturjeva iz ljubljanske zgodovine: Na sredi te Ljubljance je hpca zelena ... Z njo je znani baladi o jiovodnem možu in lepi šafarjevi Urški dala zgodovinsko jiolno-krvnost ter jo spretno opisala kot realno zgodbo brez romantične primesi. Povesi je ilustriral akad. slikar Godec. Potem so pa še manjše povesti naših pripovednikov, kakor 60 jalen (Obce6ini razbojnik), Velikonja (Anekdota), Plestenjak (Iz mlado- io torej biti osmoiene ali celo ožgane. Oni ljubljanski nabiralci, katerim bi i/ kakršnega koli vzroka ne bilo mogoče, po ulicah, cestah in drugod, posebno v bližini zeleujadnih trgovin in branjevk nabrane 'lupine sušiti, naj se javijo glede eventuelne možnosti jirodaje nabranih lupin v sVežem stanju, v poslovalnici zadruge na Gallusovem nabrežju štev. 33. Poleg lega odkupuje zadruga tudi jajčne lupine. Posušene lupine bo zadruga prevzemala le ob lietkili po|xildne, kadar prevzema od članov angorsko i ti finejšo volno v predenje, pravilno jKisušene kunčje in zajčje kožice pu v strojenje na usnje ali krzno. 1 Razne nesreče. Gospodinjska jiomočnica, 38-letna Jelnikar Roza, stanujoča v Čopovi ulici št. I, je padla s postelje in si zlomila desno nogo. — V Kolodvorski ulici št. 22 stanujoča zasebnica Marija Račičeva je v sredo odšla na obisk k neki prijateljici na Rcsljevi cesti. Sedeč na stolu je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — V Gregorčičevi ulici stanujoča postrežnica Frančiška Pečanova, stara 43 let, sc je ranila v nogo. Ran:i pa se ji jc lako zastrupila, da je morala iskati zdravniško poino na kirurgičnem oddelku. Naznanila 01.KDAI.I6CE. Drama: Petek. 1«. decembra nI, 15: »Večno mlada Šaloma . Izven. Z. In /.ni/une cene oil lil lir navzdol. - Sobota, IS. decembra "I' l'i.."»: »Ples v Trnovem'. Izven. — Nedelja. 20. decembru "h H: »Deseti tirat'. Izven. - Ob 17: -Primer dr. Ilirna . Izven. Opera: Petek. 18. decembra ob 17: \ "kalni in instrumentalni koncert v korist Združenja gledaliških Igralcev. Cene od 20 lir navzdol. - Sobota, IS. decembra ob Hi: »Traviata*. Izven, Znižane eene od i'n lir navzdol Nedelja, 20. decembra ol' Ifi: Thais.-Izven. Cene od 24 !lr navzdol. — Ponedeljek, 'JI. decembra: Zaprlo. HOK.tlDKI.SKI ODER. Nedel la 21. decembra ol. pol Ti: »FIRMA . Predprodaja vstopnic v nedeljo od iti—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12 I nadstr., desno. RADIO. Petek. IS. deeembra. 7.M! Pesmi in na-pevi — S.lil) Kapnvod .časa. Poročila v ilalijauačini • 12.20 Plošče — !2.:i0 Poročila v slovenščini — 12.4."» j.alika glasba — IS.UO Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1.1.1.1 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroienlh Sil v slovonVdnt 18.17 Koncert radijskega orkestri vodi dirigent II. M. sijanec. Glasba za godalni orkester — IX.'m Pisana glasba — 1-4.00 Poročita v italijanščini — 14.IS Pesmi zn vse okuse — orkesier vodi dirigent Segurlni M."" Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa. Pnročiln v italijanščini — 17.1(1 Pet minut gospodi X — 17 1', Koncert kitarista Stanka Preka — 17.3.1 Pisana glasba tS.nn Govorimo itali ionsko- —vjioučuje orni. dr. Stanko l.eben — IS..'10 Poročila v slovenščini 1S.4.1 Valček — 211.1)0 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih douodkov v slovenščini — 20.41 Koncert radijskega orkestra, vodi rllrlirent D. M. Sijanec. sodelnin sopranistkn Ksenija VIdali: operna irlnsbn — 21.20 Koneert tria Rroon." — 21.4.1 A. Nl-COTF.HA: Poeovor s Slovenci 2° 00 Koncerl ljub-I lanskega itodulnega kvarteta (Tj. Pfelfer — T. violina. A. Dermelj — II. violina. C ftedlbnuer — čelo. V. SuSterSič — viola) — 22.41 Toročila v italijanščini. I.FKARNE. No.^nn službo Imajo lekarne: dr. Kmet. nleivvelsova c. 4.1. mr. Trnkoczv ded.. Mestni tri; 4 in inr. Uslar. ftelenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Denarnica z majhno vsoto denarja je bila v torek najdena nn živilskem trgi). Lastnik jo dobi v mestnem tržnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu 11. Iz Novega mesta Kdor se mudi v Novem mestu, lahko opravi vsa naročila in dobi vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«, »Slov. dom«. »Domoljub«, »Bogoljub«, »Slov. knjižica« ler »Slovenčev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če bodo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejeimali. sicer lio ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednjih krajev lahko izročijo ves nabrani de-nur in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu. 6ti)), Dular J. (Leseni petelin), Janežič (Na žegna-nje v leruzalem), Kranjč Stane (Ujiokojenec), Pre-log (Stari Vuk) itd. V pesmih je prinesel glavni donesek Joža Lovrenčič z lepo legendo o Mariji Pomagaj, v kateri je v štirih spevih obdelal Layerja in njegovo zaobljubo v kranjski ječi po novi Marijini podobi, ki jo je naslikal za Brezje. Vpesnjena legenda je lep literarni donesek svoje vrste ter bo krepil zaupanje v Marijo Pomagaj z Brezij, v našo Kraljico Slovencev. Potem je več pesmi obelodanjenih iz Sardenkove zapuščine (Materina bolečina. Kosec), pa tudi Cvelbarjeve (Štirijieresna), ler modernih pesnikov: Dular (Kolednica), D. Ludvik (Božični triptih), Ocvirk Z. (Kmetova molitev), Stana Vinšek (Dom). Dramo pa predstavlja eno-dejanka Cvetka Golarja Svatba dveh bratov, v kateri -je nazorno |iodal slovensko ženitnino ter navade na njej (brna, Groharjeva slika). Ni pa to veseloigra, temveč naravnost tragična balada v smislu Maetaerlinckovega Vsiljenca, kjer je vse vzdušje polno tragičnega občutka, ki pripelje na konec do izpovedi umora: živ in mrtev brat 6ta skujiaj na svatbi ene neveste. Seveda ima Koledar tudi mnogo drobiža za naše otroke in ugankarje, v prilogi pa prinaša igro »Ženimo na pašo« na trdem papirju, tako da se lahko iztrga in vjiorablja za večerne zabavne ure. Iz vsega tega vidimo, da je letošnji Slovenčev koledar zelo mnogostranski, da ima močne idejne poudarke, ki se tičejo vere v Boga in vere v narodno samobitnost, da informira o tokovih časa tci skuša nuditi vsakemu nekaj: akademskemu izobražencu kakor trgovcu, kmetu kakor težaku, odraslemu kakor otroku. Prava družinska knjiga z načelnimi, praktičnimi, gosjiodarskimi kakor zabavnimi članki, prav kakor jih knjiga, ki naj lio vsak dan pri roki, imeti mora. Po svoji zunanji opremi kakor ludi notranji ureditvi je letošnji Siovenčev koledar gokno v vrsti teh koledarjev najboljši. td. A. Fogazzaro: 64 Palača ob iezeru Izbral je en izvod svoje knjige, od katero je imel skoraj celotno izdajo doma. Začel je razmišljati, kaj naj uapišo v knjigo kot posvetilo. Pripravil jih je nekaj, a nobeno mu ni bilo po volji; eno je bilo preveč hladno, drugo preveč drzno. Končno je vzel knjigo in napisal na prvo stran: Mili pomladi K. S. Takoj nu lo pa je že bil nezadovoljen s tem, kar je napisal. Čutil je, da mora povedali več, pojasniti, kaj čuti. Ali naj to napise v knjigo? Ne, ni se spodobilo. Zakaj? Ni našel pravega razloga in zato je Se dodal: Milo pomlad ljubi pisatelj, ki ga nihče ne pozna 111 nihče ne ljubi. Zanjo, samo zanjo bo lahko postal velik in močan ter l>o premagal usodo in pozabljenje. Če ga odvrne, bo zdrknil na dno prepada.« Da bi se umiril, se je lotil nekega rokopisa, ki ga je že dolgo časa pustil ob strani. A nise mogel umiriti. Delo mu ni Slo od rok in neprestano je pogledoval proli oknu, odkoder mu jo dež še vedno ponavljal: »Jokaj, jokaj, ne ljubi le. ne ljubi le.« čez nekaj časa je vstal in odšel iz hiše. Pozneje bi si ne znal dati odgovora o lem, kaj je počel v teh dolgih urah, dokler ni vstopil v stanovanje Steineggejevih. »Pozdravljeni, dragi prijatelj! Kako sem vesel, da ste prišli, kljub lako strašnemu vremenu. Dajte meni I < je vzkliknil Steinegge, ki mu je prišel odpret, ko mu je jemal iz rok dežnik in klobuk »Dober dan, gospod Silla,« je mirno dejala Edita. Sedela je poleg okna in šivala. Dvignila je obraz, ki ni bil niti zardel, niti bled, nato pa se je obrnila proti oknu. Kljub deževnomu vremenu, je soba bila svetla. Na mizi, ki ni bila pokrita z lepim črnomo-drim prtom, jo bilo več debelih knjig, cel kup papirja in črnilnik, vse razvrščeno nu tistem koncu mize, kjer jo pravkar sedel Steinegge. »Ta Gneist je zelo velik mož,« je dejal Steinegge; »v Nemčiji ga zelo cenijo. Morali bi pre-čitali ta članek v reviji »Unsere Zeit«. A jaz sem le majhen mož, ko prevedeni pet ali šest strani, žo ne morem več. Morali lii se lunalu naučiti nemško, da bi mogli prevesti njegov Self-Government. Delam za gospoda grofa, ker moram jesti, a zdi se mi ta trud popolnoma zavržen. Poleg lega prevajam zelo slabo francosko. Mislim, da bi z italijanskim prevodom mnogo zaslužili, ker bi se vaši rojaki brez dvoma zelo zanimali za to delo. Ne verjamete? Čudno! Če bi imel dovolj denarja, bi ga dal prevesti na lastne stroške. Ne? Čudno! Sedite! Kako knjigo imate?« »To knjigo si dovoljujem podarili gospodični Editi,« je odvrnil Silla in položil knjigo na polico poleg Schillerjevga lika in pri tem pogledal Edito. »Hvala lepa, dragi prijatelj,« je dejal Steinegge. Edila je položila roke na kolena in pogledala Silla. »Hvala lepa,« je dejala, na pol začudeno, na pol radovedno, »Kakšna knjiga je?« »Knjiga, o kateri sem vam govoril snoči.« »Snoči?« »Poglej jo vendarle jo dejal Steinegge in ji |K>Ne.< •>Ne? Mislil sem, da ste pesnik.« »Zakaj?« »Oprostite, dragi prijatelj.« Steinegge je smeje se prijel mladeniča za roko. »Zaradi vaše samo-veznice, ki je vedno v neredu. V Torinu sem proučeval nekega mladeniča, ki je trdil, da imajo pesniki vedno nerodno zavezano samoveznico. Torej ne pišete pesmi?« »Nikoli.« »Je to povest?« »Da.« »Mislim, da so jo čdtatelji in kritiki zelo pohvalili. Je naredila mnogo hrupa?« »Da, toliko kakor kamen, ki pade v vodnjak. Bila je sprejela zelo hladno. Nisem našel niti ene osebe, niti med tistimi maloštevilnimi, katerim sem jo podaril, ki bi jo bila sprejela kakor se sprejme tujca, ki ga je priporočil prijatelj; kakor skromnega obiskovalca brez nadarjenosti morda, a ne brez srca, ki ne želi drugega, kakor da bi ga poslušali, kadar sami hočete.« ^Kako to? Bržkone je bilo to iz zavisti.« »Ne, ne. So nesrečne knjige in ljudje, ki vzbujajo odpor že na prvi pogled celo najbolj plemenitim srcem.« »Res je tako, dragi prijatelj.« »Mislim, da bi si pisatelj tega ne smel domišljati,« je pripomnila Edita, ne da bi dvignila glavo. Silla je molčal. »Zakaj, Edita?« je vprašal Steinegge. »Ker mu tako mnenje jemlje zaupanje in moč. Brani mu, da ne more mirno proučiti napak svojega dela.« »Nikakor ne,« je izjavil Silla. »Nekaj časa človek vztraja in kljubuje usodi. Rane še povečajo pogum. Končno pa pride nova, nepričakovana in tedaj ne preostane drugega, kot da si človek prizadeva, da pade dobro, z dvignjeno glavo, ne da bi prosil usmiljenja.« »Morda je res tako. Vendar pa jo treba paziti, da človek ne pripisuje preveč usodi. So vam 110 zdi tako? Ali ni bolj možato, če človek ne veruje preveč v usodo?« >Ne veruješ v usodo?« je vzkliknil Steinegge. »Ali bi ti bila izgnanka.' skoraj revna in sama s starim lenuhom, če bi ne bilo usode?« Editine oči so se zaiskrile. -»Oče!« je dejala. Steinegge ni imel več poguma, da bi z, besedo potrdil to, kar je rekel prej, pač pa je smeje se potrdil z glavo. Edita je vstala in se mu približala. »Oprostite, gospod Silla,« je dejala, naš prijatelj ste in zato mi boste dovolili, da nekaj povem očetu. »Ali ne veš,« je nadaljevala, obrnivši se k očetu, »da je zame največja sreča, da smem živeti skupaj s teboj, vedno samo s teboj, ljubiti te, ti slreči, živeti v zavesti, da me varuješ in imaš rad?« ŠPORT Torino: 8 zmag Šele po 11. kolu državnega nogometnega prvenstva se je posrečilo enajstorici Torina, da Jo izpodrinil Livorno. Ta ima sicer isto število točk, ^»!e%iiniiiiiii»ii««i;luni »»Hi! [jiiiii -«*.i ^i^tfHitgiaii^ m^m^h FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAOMAR KACER 41} V. t^.fA . , .v - ^ ilv-^.^jT CJg: li > 2 4 17 11 12 11 3 (i 2 12 0 12 11 5 2 3 13 11 12 11 5 2 1 10 18 12 11 5 2 4 25 24 12 10 3 4 3 11 16 10 11 4 2 5 12 10 10 II 3 3 5 13 18 !) 10 3 2 5 8 18 8 11 0 8 3 8 14 8 11 1 4 6 8 18 fi 11 2 1 8 12 24 5 Od prireditev prihodnje nedelje bo posebno zanimivo zvedeti, kako se bo obnesel Livorno v Rimu, kjer bo igral proti Romi. Zelo verjetno je, da bo Livorno napel vse sile. da bi se še obdržal kaj časa. med vodilnimi klubi. Precej lažja naloga čaka Torino, čigar ime čitamo ta teden prvič na prvem mestu; igral Ihi v Bergenti z Ata-ianto, ki lio morala odstopiti najbrž ves izkupiček v točkah. Šport v kratkem Meazza je še vedno izvrsten. Kdor je pozorno motril potek državnega nogometnega prvenstva, mu ni ušlo, du je igrala enajstorica Juventusu iz Torina v začetku nepričakovano slnlio. Po četrti nedelji pa je začel Torino z zmagami. Sledile so tri zmage po vrsti in potem je prišlo srečanje z Livornom. čigar ime je blestelo visoko na vrhu razpredelnice. Tudi Livorno je moral kloniti pred Juventusom. pa še kako! Izid jc bil 3:0 v prid Torincem. Kuj se je v resnici zgodilo, da je začel Juventus kar nenadno s tolikšno srečo? Njegove vrste je okrepil sltiri reprezentativec Meazza in vnesel v moštvo novega duha in obilico izkušenj. Bomo videli, če se bo moč Meazze tudi v bodoče tako uspešno uveljavljala v >pomlajeni« enajstorici Juventusa? V Beljaku so nadaljevali i. nogometnimi tekmami za prvenstvo koroškega okrožja. Tokrat je bila sreča na strani domače enajstorice, ki je po napeti igri šele v 77. minuti dosegla vodilni gol in zmagala z 1:2. Nedeljski uspeh je pomagal Beljačanom do trenutnega prvega mesta na razpredelnici. Beljačani, kakor tudi celovški letalci imajo sedaj po sedem točk. Jesensko prvenstvo pa še ni končano. Jeseničani bodo igrali še proli celovškemu Rapidu; če bodo zmagali, jim lio pripadel naslov jesenskega nogometnega prvaka. K zagrebškim rezultatom pretekle nedelje dodajamo, da je Gradjanski premagal Ilaška s 3:2. Concordia pa Železničarje s 1:0. Na tabeli vodi šc vedno Concordia. Nemški pokalni prvak Monakovo 1860 jc gostoval v olimpijskem stadionu v Amsterdamu proli tumošnji enajstorici nemških letalcev. Mo-nakovčani so pokazali tudi tokrat lep nogomet ln zmagali s 7:2 (5:1). Prireditev je obiskalo 10.000 oseb. Delavniki: 15.50. 17.50. Sloga od 14 dal]e. nedelje In prazniki: 10. 13.50. 15.50, 17.50, v kinu Union |e matineja ob 10.50. Zgodba nn sclmn kupHeneca dekleta — nrvorstna Ko,medija — odlične pevsko točke Dekleta za možitev V Rlavni vlojri ■ Žita Szelcc/,ky — Jano5 Sardy KINO UNION - TEL 22-21 Očarljiva OLARA HALAMA I v pretresljivi l.inbavni drami. — Razkošje, ples! Srčna pota Odlični soisrnlci: Snndro Hnffini. Miria di San Servolo. Adriano lliinoldi KINO MATICA - TEL 22-41 Kdo lil verjel, du se zaljubi dekle tudi v strahove t To Vam nokaio zabaven, hi moristlčtu film fltša strahov V glavni vloci: Luis Sandrini, Alica Vignoli KINO SLOGA — TEL 27-50 Danes dopoldne je zapustil dolino solz in odšel v boljše onostranstvo naš ljubljeni soprog in predobri oče ter stric, gospod Fran Bonač dvorni svetnih v pohoju Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 19. decembra 1042, ob treh popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. dcccmbra 1942. Elisa Ftonač, soproga s sinom Vladimir jem in ostalo sorodstvo i oglasi B iUižiM j Dobe: Frizerko dobro moč sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna 7016«. b flAvtfMnOtoTB mi ™ Novo motorno kolo izvrstna znamka, zelo ugodno naprodaj. £iuštcr-štč, delavnica za trlclklje, Bleiweisova 13 (Figovee, levo dvorišče). Zelo lepa samska soba s kavčem ln foteljem skupaj, za 3200 lir na prodaj, šušteršič, delavnica za trlclklje, Blei-welsova 13 (Figove«, levo dvorišče). Štedilnike za 450 lir ln različno železne peči zelo poceni razprodaja Gasogeno Merkur, Puliar-jeva ulica 6, 1 Zimsko suknjo črno, skoraj novo, za visokega vitkega moškega ugodno prodani. Naslov v upr. »Slov.« štev. 7043. I Zgubila sem usnjato damsko rokavico. Pošten najditelj naj jo odda: Kongresni trg 4-1. Šivalni stroj PfalI ali Singer, pogrez-ljiv, malo rabljen, kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »šivalni 7011«. k SKOZI ZASNEŽENE VASI TN MESTA SO HITELI ROZ.II POSLANCI IN SRECAVALI . LJUDI, KI SO HITELI K POLNOCNICI. » Za cenjeni obisk so toplo priporočani. Gostilna Jadran, černetova ulica 31, Edo Stražiščer. Elektromotor 5 do 7 KS ln 10 do 15 KS, 380 volt, 50 Period, 720 do 050 obratov, nov alt rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Golob & Ko., tovarna kemtč. izdelkov, Ljubljana - Vič, Tržaška cesta 40. k Edgar Wallace: 28 Skrivnost skrivljene sveče Roman Rada lii bila govorila z gospodom Meredi-lliom,« je odgovorila obiskovalka z »afektiranim glasom, s kakršnim skušajo nekateri opravičiti svojo revščino, b o teč o|>oz.oriti, da so včasih živeli v boljših razmerah. »Vaša želja se izpolni,« je odvrnil T. Ks. uradno. Odprl je težka vrata, stopil v vežo, kjer ni bilo nikake preproge. — v uradnih prostorih ne poznajo okraskov — in pokazal gospe po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je bil njegov urad. Prižgal je vse luči in pogledal obiskovalko, ki je bila prijazna gospa, očividno stanodajavka. -Poštena ženska/ je pomislil T. K ., » vendar z lornjetom in bobrovino!« »Oprostite, da sem prišla ob tej uri,« se je začela opravičevati, »a, kakor je imel navado reči moj rajnki oče, lionny soil qui mal y pense! (Sram naj ga bo, kdor pri tem kaj slabega misli! — Geslo angleškega reda podveze.) »Vaš rajnki oče je bil nemara trgovec s podvezami? je dejal s šegavim poudarkom T. Ks. »Izvolite sesti, gospa...« Gospa Cassley.* je rekla gospa ponosno ili sedla. Bil je v trgovini s tapetami. A treba se je upirati, kadar začne hudič svirali, pravi pregovor.« »In kakšen hudič vam jo je zagodel, gospa Cassley?* je vprašal T. Ks. že nekoliko nestrpen, da bi izvedel za povod njenega obiska. »Mogoče ne bo prav,« je nadljevala gospa in stisnila ustnice, »a dva črnuha ne napravita be-luha«. •In ni vse zlalo, kar se sveli,« je pristavil zdolgočaseno T Ks. »Ali bi mi blagovolili povedali svojo zadevo, gospa Cassley? Radoveden sem.« »Poslušajte, gospod, kaj je,« je odgovorila gospa Cassley z vso preprostostjo, pozabivši na svojo izobrazbo. »Pri meni stanuje neka gospodična, dekle, kakor se spodobi, da dobite malo takih. In jaz vem, vam rečeni, kaj se pravi biti pošten. ker sem imela že več najemnic in sem bila vzgojiteljica v družini nekega doktorja.« »Potem pač lahko govorite,« ji je pripomnil smehljaje se T. Ks. »In kaj se je primerilo vaši gospodični? Pa še to prej — vaš naslov?« Marylebone Road 85 A,« je odgovorila gospa. T. Ks. se je vzravnal. »No. in kaj se je zgodilo z gospodično?« jc brž vprašal. »Kolikor vem.« je nadaljevala zgovorna gospa. »je v službi pri nekem gospodu Karu kot strojepiska. Na stanovanje je prišla k meni pred štirimi meseci.« ( Kdaj jo prišla, ni važno,t jo menil T. Ks. nestrpno.) »Ali imate kako po-posebno naročilo, ki bi vam ga dala gospodična? »Tako je, gospod.-: je nadaljevala gospa Cas-s!ey z zaupnim glasom, meneč, da mora tako odkrivati policijskemu uradniku vso zadevo, gospodična mi je rekla, naj bi,, če bi se kclaj po osmi uri ne vrnila domov, šla k T. Ksu. in nni povedala...« Napravila jo dramatičen odmor. I)a, da.« je bil T. Ks. nestrpen. »Nadaljujte brž za božjo voljo!« »... in mu povedala,« je nadaljevala gospa Cassley, »da Belinda Mary ...« T. Ks. je planil pokonci. »Belinda Mary, Belinda Mary!« je vzkliknil. V trenutku je vse razumel. Gospodična, ki je poznala Grka iu bila zaposlena pri Karu, je bila pri njem golovo zaradi nekega svojega posebnega namena. Kara je moral imeti kako stvar njene matere, kako zelo pomembno stvar, kateri se ni marala odpovedati in bi jo rada na ta način spet dobila. Gospa Cassley je še nadalje besedici la, a njeno govorjenje mu je bilo le prazen zvok. Da je Belinda Mary mislila nanj, mu je vzbujalo v srcu nenavadno začudenje. »Seveda je mislila samo na policista, se je oglasil njegov uradni jaz. »Mogoče!« ga je zavrnil človek T. Ks. Poklical je po telefonu Mansusa in mu dal nekaj navodil. »Počakajte tukaj,« je ukazal začudeni gospe Cassley. »Moram še nekaj poizvedeti.« Kara je bil doma in že v postelji. T. Ks. je vedel, da hodi ta nenavadni človek zgodaj spat in da sprejema v svoji dobro zavarovani sobi. Sluga ga je takoj odvedel in je vstopil. Kara je ležal v domači svileni obleki na postelji in kadil. V sobi je biilo lako toplo, da je bilo tudi v tem neprijetnem februarskem večeru neznosno. »Kako prijetno presenečenje,« je rekel Kara, se vzravnal in sedel. »Upam, da mi oprostile moj dčshabiile.« T. Ks ni odlašal in je kar začel. »Kje je miss Holland?« je vprašal. »Miss Holland?« Karove obrvi so izdale, kako se je začudil. »Kako čudno vprašanje, dragi moj človek! Bo pač doma, ker si moram vendar misliti, da je odšla iz moje hiše.« »Doma je ni,« je rekel T. Ks., »in jaz si moram misliti, da vendar ni odšla iz te hiše.« ».Kako nezaupni sle, gospod Meredith-« Kara je pozvonil in Fischer je vstopil s skodelico kave na podstavku. »Fisher,« je zamrmral Kara, »gospod Meredith bi rad vedel, kje je miss Holland. Ali bi mu ne mogli pojasniti, ko poznate bolje njena pota ko jaz?« »Kolikor jaz vem,« je uslužno odgovoril Fischer, »je odšla od tu ob svoji navadni uri okoli peto in pol Trenutek pred pelo me je poslala, da sem odnesel neko pismo, a ko sem se vrnil, ni bilo več njenega klobuka in plašča, zalo sklepam, da je tudi ona odšla.« Ali ste jo videli oditi?« je vprašal T. Ks. Sluga je odmaja! z glavo. »Ne, gospod, redko vidim, kdaj gre in k d.Tj pride gospodična. Gospodična ni imela nikake omejitve in se je lahko vedno svobodno gibala. Mislim, da govorim točno, gospod?« se je obrnil h Karu. Kara mu je prikimal. »Verjetno jo najdete doma,« je posmehljivo namignii s prstom Tu. Ksu. in nadaljeval: .Kaj mislite, da bi skrival razne lepote v svoji hiši kakor na Vzhodu, zlasti kadar jih zasleduje kak občutljiv policist?« T. Ks. je vrnil šalo za šalo. ker se mu ni zdelo, da bi kaj pridobil, ako bi se vznemirjal. Po nekaj običajnih vljudnih besedah se je poslovil Ko se je vrnil v urad, jo našel Mansusa, ki je zabaval gospo Cassley s fantastičnim opisovanjem proslulih zločincev, katere jo aretiral. Za Ljudsko tiskarno v Liubiiani: jože Kramar!« izdajatelj: inž. iože Sadja Urednik: Viktor Cenčič