570
Književna poročila.
namenjeno za „Kjanjsko Čbelico" in ga priobčuje Ivan Grafenauerv „Času". V „Carnioli" pa je objavil „Ponočnjaka", do zdaj še neznano Prešernovo balado prve dobe, ki je bila namenjena za četrti zvezek Čbelice, pa jo je zaradi par robatih izrazov Čop prečrtal še pred Kopitarjevo cenzuro. V drugem članku nam je pokazal prof. Grafenauer, kar nam je bilo že deloma znano iz Štrekljeve razprave v Zborniku Matice slovenske, kako je Prešeren popravljal narodne pesmi. Iz istega zbornika rokopisov je objavil dve narodni pesmi „Črni kos" in „Lisica", kakor ju je napisal Kastelic in s Prešernovimi popravki. — Dr. Rud. Mole je nabral iz objavljene in neobjavljene korespondence nekaj doneskov k življenjepisu dr. Jakoba Zupana in sicer za dobo do 1. 1817., da izpopolni podatke pri Marnu in Wiesthalerju. Marsikaj nam je ostalo še seveda tudi sedaj nejasnega o Zupanovem življenju in delovanju. Tudi Mole nam ne pove, kje je Zupan začel svoje študije in jih nadaljeval, dokler ni prišel v Ljubljano v drugi letnik liceja itd. itd. Te „doneske" moti forma, v kateri nam jih je g. pisatelj podal Čitatelj se mora neprenehoma zaganjati čez kopo nemških in latinskih citatov, ki mu pošteno zagrenijo užitek pri čitanju, in vendar bi se moral ozirati tudi na oni del slovenskih izobražencev, ki latinščine ne razumejo. Sicer bo pa našel slovstveni zgodovinar v tem gradivu marsikaj porabnega. — Izmed prirodoslovnih člankov nadaljuje J. Hafner nemški seznamek o metuljih na Kranjskem, dr. Gv. Sajovic je podal živahno pisano „Ornitologiko za leto 1909" ter nam opisal bobra v Emoni in želve v ljubljanski okolici (s slikama). — Priznani naš imenoslovec, L. Pintar, razlaga postanek krajevnih imen ,,Begune, Lanišče-Harland, Trnovlje in Cerklje, Depala vas in Nastoplja vas.
Oba zvezka obsegata v oddelku ,,Slovstvo" razna književna poročila, v „Malih zapiskih" pa čitamo važen in zanimiv članek dr. Jos. Mala „K teoriji o slovanskih županih", kjer zagovarja stališče prof. Dopscha proti Peiskerju in izpopolnjuje Dopscheva raziskavanja z nekaterimi mesti iz kranjskih urbarjev. — Na koncu naj še opozorim na tipografski kurijozum na str. 82.
Mnogo resnega dela tiči v teh dveh snopičih, ki pa je našlo med Slovenci in drugod najbrž le malo odmeva, ker je društveni blagajnik izkazal nad dvatisoč kron — primanjkljaja !                                                                        Dr. J. S.
Zemljevid Julijskih Alp. Izdalo in založilo Slov. plan. društvo v Ljubljani. Narisal Alojzij Knafelc. Litogr. J. Blasnika nasl. Ljubljana 1910. Cena 50 v.
Slovensko planinsko društvo, ki izdaje lepo opremljeno in vedno spretno ureje-vano glasilo „Plan. Vestnik", je založilo za ljubitelje Julijskih Alp pregleden zemljevid, ki obsega vse ozemlje od Blejskega jezera preko Golice do Bele peči, Predela, Krna do Bohinja z vsemi naselbinami, s planinskimi, pastirskimi in lovskimi kočami, z ostro začrtanimi gorami, z vsem vodovjem ter z označbo vseh potov in prelazov. Zemljevid je izvršen v treh barvah; pota, katerim je zabeležena tudi daljava v urah, so rdeča, vodovje modro in ostalo črno. Njegova velikost je enaka eni zoni vojaških kart, natisnjen je na močnem papirju, tako da ga ni treba na platno napeti. Po svoji prikladni obliki postane gotovo dobrodošel spremljevalec slovenskih turistov, kakor je „Seznamek markiranih potov", ki ga je izdalo marljivo S. P. D. pred tremi leti, in letošnji Kocbekov „Koledar Slov. plan. društva".
Mole Rudolf, Dr. Jakob Zupan kot pesnik. III. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani 1910, str. 5—16.
Moletova razprava nas seznanja v velikih obrisih z vsebino Zupanovih pesmi in označuje splošno njih vrednost, kakor nam je že večidel znano iz sodobnih javnih ocen Čelakovskega in Čopa ter iz Wiesthalerjeve monografije.   Spet čitamo znano