bisera« ali oznanili
se računijo po 12 vinarje od 6 redne petitvrate : p; večkratnih oznanilih veli popust
Öredniitvo in npravništvo: Maribor troika ulica S. == Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoM.
Naročnina listu: = Celo leto . . K 10*—
Pol leta	.	.	„	5-_
Četrt leta	.	,	2*50
Mesečno	.	.	”	p__
luna} Avstrijo:	-—
Celo leto . . K 15*—
Posamezne številke «	10 vinarjev. ::
„Straža“ izhaja v por deljek in petek popoldn
Rokopisi se ne vračaj«
napovedali
■ ■ ■
Ul
jsko.
Francija in Anglija sta Avstriji napovedali — vojsko. Tja vest je sicer nova,, toda nepričakovana ni. Kakor hitro 'je^opKa Rusija na plajn, da ščiti ničvredne sarajevske morilce, je vsakdo yedel, da se sedaj začne velika svetovna borba. Na eni strani iro-zveza, na drugi strani trojni sporazum, in okoli teb dveh bodo krožile majhne državice kV>t zvesti planeti! Francija in Anglija se z nami moreta spoprijeti samo na morju. Gre se za to, da si Vajrujeta prostost gibanja v Sredozemskem morju in prosto pot v Indijo. Že nemški ladiji JGoeben“ in „Breslau“ sta s svojim drznim nastopom zefjo ogrožali to prost,ost. Se večjo nevarnost tvori za Anglijo in Francijo naša mornarica in za to je prišlp do vojskine napovedi. Vsa Avstrija, to lahko potrdi vsak otrok, je sprejela to napoved z največjo mirnostjo in samoumevnostjo. Avstrijec je od nekdaj ponosen na svoje modre pomorščake, mornarica je njegova ljubljenka. Mi varno, da bo naša mornarica storila sivojio dolžnost, in za to ostanemo mirni. Naša usoda na morju je v — dobrih rokah
Skoraj gotovo bo kmalu morala tudi Italija dokazati svojo barvo. Ce ne prostovoljno, pa prisiljena od Anglije in Francije. Dokler ostane ' Italija nevtralna, ostane tudi njena mornarica nedotaknjena in neizrabljena. Vsaki trenutek pa se je bati, da Italija poseže vmes, in sicer ne za Anglijo in Francijo. To se lahko zgodi nepričakovano, ko bo angleško in pa francosko brodovje v najneugodnejši situaciji. Za to bosta gotovo Anglija in Francija silili na to, da se Italija odloči na eno ali drugo stran.
Sicer pa je razmerje med državnimi že precej jasno. Portugalska se je javno postavila Angliji ob stran. Rumunija je, kakor poroča MReichspost“, nar zn atola Rusiji, da na noben način ne bo dovolila prehoda ruskih čet skozi Romunijo. Srbija in 'Crnago-ra ostaneta na Balkanu osamljeni. Bolgarija je vedno bližje, da napade Srbijo in se maščuje zaradi druge balkanske vojske. Tudii Turčija je menda že po-polnotoa na strani trozveze. Ce je še kaj manjkalo, potem je Anglija to oskrbelai, ko je zaplenila turška drednanta. Za te ladije je darovalo vse turško ljudstvo in za to čuti tudi sramoto vse turško ljudstvo. Na Japonsko se je prej več upalo, toda ko se je «o-znalo za pogodbo z Angllijo, je up nekoliko padel. Gotovo pa je, da Japonska/ ne bo iskala konflikta s trozvezo.
Francija in Anglija napovesta Avstriji vojsko.
/	Dunaj, 13. avgusta
(Uradno.) Angleškji poslanik na Dunaju Sir Maurice de Bunsen 1 je došel danes v naše zunanje ministrstvo in podal (v imenu Francije) izjavo, da se smatra Francija z Avstrijo v vojnem stanju, ker se Avstrija z Rusijo kot zaveznico Francije vojskuje in podpira sojvražnico Francije, Nemčijo. r0b enem izjavlja angleški poslanik, da se z ozirom na vojno napoved Francije tudii Anglija smajtra z Avstrijo v vojnem stanju.
Avstrija na bojiščih,
Avstrije, je dne 10. t. m. razglasi Ila, da bo oblegala črnogorsko obal, S tem je dovoz živeža za Cr-nogoro nemogoč. Craagora in Srbija imata namreč tudi v mejah svojih dežel hudega sovražnika, to je: pomanjkanje ! Z lačnim želodcem pa se tudi najhrab-rejši vojak noče in ne more vojskovati. Uradna poročila nam pravijo, da z avstrijsko-srbskega in av-
strijsko-črnogorskega bojišča ni ničesar, kar bi bilo važnejše za javnost. Gotovo 1 se delajo skrbne pri-'prave.
Na severnem bojišču avstrijske čete neprenehoma prodirajo. Vmes se vrše majhne praske in v-padi ruskih kozakov. Toda kaj naj pomenijo ti ruski napadi, ko vsak kozak ve, da si Rudija še ne upa, stopiti sovražniku pred obraz, ker jo je presenetil in je ni našel pripravljene. / Rusija1 se je prej bahala, kbiko se bodo kozaki kmalu pokazali pred Dunajem, sedaj pa smo Avstrijci že 70 km dajleč v ruskem o-zemfju. V poučenih krogih prevladuje mnenje, da Rusija sploh ne namerava braniti niti Varšave,
Kakor se izve, ima vrhovno poveljstvo nad ruskimi četami varšSafvski gubernator Žilinski, ki je bil Še le pred kratkim imenovan za načelnika generalnega štaba in velja za najboljšega ruskega stratega. Vrhovnemu poveljniku bosta kot poveljnika stala’ob strani: za levo krilo ruskih čet generalni gubernator Ivanov in za desno krilo generalni gubernator Rausch pl. Trautenberg. Poljsko, kakor tudi ukrajinsko prebivalstvo je odločno protiruskega mišljenja; razpoloženje, ki vlada med, njim, se izraža v eni sami želji: da bi Rusija doživeto, poraz!
Na južnem bojišču.
Dunaj, 13. avgusta.
(Uradno.) O dogodkih na avstrijskb-srbskem in avstrijisko-črnogorskem bojišču ni nobenih poročil, ker se je določilo, da se poročila p bojih na teh bo jiščih še za sedaj ne objavljajo, ampak ohranijo Kot tajna.
Italija in zasedenje Lovčena po Avstro-Ogrski.
„iPolaer Tagblaitt“ piše v svoji petkovi izdaji: Po vojni napovedi od stdajni Anglije, ki bi dala Italiji dovolj povoda, da poseže vmes, je zavladala v našem mestu umevna napetost fglede bodočega vedenja baše zaveznice. Veliki interes, s,katerim se je pričakovalo vesti v tej stvari, se je izražal v raznih govoricah o vojni napovedi Italije Franciji, Doslej pa nobeno uradno sporočilo' ne potrjuje te vesti. Po ono malo poročil o razpoloženju v) Italiji, ki so nam bila dostopna, se dozdeva, da italijanska vlbda ne misli izstopiti iz dosedanje nevtralnosti. Kako stališče bi zavzela Italija napram leventuajnemu zasede-nju Lovčena, po Aivstro-Ogrski, je najbolj razvidno iz nekega članka v „Gazetta di Venezia“, kjer je rečeno: „Avstrija baje zasleduje načrt, da prodre do Soluna, kakor so jej včeraj pripisovali zasedenje Lovčena, kar se pa na srečo ne potrja. Pravim na srečo, ker zasedenje Lovčena' pomeni težko vprašanje za naš. položaj-’“
Srbi v Belgradi! divjajo.
Iz Sofije se poroča, daj so dne 6. t. m. naskočili belgrajski demonstranti palačo našega poslanika v Belgradu, vkljub ' temu*' da je bila pod varstvom nemške zastave. Razbili so vse šipe, razdejlaji železno ograjo, na dvorišče palače so pa postavili nagačeno pužo, na katero so obesili tablice z raznimi sramotilnimi napisi zoper Avstrijo. Nekaj oseb, o katerih so mislili, da so avstrijski podaniki, so na javni cesti pretepli. Po mestu so 'razbili vse trgovine avstrijskih podanikov.
Avstrijci pognali Ruse v beg.
Dunaj, 13. avgusta.
(Uradno.) Na avstrijsko-ruskem bojišču so včeraj, v sredo, dne 12. avgusta, vrgle naše Čete močno rusko vojaško krdelo, ki je bilo sestavljeno iz 1
bataljona pešcev, več stotnij kozakov s strojnimi puškami ter 12 topovi, po vročem boju nazaj. Rusi so se v divjem begu umaknili čefz mejo. Več manjših ruskih oddelkov, ki so udrlj čez meto, se je takoj, ko so se približale naše čete, - umaknilo.
Vojne organizacije v Galiciji.
Poljaki v Galiciji imajo številne organizacije, ki so si nadele nalogo, podpirati avstrijsko armado, ako pride do vojne , z omraženo Rusijo. Cfa/ni teb organizacij so dijaki in Sokoli, To organizacijo so postavili na najširšo podlago in jo vsestransko razvili leta 1912, ko je Rusija izvedla, prvo poskusno mobilizacijo in ko se je splošno priča/kovfalo, da se vna me vojna med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Decembra meseca tega leta sta bila ustanovljena dva odbora. V enem odboru so bili pristaši narodnordemou-ratske stranke, v drugem pa pripadniki naprednih poljskih strank in socijalisti. Vsa za orožje sposobna mladina po mestih lin na deželi, v kolikor ni bila podvržena vojaški dolžnosti, je bifia uvrščena v te organizacije, ki so formirane deloma po vzoru sokolstva in deloma skavtske čete in strelske zveze. Strokovnjaki so moštvo poučevali v sabljanju, streljanju in v temeljnih naukih vojevanja. Kakor se zatrjuje, ima samo poljska ljudska stranka ogromno organizacijo, ki šteje 100.000 mož. To armado tvorijo strelci in oboroženi kmetje.
Leta 1912 so bile slične organizacije osnovane tudi med Rusini v Galiciji. Thi'đi ta društva so imela namen, pripravljati vojaško neizvežbane moške za slučaj vojne z Rusijo. Tudi rusinske organizacije so skrbele za vojaško izobrazbo in so skušale preskrbeti svsj e člane s potrebnim orožjem.
Naše dolžnosti v resni uri.
Za sedanji zarod v Avstriji je vojna nekaj celo izrednega, zakaj v dolgi dobi od leta 1866, torej blizu 50 let, ni imela Avstrija pr|ave v;ojne. L. 1878 so šli naši vojaki le krotit turških vstajnikov v Bosni in Hercego/vlni, Na burne vojne čase torej nismo vajeni, zato je tem važneje, da v splošni razburjenosti ne izgubimo glave, ampak po vzgledu starih Rimljanov vsi trezno mislimo in delamo.
Ge kedaj, sedaj v tem kritičnem času naj vsak držafvljan izpolnjuje na svojem mestu svojo dolžnost. Naši vojaki gredo na vojno, prepričani smo, da bodo v polni meri storili svojo dolžnost. Za njih ne pišemo teh vrstic, oni tudi ne bodo v bojnem hrupu mogli brati časnikov.
Nam, ki smo doma ostali, veljajo te besede!
1.	Kot kristjani imejmo popolno zaupanje v božjo previdnost, ki ima svoja pota in v katere roki je tudi yojna sredstvo, s katerim vodi ljudstva do višjih ciljev. Prevzetni Napoleon se je nekjdaj norčeval iz papeža in izobčenja, ki ga je papež nad njim izrekel, češ, zavoljo tega ne bode mojim vojakom padalo orožje iz rok. A le hitro in dobesedno se je to izpolnilo. Od ene misli! in pravočasnega spoznanja hipnih okoliščin je mnogokrat odvisna zmaga. Gospoda vojnih trum torej iz polnega srca prosimo, da da blagoslov orožju naših vojakov, njih poveljnikom pa prave misli o pravem času.
2.	Pokažimo v dejanju, da smo kristjani. Se-
daj je najlepša prilika, pokazati krščansko ljubezen. Nekatere hiše so vse moške osebe izgubile, pri drugih so zopet vsi ostali doma. Pomagajte si med seboj, ne iz dobičkarije, ampak iz usmiljenja in ljubezni, Zlasti za revne obitelji imejte odprto srce. Delajmo vsak v svojem poklicu in ne tratimo časa s praznimi čenčami po gostilnah in s predlaganjem zijal, od kod bi kaka novica priletela, aji pa & podlim obrekovanjem.	/	<
3.	Narajvno je, da o vsakem velikem dogodku e mnogo govorijo in vsak se ima za najbolj, pametnega, pa to in ono kritizira. Ampak v vojnem čar su je molčati — zlato! 'Morda ne misliš nič hudega, pa izblekneš ka)ko nepremišljeno besedo, pa te že i-majo. Največkrat se to zgodi pri popivanju, ko so možgani od pijače razgreti.
4.	Zato je pa v vojnem času ‘ ena poglavitnih dolžnosti — varčevati in trezen bitih Koliko denarja se je že od 26. julija do danes po nepotrebnem zapilo! Milijoni so šli rakom žvi(žgat, kältere bi Še krvavo potrebovali. Ce bi ljudje bili pametni in vsaj za časa voto e pustili nesrečno pitje, prihranili bi si — nad eno milijardo, to je, nad tisoč milijonov kron!
Ljudje tarnajo: kaj bo, slaba letina se kaže! Zato pa treba tem bolj delati in varčevati. Ce sam nisi v sili, pa s prihranjenim denarjem] lahko veliko dobrega storišu
Med vsemi pridelki se k/hže, da bo letos največ sliv. Ne žgite iz sliv prokletega žganja, apipak koliko največ sliv posušite. Prejšnja leta se je iz Srbije dovažalo veliko sliv, letos Itega ne bo, bodo torej domače suhe slive imele boljšo ceno. Morda* bo primanjkovalo tu in tam kruha, suhe slive so izvrstna redilna jed, dočim je žganje strup.
Veliki dogodki, ki so prišli nad našo domovino, naj najdejo tudi velike ljudi, Vojaki tot bojnem polju bodo morali prestati veliko naporov, tudi mi doma; se ne boimo nobenega truda, delajmo in znajmo se premagovati!
Nadvojvodinja Cita v Schönbruimu.
i	Dunaj, 12. avgusta.
(Uradno.) Cesar je povabil nadvojvodinjo Cito, da se nastani s svojima otrol^oma, za toliko časa v Sehönbrunnu, doktor bo ostal njeni soprog pri vojaških četah. Odkazani so ji prostori, v katerih je svoj čas stanovala vnukinja cesarjeva, Elizabeta, množena Windischgrätz.
„Prav jezuitsko”.
Kakor znano, se z jezuiti na Nemškem skrajno slabo ravna. V lastni domovini so brez pravic. Me smejo imeti samostanov in ne zavodov, 1 prepove-i"Tr' je, javno opravljati službo božjo, spovedo-ropovedovati n'a, leci, smejo le brati tiho sv. Ieri pa ne sme prisostvovati nobeden ver-meti učene konference. V 'liberalnem in pro-skem časopisju se jih napada na najgrši se jih slika kot državi nevaren element, o v lanskem letu v nemški državni zbornici itsko vprašanje na dnevnem redu, da bi se dovolil povrat v domovino, je na mah zabes-liberfajno in prostozidarsko časopisje v celi 3 tako silo, da je vlada umaknila dotični za-redlog z dnevnega reČTa in izdala le nared-utjmm potom nekaj olajšav za jezuite.
Na vse te krivice, ki se gode nemškim, jezuitom, je dal nemški jezuitski red najboljši odgovor s tem, da se je sedaj ponudil ves red nemškemu vojnemu ministrstvu, da ž njim razpolaga. Veliko število jezuitov je že vstopilo v bolnišnice, da strežejo ranjencem, veliko jih je pa prostovoljno stopilo v nemško armado, da opravljajo na bojišču službo božjo. Tukaj pač veljajo besede:
„Prav jezuitsko!“
Nemčija na bojiščih.
Francija je nameravala prodirati na dveh straneh:	na severu skozi Belgijo, na jugu skozi Alza-
cijo. Na severu so Nemci prehiteli Francoze, vdrli v Belgijo in vzeli trdnjavo Liittih. O nadalnjih operacijah se molči.
S tem večjo silo so Francozi nastopili na jugu. S približno 60.000 možmi so začeli ofenzijvo ter/ naskočili nemško trdnjavo Mühlhausen. Nemci so bili pripravljeni to so jih sijajno odbili. ,'Tia poraz za Francoze ni tako hud radi izgub, kakor radi moralnega vpliva na francosko javnost. Vročekrvno francosko ljudstvo bi potrebovalo zmage, da se bolj o-greje za vojsko. Za to je tudi francoska armada nastopila z veliko premočjo, toda nesrečno.
Nemci so ofenzivno nastopili pri Lagardu, zahodno od Strasburga, kjer se je prikazala francoska brigada, menda da krije prihod 5., vojnega kora. Tudi to se Francozom ni posrečilo.
Bitka pri Mühlhausnu. — Poraz Francozov.
Berolin, dne 10. avgusta.
(Uradno.) O bitki pri Mühlhausnu je došla v Berolin sledeča uradna brzojavka: Tri francoske divizije, ki so prodrle pri Belfortu v Gornji Alzaciji na nemško ozemlje, so danes naše čete pri Mühlhausnu porazile in jih zapodile v beg. Naše čete jih zasledujejo.
* *
*
Berolin, dne 10. avgusta.
(Uradno.) Nepopisno veselje je zavladalo v Be-rolinu, ko se je zazvedelo, da so nemške čete porazile
Francoze v bitki pri Mühlhausenu v Gornji Alzaciji. Vest,, da so nemške čete zapodile v beg 7. francoski armadni zbor pri Mühlhausnu, je bila sprejeta še z večjim veseljem kakor ona o zavzetju Lit ha. Ko je došla tudi generalnemu štabu vest o zmagi, je nitel šef generalnega štaba v cesarski grad in jo takoj naznanil. Nekaj minut pozneje je prejela tudi policijska oblast to veselo naznanilo. V Berolinu je kmalu zavladalo velikansko navdušenje. 'Živahno vrvenje je trajalo po ulicah Berolina še pozno v noč.
* *
*
Mühlhausen je mesto v južni Alzaciji, oddaljeno od francoske meje 25 km in je važno križišče železnic. Mesto šteje 100.000 prebivalcev in ima živahno industrijo. Že v nemško-francoski vojski L 1870 je bil Mühlhausen prvo francosko mesto, katerega so Nemci zavzeli in po sklenjenem miru trajno obdržali.
Zmaga Nemcev pri Mühlhausnu je tudi za na-daljni razvoj vojske velikega pomena. Vsled vpada Nemcev v Belgijo ter zavzetja Litiha je zelo ogrožena francoska armada ha njeni severni fronti. Da bi to vsaj deloma izenačili, so vdrli Francozi na jugu fran-coskot-nemške meje v nemško ozemlje do Mühlhausna z veliko silo in premočjo ter so računali na sigurno zmago. V slučaju francoske zmage bi bila morala o-slabšati Nemčija svoje sile ob severni fronti in jih. poslati tu sem. Ta francoski načrt bi bil, če bi se bil posrečil, lahko usodepoln za nemško armado, Toda nemški generalni štab je .pravočasno uvidel nakano Francije, pomnožil svoje čete pri Mühlhausnu in odbil srečno napad Francozov.
Nov poraz Francozov.
Berolin, dne 11. avgusta.
(Uradno.) Nemške čete so zgrabile eno francosko brigado 15. armadnega zbora pri Lagarde v Lo-taringiji. Sovražnika so zapodili v beg v gozdove pri Parey-u, ob severo-vzhodni strani Lunevillesa. Izgube Francozov so velike. Zaplenili so Francozom eno zastavo, dve bateriji, 4 strojne puške invjeli 700 francoskih vojakov. V boju je padel tudi nek francoski general.
Drzni nemški križarki
Berolin, 11. avgusta.
(Uradno.) Oklopna križarka „Goeben“ in majhna križarka „Breslau“, ki sta vznemirjali Francoze ob Algiru in pri Carigradu, sta dne 5. avgusta srečno pripluli v nepristransko italijansko luko Mesina, da si naložita premog. Angleške vojne ladje so za-stražile izhod iz luke, Vendar se je posrečilo obema križarkama uiti na Široko morje. Toda bržčas ne brez boja. Misli se, da sta prišli v boj z angleško križarko „Warior“, ki sta jo potopili.
*
* *
Reka, IR avgusta,-
Kapitan parnika ogrsko-leviantske paroplovne družbe „Keket“, Andrej Nemet, pripovedujte, da je 6. avgusta v Jonskem morju v bližini otoka Zante videl plavati veliko množino raznih predmetov, kot : stolov, perila, zabojev in raznih drugih mobilij. Vsi ti predmeti so bili označeni z začelnitmi1 črkam( angleške križarke Warrior,“ Našel se je tudi stol in druge stvari angleškega kapitana Bloffa. Mnogo teh stvari je dal Nemet poloviti iz morja in jih izročil v Reki pristojni oblasti. Na konzulatu v Reki je tudi podal kapitan poročilo o vsem, kar je videl in našel na morju. Domneva se, da se je vršil med angleško, križarko „Warrior“ in nemško križarko „Goeben“ boj, v katerem se je „[Warrior“1 potopil.
Kakor poroča kapitan Nemet, je bil ' parnik „Kelet“ v Jadranskem morju po štirih angleških križarkah ter sedmih torpednih čolnih ustavljen in šele, ko je parnik („Kelet“ razobesil avstro-ogrsko trgovsko zastavo, je lahko odplul zopet dalje.
Angleška križarka „Warrior“ je bila velika o-klopna križarka s 13,500 tonami in je vozila z brzino 22 vozlov v eni uri. Oborožena je bila s 6 topovi večjega in 4 topovi srednjega kalibra. Zgrajena je bila 1. 1904.
*
♦ *
Rim, 12. avgusta.
O brezvspešnem lovu angleških ladij za nemškima križarkama, „Goeben“ to v,Breslau“ se poroča listu „Corriere della Sera“ iz Mesine: Kmalu zatem, ko sta nemški ladiji odpluli iz pristanišča jv Mesini, je'ob 11. uri po noči, dne 5. avgusta, došlo iz Catanie telefonično poročilo, !da se je pri Girardiniju slišalo z morja sem gromenje topov. Domnevalo sev je, da je obe nemški križarki napadlo sovražno bro-dovje, obstoječe iz 22 ladij, kLso plule deloma pod angleško, deloma pod francosko zastavo. Nemški ladiji ste pluli s polnim parom tik ob kalabriški, obali. Videlo se je, da sta kapitana obeh nemških ladij računala na to, da sovhažne ladije ne bodo upale streljati na nje, ker bi streli iz topov gotovo zadevali tudi nevtralno italijansko ozemlje.
Neko drugo poročilo pa pravi, da se je potem, da sta nemški križarki odpluli i|z Mesine, opazilo na morju blizu Mesine neko angleško okfJopno križarko, najbrž „Bristol.“ Skoro gotovo je bil „Bristol“ glavna vodilna ladij a sovražnega) brodjovja, ki se je bližalo v večji razdalji. In res se je 2 uri pozneje naznanilo, da se bliža 5 angleških vojnih ladij.
Iz teh poročil1 se sklepa, da so angleške in francoske ladije napravile velik lov na nemški križarki. Ta lov pa se je sovražniku izjalovil. Nemški
križarki sta še isto noč srečno ušle svojim zasledovalcem. Angleži in Francozi sedaj zaman iščejo smer, kamor sta jo nemški križarki odkurili.
Boj med nemško in rusko križarko.
London, 12. avgusta.
„Daily Mail“ objavlja sledečo poročilo iz Tientsin a na Kitajskem: Ruska križarka jAskold“ se je pri Weihaiwei v Kitajskem morju spustila v boj z
nemško križarko „Emden“. Izid boja ni znan.
*
* *
Zavarovana križarka .„Askold“ je dodeljena ruski sibirski vojni mornarici. Njena,r tonaža znaša 5600 ton, je oborožena z 12 topovi kalibra 152 mm, z 12 topovi kalibra 75 mm in z 8 topovi kalibra 47. mm.
Nemška oklopna križarka „Emden“ je oborožena z 18 topovi kalibra 105 mm in kalibra 52 mm — njena tonaža znaša 3650 ton.
Rusi zaplenili nemški parnik.
Berolin, 12. avgusta.
(Uradno.) Wolffov časnikarski urad! poroča: Parnik „Princ Ekel Friedrich“, ki pripada novi nemški paroplovni družbi ,„Stettin“, je dne 30. julija z blagom, namenjenim za mesto Stottim, in kakimi 40 potniki zapustil Petrograd. Dne 31. julija zjutraj, še pred izbruhom vojske med Rusijo in Nemčijo, so Rusi parnik zaplenili in ga spravili v pristanišče Reval. Potnike so odposlali čez Helsingfors in Tormo.
Angleži zopet napadli nemško naselbino.
Berolin, 12. avgusta,
(Uradno.) Wolffov časnikarski urad poroča: Anglelški listi prinašajo poročilo, da so Angleži napadli pristanišče Dar-es-Saiam v vshodni Afriki in uničili stolp, na katerem se nahaja priprava za, brezžični brzojav.
*
*
Mesto Dar-es-Saiam je glavno mesto in sedež vlade v Nemški Vshodni Afriki. Sedaj šteje to mesto
25.000	prebivalcev in se močno razširja. Pristanišče Dar-es-Salam je najvažnejša postojanka cele nemške naselbine v Afriki. Iz pristanišča je napeljana v notranjost dežele do mesta Kilossa železnica, katero so nameravali Nemci podaljšati še do mesta Tabora., — Ozemlje Nemške Vshodne Aifrike obsega 941.100 kv. km in šfeje 3 milijone prebjjvalcev. Mesto Darne s-Salam je zvezano s svetovnim brzojavnim omrežjem, a ta zveza gre edino preko Anglije. Naprave v pristanišču so moderno opremljene z urejenim obrežjem in železniškim tirom, delavnicami in čakajliščem za ladije. Mesto je imelo tudi posdato za brezžične brzojavke, katero pa so sedaj Angleži uničili. V Dar-es Salam se nahaja tudi glavni stan štaba afriških nemških čet.
Mine v Severnem morju.
Berolin, 13. avgusta.
(Uradno.) Nemčija ni položila/ v Severnem morju prav nobenih min, ki bi količkaj zamogle ogrožati nevltralno trgovino v Severnem morju, pač pa jih je položila v neposredni bližini angleškega obrežja.
Angleški mornarji niso Angleži.
Med mošt'vom vojne mornarice je komaj osmin-na pravih Angležev. Sedem osmink posadke tvorijo pomorščaki iz Dalmacije, zfajhodne Nemčije in pa iz Italije. In v istini je opažati na angjleških vojnih ladij ah, da se razgovarjajo pomorščaki večinoma v nemškem, italijanskem in v hrvatskom jeziku. V an-gleško-bursM 'vojski so. morali izločiti iz vojaške službe vse nemške vojake, ker so se jim zdeli nezanesljivi za boj proti lastnim rojakom. Tudi sedaj bode morala Anglija to storiti, ka/jti v boju proti Nemčiji in Avstriji se plač ne bo mogla zanesti na pomorščake nemške in hrvatske narodnosti* V angleški vojni mornarici, Čegar moštvo obstoji večinoma iz najetih in plačanih pomorščakov, gotovo ne more biti nobenega sledu domoljubja do Anglije, Bravi Anglež stopi veliko raj še v službo trgovske mornarice, ker je tamkaj mnogo bolje plačan in služba manj nevarna, kakor v vojni mornarici.
Angliji preti glad.
Angleški državni tajnik za zunanje zadeve je v zadnji seji angleške spodnje zbornice izrekel sledeče pomembne besede : „Nasledki sedanje vojske bodo za Anglijo grozni in sicer je v tem oziru za nas vseeno, ali se Anglija udeleži vojske ali ne.“ Resnica je, da se nobeni državi ni treba vojske tako hudo bati, kakor ravno Angliji.
Nasledek vojske bo, da bo vsled splošnih za-pletljajev nemogoče, zamenjati med raznimi deželami surovine in tovarniške izdelke, zastala' bo obrt, velikim ljudskim masam bo zmanjkalo denarja in vsled vsega tega bo nastalo ’ neprimerno pomanjkanje, aela in zaslužka. Dežele, ki za svoje lastne potrebe ne pridelajo doma dovolj zrnja 1 in so še glede drugega živeža navezane na uvoz iz drugih dežel, preti gotova lakota. Nobena dežela ni v: tem oziru tako na slabem, kakor ravno 'Anglija, čeprajv stavijo njeno gos-
podarsko politiko naši stari kmečki nasprotniki, liberalci in socijalni demokrate, za vzgled. Hvala Bogu, da je naše ljudstvo dovolj zrelo in, ni sledilo pogubnim naukom krivih prerokov,! Ce bi bila gospodarska politika Avstrije (zadnja leta tako uravnana, kakor so hoteli liberalni in socijaldemokrafški kričači, bi se bilo z nesmiselno protia|grarno carinski politiko uničilo obstoj našega kmetijstva.
Kaj bi nam na primer sedaj pomagal uvoz mesa iz Argentini]®, ko je prevažjapje živil po morju postalo sKoro popolnoma nemogoče? Gorje za Avstrijo, če bi bili navezani sedaj na uvoz živine iz Srbije! Se večje gorje bi bilo za nas, če bi morali sedaj u-važati razna živila iz tujih držav, ki so z nami v vojnem stanju, ali pa so izdale prepoved na izvažanje živil! V teh resnih časih mora tudi vsak političen slepec,' sprevideti, da je glavni pogoj, za obstoj države, da se v največji meri skrbi za procvit domačega pridelovanja živil in za prospßh domačega našega kmetijstva. Anglija, ki ima carine’ prosto trgovino, pridela za svojih 45 milijonov prebivalcev Komaj eno petino žita, ki ga potrebuje. Prosta carina je uničila na Angleškem kmetijstvo; isto se zdaj tam sploh več ne splača. Stiri petine žita, ki ga porabi Anglija za prehrano prebivalstva, kakor tudi drugih živil, se mora uvažati iz tujine. Ce bo imela svetovna trgovina vezane roke — za to skrbi v polni meri vojska — bo imela Anglija živeža samo za osem tednov, Dokler je morje radi vojske za trgovino nevarno, si veletržei s svojimi zalogami živil ne bodo u-pali na morje.
Delavski svet na Angleškem je že pred 10 leti izračunal, da se v Angliji tudi v mirnem času krog 7 milijonov ljudi , komaj preživi in shaja pri tedanjih zmernih cenah. Pri zvišanju cen za življenjske potrebščine, kakor se navadno pojavijo za časa vojske, bo tem sedmim milijonom angleških revežev nemogoče se preživljati. Poleg tega se bo to število še pomnožilo za več milijonov brezposelnih. Gladna deset-milijonska množica angleškega prebivalstva bo., kìa'r kor prerokuje angleški pisatelj 'Mannes Howe, z elementarno silo pritiskala na vlado, da kmalu sklene mir in sicer za vsako ceno . . .
Proti vojni na Angleškem.
V	Londonu se je razdelil1 med ljudstvo zadnji pondeljek v več tisočih iztisov sledeči letak:
„Angleži, storite svojo dolžnost! Naj bode vaša zemlja oddaljena od neprevidne in brezsmiselne vojne! Malenkostna ali močna klika vas hoče gnati v vojno. Vi morate zatreti to, zaroto, ali p!a bode že prepozno. Vprašaj te se sami, zakaj bi morali iti v ta boj ? Vojna stranka pravi: mi moramo obdržati ravnotežje vojnih sil na isti stopinji, kajti če bi Nemčija) anektirala Holandsko ali Belgijo, bode tako močna, da ogrozi tudi nas. Vojna, stranka pa vam ne pove resnice. Resnica je, da bi se ravnotežje velesil tako omajalo, kakor še nikdar poprej, ako bi se mi borili na strani Francoske ali Rusije. Mi bi pomagali Rusiji, da postane največja sila na kontingentu, kajti vi znate, kaka sila je Rusija. Vaša dolžnost je, da' rešite domovino propada. Delajte in ganite se, predno je prepozno!“
Rusko baltiško brodovje.
„Tlägjliche Rundschau“ je priobčila sledeče podatke o ruskem brodovju:
„Carjev ukaz je pozval v aktivno službo rezerve vojne mornarice iz 64 okrajev in iz 12 ruskih in iz ene finske gubernije. S temi rezervami bo mogla uprava ruske vojne mornarice staviti v službo ves obstoječi in za vojne ajkcije uporabni brodovni materijal. Vendar pa ne bodo mogle nove v, službo stavljene moči povečati sile mobilizacije ruskega vojnega brodovja, kajti najvažnejši plovbeni materijal se nahaja na fronti brodovja že od minole zime ter ima v svoji sestavi še razne praznote, povzročene po velikih pomorskih dogodkih za čatsa rusko-japonske vojne., Vsi narodi se bodo mogli sedaj uveriti, da se plovbeni materijal ne more ustvariti v nekolikih letih, temveč, da je le sad dolgotrajne, v mirnem času na trdni podlagi plovbenega zakona in potom, razširjanja brodovja izvajane delavnosti.
V	sedanji mobilizaciji ruske pomorske sile pa
vzbuja zanimanje posebno baltiški plovbeni materijah Aktivna bri giada linijskih ladij je že na fronti. Tej pomorski brigadi pripadajo linijske ladije s,Imperator Pavel I.“, „Andrej Pervozvani“, „Cesarevič“ in „Slava“ z oklopno križarko „Rjuriikom,“ Nobena teh ladij ni prav za prav močna'bojna ladija po najmodernejšem kriteriju, Rezervo tega brodovja tvori le stara oklopnjača „Imperator Aleksander II.“, ki je bila splovljena že leta 1887. Prve tri velike bojne ladije baltiškega brodovja so:	„Gangut“, „IS e vas to-
pol“ in „Petropavlovsk“, katera^ poslednja je bila splovljena leta 1911,., Ima vsaka po 12s 35>45|centimet. topov. Prvi dve bi morale biti končani tekom letošnje spomladi, „Nautikus 1914“ trdi, da se te ladije še grade* i dasi je bil trošek zanj odobren že v proračunu za leto 1908.
Brigada križarjev baltiškega brodovja je sestavljena iz štirih oklopnih križark: '„Admiral Mar karov“, „Bajan“, „Gromoboj“ in „Palada“ in novega torpednega lovca „Novika.“ Stiri efektivne linijske križarke — „Borodino“, „Navarin“),, „Izmail“ in pa „Kimburu“ — se nahajajo Še v ladjedelnici in bi morale biti izročene plovbi še le leta 1916. V rezervi
križark je le stara „Rossija“, 'ki more stopiti v službo. Brigadi križark se pa morajo prišteti še dve skupini torpedovk, katerih je ena nameščena v Libavi, druga v; Helsingforsu. Ti dve skupini imata 7 divizij z 62 torpedovkami, Dopolnjujejo jih: skladiščna ladija „Oka‘% transportna ladija „.Borgo“ in tvor-niškta) ladija („Kama-“ Brigada podmorskih čolnov sestoji iz dveh divizij, z osmimi čolni, ki se nahajajo deloma v Libavi in deloma v_ Rovalu ter sita jim v zaslombo ladiji „Karabovsfk“ in .„Evropa.“ V Libava se nahaja tudi oddelek polagalcev min.
Drugo rusko baltiško vojno brodo\*je, nekatere male križarke in topničarke, nimajo nobene moderne bojne vrednosti.
Zaplenjene turške vojne ladije na Angleškem.
Turška vlada naznanja uradno, da je Anglija raz ven turškega dreadnoughta :„|Sultan Osman“ zaplenila še tudi drugi dreadnought „Rešadije“ in dva torpedna rušilca po 1700 ton, ki sta bila grajena za Cile, a kupljena od Turčije.
Dreadnoughta „Sultan Osman“ ini „Rešadije“ sta bila že uvrščena v angleško vojno mornarico' in sicer pod novim imenom „Azincourt“ in „Eren.“
Postopanje Anglije je vzbudilo v Carigradu veliko začudenje. Iz provinc prihajajo neprestano protestne izjave.
Ruska oranžna knjiga o pogajanjih pred izbruhom
vojne.
Ruska vlada je izdala, oranžno knjigo o diplo-matičnih pogajanjih pred izbruhom vojne. Ruska vlada v tej oranžni knjigi zatrjuje, da jje Nemčija odklonila tudi gadnji ' posredovalni predPog sira Edv. Greyjai. Ta trditev je neresnična:, Nasprotno je res, da je Nemčija zadnji Greyjev predlog, da naj se prične Avstrija po zavzetju Belgradi) in srbskega o-zemlja pogajati, z vso odločnostjo podpirala. Toda posredovanje je’ bilo uničeno vsled ruske mobilizacije Dalje zatrjuje vlada, da je Nemčija, dočim so se vršiča še pogajanja, že odredila (mobilizacijo* stavila Rusiji ultimatum in ji napovedala vojno. Tudi to je napačno. Ruska vlada dejstva direktno potvarja. Se v četrtek, dne 30. julija, je bilo ruskemu zunanjemu ministru naznanjeno, da se posredovalna akcija nemške vlade nadaljuje in da avstrijski odgovor na zadnji korak nemške vlade še ni prišel. Toda, že naslednjega dne je došla v Berolin, vest o splošni mobilizaciji ruske armade in brodovja, kar je moralo u-činkovati v Nemčiji še tem bolj kot provokacija, ker je šef ruskega generalnega štaba še pa,r dni poprej žnigotavljaj nemškemu vojaškemu atašeju, da, bodo v slučaju prekoračenja srbske meje od strani avstrijske armade mobiliziram le ruski vojalški okraji ob avstrijski, ne pa tudi ob nemški meji.
Poveljnik nemškega vojnega brodovja.
Ker bo nemara že v najbližnjem času prišlo do velike pomorske bitke med angleško in nemško vojno mornarico, bo zanimalo, kako piše Anglež z imenom F. Vile, o poveljniku nemške vojne mornarice: V veliki pomorski bitki, ki se bo vršila v najkrajšem času med Angleško in Nemško vojno mornarico, bo Nemcem poveljeval podadmiral Friderik pl. Ingenohl. Ta mož je prijatelj in ljubljenec cesarja Viljema. Nemška ki bi imel bogatejše izkušnje in bolj temeljito izobraz-vojna mornarica nima nobenega drugega častnika, bo v mornariški stroki kakor ravno podadmiral pl. Ingenohl, Usoda Nemčije na morju je izročena možu, ki je na pravem mestu.
Podadmiral pl. Ingenohl je bil rojen 1. 1857 v Neuwiedu kot sin priprostega trgovca, je tedaj 57 let star, L. 1874. je stopil v nemško vojno mornarico, ki je štela takrat le nekaj bornih fregat. Vsled svojih izvanrednih zmožnosti in zaslug za nemško vojno mornarico je v razmeroma kratkem času dosegel najupliv-nejša mesta v nemški vojni mornarici. Največ izkušenj si je pridobil v vzhodni Aziji. rže 1. 1876 se je udeležil mednarodnega mornariškega nastopa proti Kitajcem. V kitajsko-japonski vojski 1. 1895 je bil poveljnik vojne ladje „Iltis“, Kot tak se je posebno odlikoval pri uspešnem obstreljevanju kitajske pomorske trdnjave Tamsui. L. 1897 je bil poklican v mornariško ministrstvo, da vodi oboroževanje nemške vojne mornarice. L. 1908 je postal podadmiral in zajedno poveljnik nemških križark v Kitajskem' morju. Za poveljnika cele nemške vojne mornarice je pa bil ime novan 1. 1913.
Nemška vojna mornarica ga čisla kot skromnega moža, izvrstnega opazovalca razmer, ki z bistrim očesom takoj spozna trenotni položaj, ter je trdno prepričana, da bo pl. Ingenohl onega usodepolnega dne, ko se bo bila na morju največja pomorska bitka, kolikor jih pozna svetovna zgodovina, mož na pravem mestu.
Višja poveljnika angleške In francoske vojne mornarice.
Angleška in francoska vdada sta se zedinili, da bo združeni angleško-francoski vojni mornarici v Severnem morju poveljeval/ angleški admiral Jelli-coe, združeni angleškb-fraaieoski vojni mornarici v Srednjem morju pia francoski admiral Lapeyrere.
Živila za sarajevsko prebivalstvo.
Sarajevo, 10. avgusta.
Listi razglašajo narefdbo, da se mora vse ono sarajevskb prebivalstvo, ki se nahaja v okolišu sa-
rajevske trdnjave, to je, prebivalstvo notranjega mesta, preskrbeti z živežem za 40 dni. Izvzeti so le oni, za katere mora mesto skrbeti. Zgoditi se pa to mora v 14 dneh, 'khfjti po preteku tega roka se bodo posebne komisije prepričale, kdor je tej naredbi popolnoma zadostil, ali ne. Kdor pa ni zadostil, mora zapustiti mesto. V naredbi se še posebno naglasa, da je ta odredba le zgolj previdnostna naredba, Ki pa nima nobenega povoda za kako vznemirjenje.
Gmagora napove Nemčiji vojsko.
Dunaj, dne 13. avgusta.
Crnogorska vlada je napovedala Nemčiji vojsko in izročila nemškemu poslaniku na Cetinju, Ekartu, potne liste. Ekart je Cetinje že zapustil.
Crnogorska vlada je to storila gotovo iz istega nagiba, kakor Srbija. V mali deželici, kakor je Crna gora, se ve za vse in o vsem in tudi pred tujci se ne morejo skrivati gotova dejstva,. Da o vsem ne poroča svoji vladi, je moral nemški poslanik iti.
V
Kdo vodi usodo narodov ?
Diplomati so izrekli zadnjo besedo in sedaj bodo govorili topovi. Mesto ministrov za zunanje zadeve bodo odločevali sedaj usodo Evrope šefi generalnih štabov. Evo njih imena: baron Konrad pl. Hötzen-dorf je šef avstrijskega generalnega štaba;, na čelu nemške armade stoji Moltke, na čelu nemške mornarice pl. Ingenohl: na čelu italijanske general Polilo- Vrhovna poveljnika ruske vojske sta veliki knez Nikolaj Nikolajevič in vojni minister general Suho-mlinov; poveljnik: francoske armade pa šef generalnega štaba, Joffre; šef generalnega štaba angleške mornarice je 'Jellicoe. Te osebe imajo torej zdaj v rokah usodo evropskega ozemlja in z njihovimi imeni je spojena nova doba evropske zgodovine.
Toda vrnimo se k osebam, ki so v sedanjih najtežjih političnih časih, kar jih pozna svet, vodile u-sodo narodov in držav. To so: minister za zunanje zadeve avsftro-ogrske monarhije, grof Leopold Beri* told; nemški državni kancelar Bi	"wp.g in
državni tajnik zunanjih zadev, Ja nister za zunanje zadeve, di San minister za zunanje zadeve, sir E zunanji minister Sazanov; predsei publike, Poincare, odnosno ministri viani. V naslednjem kratke črtice o sebah:
Grof Berhtold.
Po smrti grofa Aehrenthala je cesar izročil vodstvo zunanje naše politike grofu Berhtoldu, ki je bil do tedaj naš poslanik v Petrogradu, kjer je vžival na carskem dvoru velik ugled. Ruske razmere so mu dobro znane, kar nam v sedanjem našem vojnem razmerju do Rusije gotovo ne bo škodilo. Grof Berhtold velja kot dober državnik, toda v svojem nastopu je zelo skromen. Ne peha se za priznanjem in častjo v javnosti, zato se o njem manj govori kakor o marsikaterem zelo slabotnem ministru. V zadnjem, zapletlja-ju na Balkanu je vodil Avstrijo tako, da ni prišlo do vojske, čeprav so bile večkrat strune zelo napete. Toda sedaj je tudi tako miroljubnemu človeku kakor je Berhtold bilo počenjanje Srbije, preveč, Avstrija je morala zagrabiti za meč, da varuje pred celim svetom svoj ugled in svojo čast. Grof Berhtold še ni 50 let star, je rodom češki Moravan, njegovo versko prepričanje je odločno katoliško. (Oženjen je z grofico Karoly, sestrano voditelja madžarskih opozicionalcev, grofa Mihaela Karoly, Ima dva sina, enega vzgojuje kot Avstrijca, drugega kot Ogra, Grof Berhtold je o-grski državljan in velja kot „ogrski“ minister, toda le bolj po imenu, kajti v istini je njegov vzor enotna, velika in močna Avstrija.
Bethmann Hollweg.
Ta mož, nemški državni kancelar, je p ska prikazen. Bil je pruski državni tajnik za nje zadeve, ko ga je pozval cesar Viljem na pokojnega Bülowa. V svojem nastopnem govoru javil, da je v zunanji politiki novinec, da pa s> deja, da ga njegov „izvrstni mojster“ kmalu uve zunanje posle. Ta izvrstni mojster — cesar Vi sam — je bil res izvrsten, ker je Bethlmann Hol! spretno vodil nemško zunanjo politiko v alžirski ^ devi in v balkanski krizi. Državni zbor ga je s svojim glasovanjem že večkrat postavil pred vrata, zadnjič ob priliki:znane savernske zadeve. Razven tega ima cesar vanj popolno zaupanje. Nedavno od tega, ko mu je umrla žena, je hotel odstopiti, cesar pa njegovega Odstopa ni hotel sprejeti, pozval ga je na Krf in ga pregovoril, da ostane. Ko je bil balkanski zar pletljaj v najnapetejšem: stanju, je Bethmann Hollweg dne 2. decembra t 19-12 govoril velepomemben govor, v katerem je naglašal, da Nemčija stoji trdno in odločno na strani naše države.
Jagow.
Jagow je v vnanjem nemškem uradu naslednik Kinderlen-Wächterja. Prej je bil veleposlanik v Rimu in je za časa italijanske tripolitanske vojne z veliko spretnostjo rešil poverjeno miu nalogo. Zdravja je šibkega, je bled in izgleda bolno, V poslednjem času ga je javnost mnogo omenjala, posebno, ko je mesto kan-celarja podal v državnem zboru sliko o zunanji politiki. V tem govoru je z nenavadno ostrino napadel rusko Časopisje.
San Giuliano.
Ta mož, italijanski minister za zunanje stvari, je poznan kot pisatelj in učenjak. Napisal je knjigo o Albaniji, v kateri je opozoril italijansko javnost na velik upliv monarhije v Albaniji in je naglašal to z veliko skrbjo. Je tudi bolehen, muči ga bolezen v kosteh in ga — tako rekoč — edino neumorno delo drži pri življenju, Za časa balkanskih homatij se je sestal v Pisi z groiom Berhtoldom in tu sta se oba državnika sporazumela glede politike v Albaniji. Je brezpogojno pristaš trojne zveze in njegova zasluga je, da se je zvezno razmerje med monarhijo in Italijo razvilo v zaupno prijateljstvo. Poslednji njegov sestanek z grofom Berhtoldom je bil tega leta v Opatiji, kateremu je tudi naše novinstvo posvečalo veliko pozornost.
Sir Edward Grey
je ena največ imenovanih diplomatskih oseb Evrope. V sedanjem času je storil prvi korake za ohranitev miru in v. njegovi roki so bile združene vse niti mirovnih posredovanj. Danes je Grey najznamenitejši angleški državnik. Vodi zunanje posle največje svetovne države, koje deli se nahajajo na vseh straneh sveta. Vendar se Grey še ni umaknil iz Evrope. Sploh le nerad odhaja iz Anglije. V največji užitek mu je ribarenje. O lepotah ribarenja je napisal celo tudi knjigo. To je edina knjiga, ki jo je napisal v življenju. Njegov prednik, lord Kandsdowne, je začel pogajanja s Francijo, a Grey je sklenil sporazum z Rusijo v Aziji. Južna Perzija in Tibet sta sad tega sporazuma. Grey ljubosumno pazi na razvoj Nemčije. Za časa priklopitve Bosne in Hercegovine je delal velike težave naši monarhiji. Povodom balkanske vojske je napravil London sodnikom sveta, Tam so se vršila pogajanja za mir med balkanskimi državami, tam je pod njegovim predsedstvom zboroval poslaniški odbor, ki je omejil balkansko vojno, V dosego njegovih ciljev mu je dobro vsako sredstvo, tudi, rekli bi, neresnica in zavijanje. Njegova osebnost opominja na učitelja, a način govora mu je miren in poučevalen. Po balkanski vojni mu je vodja opozicije, Bonnar-Law, izrekel zahvalo vse Anglije. Asquith mu je poveril vodstvo vnanje politike v najširših mejah, da jo vodi z neomejeno oblastjo.
Sazanov.
On je voditelj ruske zunanje politike. Bolehen je in zelo občutljiv. Po padou Izvolskega je on izraziti predstavitelj ruske politike. Pravijo, da je v srcu protiven vseslovanski struji, katero širi rusko društvo, Za časa zavzetja Skadra je izdal znamenito poslanico, v kateri je rekel: slovanska velesila smo, a niti ena kaplja naše krvi ne poteče za drugega, temveč samo za ruske koristi. Uživa popolno carjevo zaupanje. Od balkanske vojne sem se je povzdignil do znamenitega evropskega državnika. Mongolijo je postavil pod rusko varstvo, njemu se tudi pripisuje zasluga za srčne odnošaje Rumunske proti Rusiji. Grof Berhtold je njegov dober znanec. Kot načelo njegove politike se označuje, da Ruska ne sme voditi politike slovanskih čustvovanj, temveč samo ono ruskih koristi, Sedaj se je izneveril svojemu načelu, kajti vodi ga sovraštvo do Avstrije in ne ruske koristi.
Poincare in Viviani
vodita francosko zunanjo politiko. Poincare je predstavitelj močne narodnostne smeri v francoski politiki, S pomočjo desnice je zasedel mesta predsednika republike na prizadevanje Clemenceau-a in Combes-a. rOn je brezpogojen pristaš rusko-francoske zveze.
Viviani je bil že večkrat minister. V zunanji politiki se še ni skušal. Tej daje Poincare glavno smer, on, ki je v balkanski vojni brodil po vodah ruske politike. Do sedaj je bil Viviani pristaš svetovnega miru.
Prava smisel sklepa amerikanskih Združenih držav.
Ker se smisel sklepa amerikanskih Združenih držav mnogokje ni prav razumela, je trebaj da se ta zadeva nekoliko pojasni. Po: amerikanskem državnem pravu ne more biti nobeden amerikanski državljan lastnik kake ladije, oziroma ne sme voziti nobena ladija pod amerikansko zastavo,', ki ni bila z-grajena v Ameriki. 'Ce tedaj kupi amerikanski državljan tujo ladijo, ne postane s fiem amerikanska, ampak mora voziti pod svojo poprejšnjo staro zastavo. Prava smisel sklepa Združenih 'držav severoame-riških je tedaj ta, da bi bilo podanikom Združenih držav dovoljeno, da si nakupijo v inozemstvu tuje ladije, ki bi se.potem smatrale, kot da so v Ameriki zgrajene. Očividno računajo Združene države z dejstvom, da bodo mogli sedaj, ko je izbruhnila v Evropi vojska, pokupiti prav poceni podaniki Združenih držav veliko evropskih, osobito nemških trgovskih ladij, ■ Ce pa bodo sprejele ta sklep mornariškega komiteja Združenih držav tudi obe zbornici ame-rikanskih Združenih držav, se še trenutno ne da trditi! -	'	A
Japonska ne ostane nepristranska.
Berolin, 9. avgusta.
(Uradno.) Ker je Anglija zaveznica Jfaponske, se Japonska ne more izjaviti, da bo ostala nevtralna. Kako stališče bo zavzemala Japonska, bode odvisno od raznih dogodkov, na morju na daljnjem vs-( hodu.
*
* * *
Angleške^,japonska nagodba je bila obnovljena leta 1911 in je veljavna do leta 1921, Nagodba vsebuje sledečo glavno določbo:	,„|Ce bi bila ena ali
druga teh dveh držav ogrožena od (tretje, katereko-lisibodi države, ali če bi bila zapletena v boj, da brani svoje pravice in interese, ji mora v tem slučaju takoj priskočiti na pomoč njena zaveznica, katera se mora ž njo skupno bojevati1 in tudi skupno ž njo sklepati mir.“
Iz izjave japonske vlade je razvidno, da je Japonska sedaj v evropskem sporu navezana na sklenjeno angleško-japonsko nagodbo, ter da se radi tega ne more izjžasriti, da bo ostala nevtralna, Ker pa Japonska dodatno pristavlja, da bo njeno nadaljnje stališče odvisno od dogodkov na morju na vshodu, ni še s tem obljubljena Angliji brezpogojna pomoč Japonske, ampak le v slučaju, Če bi napadle v Japonskem in Kitajskem morju nemške vojne ladije angleške trgovske ladije, Ali so Japonski vezane s to pogodbo roke tudi nasproti Ruski, je težko spoznati. Na vsak način so bili upi, ki so se stavili na Japonsko, prenagljeni.
Portugalsko-angleška zveza.
..Agenzia Stefani“ poroča iz Lizbone: Senat in zbornica, ki ata se sešla k izvanrednomu zasedanju, sta soglasno odobrila zakonski načrt, glasom kar terega se eksekutivna oblast v vsakem oziru pooblašča, da vzdrži javni red in skrbi za narodne interese, kakor tudi za vse gospodarski in finančne potrebščine. Ministrski predsednik je med splošnim, živahnim odobravanjem izjavili, da se Portugalska pod^ nobenim pogojem ne bo izneverila obveznostim svoje zveze z Anglijo. Ta izjava pa. ne pomeni, da se namerava Portugalska odpovedati svojemu nevtralnemu stališču.
Ogorčenje Bolgarije nad Dimitriewom.
Bolgarska javnost obsoja korak generala Dimitri e wa, poslanika v Petrogradu, ker je prostovoljno stopil v rusko armado. List „Kambana;“ ga imenuje žalostnega junaka, }ker je že v balkanskih vojskah bolje zastopal interese Rusije in Srbije, kakor Bolgarije. List vpdaša vlado, kako je mogla poslati takega izdajalca bolgarskih interesov za poslanika iv Petrograd. 'Sedaj bi se morala zaukazati vsem bolgarskim obmejnim stražam, da izroče Dimitriewa takoj oblasti, ko bi stopil na bolgarska tla. Že zaradi veleizdaje Dimitriewa bi se sedaj moralo postaviti pod državno kontrolo vse rusofile v Bolgariji Bolgarski častniki obsojajo istotako korak generala Dimitriewa. Mnogo bolgarskih častnikov namerava v-stopiti v avstrijsko armado. Tudi bolgarske vladne kroge je korak generala Dimitriewa dirnil skrajno neprijetno. Vsak poskus, spra&iti Bolgarijo iz nev-tralitete, bo baje bolgarska vlada z vso odločnostjo zavrnila,
Železniški promet med Sofijo in Dedeagačein.
1	Sofija, 11. avgusta.
(Uradno.) Na posredovanje bolgarske vlade je dovolila Turčija, da smeta voziti v tednu dva vlaka na železniški progi Sofija— Odrin—Dieddagafe, (Dede-
agač je važna luka, ob južni obali Tracije.)
*
* *
Ta vspeh bolgarske vlade je velike važnosti, ker je vsled avstrijsko-srbske vojjske ustaljen ves železniški promet med Avstrijo ! na progi Belgrad— Niš—Sofija, Odslej se bo posluževala Avstrija železniške proge Orš.ova— 1 (na avstrijskih tleh na av-strijsko-rumunsko-srbski meji) Turn .Severin (mesto v R u mun i ji)—Vidi n—S of i j aj— O dr i n—Dp cl e ag ač.
V
Crnogorska obal oblegana
Dtunaj, dne 11. avgusta.
(Uradno.) Poveljnik avstrijskega vojnega bro-dovja v južni Dalmaciji, o, in kr. linijski mornariški kapitan Anton Caza, je v ponedeljek, dne 10, avgusta, izdal sledeči javni razglas:
Podpisani o. in kr, linijski mornariški kapitan Anton Gaza, poveljnik avstro-ogrskega vojnega bro-dovja ob črnogorski morski obali, razglaša z ozirom na vojno stanje med Avstrijo in Crno goro na podlagi Najvišjega dovoljenja sledeče:
1.	Dne 10. avgusta ob tl2. uri opoldne se bo začelo dejansko obleganje Črnogorske morske obali po vojnih ladjah, ki stojijo pod mojim poveljstvom. (Obleganje se glasi v tujem jeziku = „blokada").
2.	Oblegala se bo morska obal, ki je na zemljevidu zaznamovana s severno Širino 82 stopinj 6,4* in 41 stopinj 52,0’
Oblegano ozemlje obsega vsa pristanišča,, boke, izlive rek in otoke, ki se nahajajo v tem , ozemlju.
3.	Ladjam in drugim plovilom prijateljskih in. nevtralnih (nepristranskih) držav se dovoli, da smejo v teku 24 ur odpluti iz obleganega vodovju.' Proti o-nim ladjam pa, ki se bodo pregrešile’ zopèr določbe obleganja, se bo postopalo po določilih mednarodnega morskega prava.
C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je ta javni razglas na predpisan način naznanilo zastopnikom tujih oblasti na c, in kr. dvoru.
* *
*
Obleganje obali ali blokada ima glavni namen, da se sovražni državi zapre ves uvoz živil, streliva in drugih vojnih potrebščin. Ladje, ki izvršujejo obleganje, si svojo službo natanko razdelijo in jo morajo tudi tako natanko vršiti., da je tujim ladjam nemogoče, vdreti proti obleganemu ozemlju. Zavetje smejo za časa blokade iskati v obleganih pristaniščih samo one nepristranske ladje, ki so se na morju ponesrečile. Ce katera tuja ali sovražna ladja skuša vdreti v oblegana pristanišča, imajo ladje, ki izvršujejo oblegovalno službo, pravico, da jo potopijo ali pa zaplenijo, Ker ima Crna gora samo dvoje pristanišč, prideta pri sedanjem obieganju v poštev samo pristanišči Bar in Dulčinj. (Na zemljevidu se imenuje Bar v tujem jeziku „Antivari“, Dulčinj pa „Dulcigno“), — Bar je čedno pristanišče z mestecem, ki šteje kakih 1200 prebivalcev in leži dobrih 6 kilometrov od najjužnejšega rta Dalmacije. Iz Bara vodi edina železnica v Crno goro. Do 1. 1877 je bil Bar v turških rokah. Tega leta pa so Crnogorci po hudem boju vzeli Turkom to važno postojanko in tako dobili prehod do morja. — Dulčinj leži 22 kilometrov južno od Bara,, Mesto šteje 5000 prebivalcev, ki so večinoma Albanci. Tudi to mesto je bilo do 1. 1878. v turških rokah, a so ga Črnogorci po srditem boju dobili v svojo last. Lega Dulčinj a je izredno lepa.
Raznoterosti.
*	Štajerski Slovenci! V Mariboru izhajajoča lista „Slovenski Gospodar“ in „Straža“ sta sedaj edina štajerska slovenska lista. Naročajte si jih in jima pridobivajte novih naročnikov! Naročniki „Slovenskega Gospodarja“ dobivajo redno tudi ponedeljkovo številko „Straže“ zastonj. Torej prihajajo obvestila o vojski dvakrat na teden h „Gospodarjevim“ naročnikom.
*	„Slov. Gospodar“ in „Straža“. Za Maribor izdamo vsak dan enega izmed teh listov, V petek, soboto in ponedeljek izide „Straža“, v torek, sredo in četrtek pa „Slovenski Gospodar“, V Mariboru se dobiva razven v tiskarni v vseh večjih trafikah. Vsakdanja izdaja se vrhu tega pošlje tudi v Celje, Ptuj, Slovensko Bistrico, Slovenji Gradec, St. Jur ob juž, žel. v Dramlje in St. Vid pri Ptuju,
*	Izkaznice. Ako greste od doma, je zelo priporočati, da vzamete kako izkaznico seboj, na kateri bo dovolj označeno, kdo ste in kaj ste. Kot izkaznice rabite lahko domovnice, delavske knjižice, a če v prvem trenotku nimate druge, tudi krstni list ali drugo slično listino.
Zadrugam na znanje! Meseca septembra t. I bi se moral vršiti v Pragi zadružni kongres, kateri pa se je Vsled sedanjih razmer odpovedal. Vršil se bo najbrž prihodnje leto.
Poziv v varstvenih zadevah. Mnogo očetov in varuhov je mobiliziranih; žene, sirote so brez svetovalcev in skrbnikov. Naša dolžnost je vse ukreniti, da naši varovanci vsled tega ne bodo trpeli škode! Za njih zadeve se potegovati, so poklicani občinski sirotinski sveti, pa tudi. dušni pastirji in učitelji, Njih stvar bode, posvetiti se v večji meri za varovance, ženam, nezakonskim materam ' in rednikom vestno svetovati in v vseh slučajih, v katerih je potreba podvzeti potrebne korake v korist zaostalim, nemudoma staviti tozadevne predloge pri sodišču. — Tudi bodo morali posvečati sirotinski sveti svojo posebno pozornost temu, da dobe 1 svojci mobiliziranih čimpreje njim po zakonu z dne 26, decembra 1912 pristoječo podporo. Pripomni se še, da se k svojcem štejejo seveda tudi nezakonski otroci vpoklicanih. In ako vsi činitelji v občini v navedenem smislu sodelujejo, se bode lahko pomagalo tvsem. Varstveno sodišče poziva s tem vse v občini, dušnem pastirstvu in v šoli delujoče faktorje k skupnem delu v krščanski ljubezni do bližnjega. Ob enem se stavi prošnja, da nkj se možje, ki bi bili pripravljeni ta posel prostovoljno prevzeti, pri podpisanem sodišču javijo. —
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. avgusta
1914.	-
Kako čuvajo Kranjci domovino! Minuli teden
se 'je na Dolenjsko peljalo nekaj vojakov z avtomobilom. Ko je avtomobil dirjaj proti neki vasi in so ga vaščani opazili, so pograbili mladi in stari, kakor tudi ženske, motike, vile in s tem orožjem pritekli na cesto, kjer se je došli avtomobil ustavil, vojaki so pa zgrabili za puške ter jih namerili proti „»(črni vojski“, češ, kaj naj to pomeni! Ko so vrli v,aščani( dopovedali vojakom, da so mislili, da je to sovražnikov . avtomobil, je bila zadeva pojasnjena;! avtomobil je zakrulil dalje, vaščani, so se pa pomirjeni vrnili nazaj k svojemu delu. — Zelo lepo in v!se hvale vredno, da je tudi civilno prebivalstvo ČujeČe, vendar pa naj bode v enakih slučajih previdno, dia se pomotoma ne zgodi kaka nesreča.
Nevednost all zloba. „Tagespost“ v štev. 210 :z dne 13. avgusta poroča, da so radi srbofilstva zaprli rimsko-katoliškega škofa dr. Miklasa v Dubrovniku. V celi Dalmaciji ni katoliškega ;šikofa s temi i-menom, pač pa je v Zadru srbski pravoslavni škof dr. Milaš, o katerem so časniki že p rdel začetkom te vojne pisali, da so ga zaprli." Ali je „Tagespost“ iz hudobije af.i nevednosti iz srbskega pravoslavnega škofa napravila rimsko-,katoliškega, kdo ve?
Cč. mariborska duhovščina se je dne 11. avg» zbrala na važno posvetovanje. Sklenilo se je, obrniti se na, cerkveno in držaivno oblast, da se ščiti čč. duhovščina pred neopravičenimi napadij. !To se je, kakor izvemo, že tudi zgodilo»
Proti neopravičenim napadom. Zjaradi neopravičenih napadov na Slovence 1 in zaradi hujskanja nasprotnikovi so se poslanci Si. K. Z. zadnji in ta teden ponovno obrnili osebno in pismeno na pristojna mesta. Toliko za sedaj v pojasnilo.
Cesarjev rojstni dan. Občina Sv* Križ nad Mariborom, ki je v katoliškof-niarodSnih rokah, je dne 14. avgusta sklenila z ozirom na bližajoči se cesarjev rojstni dan udanostno izjavo;, katero je izročila c. kr» okrajnemu glavarstvu. Slovenskim občinam V vzgled!
Prijatelji naših vojakov. Vojaki, M so te dni
odhajali iz Maribora, so si okrasili vlake s cvetlicami in venci. Kaj radi so imeli na vozovih slike presvitlega cesarja, za katerega so z navdušenjem šlj na bojišče. Tiskarna sv. Cirila je darovala za vse vojaške vlake, ki so odhajali iz 'Maribora, umetne girlande in cvetlice ; ravnatelj tiskarne, g. dr, A. JerovŠek, pa je kupil na lastne stroške nad 30 slik presvitlega cesarja in jih podaril nalvdušenim vojakom.
Za avstrijski „Rudeči križ“ so darovali: II.
izkaz: Žebot Franc, urednik, K 2.— ; Gregorec Marija K 4.— ; Hotter Bruno, črkostavec, K 1.20; Ribič Antonija K 5.— ; dr. Franc Kovajčič, profesor bogoslovja, K 20.— ; Alt Ivan, kaplan v Slov. Bistrici, nabral pri tretjerednikih K 17.— ; Atelšek 31., kaplan pri Sv. Mtairku, K 5.— ; Žolger Vincenc, kaplan pri Sv. Magdaleni, K 20.—; Kranjc Franc, K 5.— ; V. Skvorc K 5,— ; Belec Franc K 4.— ; Černe Valentin K 2.— ; Neimenovan K 3.40; Neimenovan K 4.— ; Neimenovan K 2.— ; Erjavec Katarina, Spodnje Kra-pje pri Ljutomeru, K 100.— ; dr, Anton Medved, profesor v Mariboru, K 10.— : Mir Frančiška, Sv. 'Jurij ob SčaVnici, K 1.— ; Spolenak Ignac K 1.— ; Maček Marija K —.40; Forstnerič Vincenc K —.40; Vrečko Alojzija K 6.—. ( Skupaj II. izkaz K 218,40;
I.	izkaz K 1100; torej dozdaj nabranih K 1318,40. Neka žena je darovala zaboj platnenega perila. Prisrčna hvala vsem darovalcem! — Prof. v, p. Anton JerovŠek.
„Rudeči križ“ In ranjenci. Društvo „jRudeči križ“ je ustanovilo na Dunaju,v VI. okraju takozvani poizvedovalni oddelek, čegar namen je, dajati polenila o ranjencih na bojišču. Oddelek bo dajaj pojasnila le na pismena ali brzojavna vppašanja,, nikakor pa ne na ustmena. (Naslov je: („iRudeči križ“, Dunaj, VI.. Dreihufeisengasse 4, vojna šola. Na poštah se dobijo posebne poizvedovalne 'dopisnice.
Štirideset let po Rozmanovi smrti. V) sredo, dne 12, avgusta t. l.|, je bilo dopolnjenih 40 let, odkar so konjiški nadžupnik, častni kanonik in dekan prečastiti gospod Jožef Rozman za ! vselej zatisnili svoje bistre oči. Kratko pred svojo prerano smrtjo so prejeli od svojega najodličnejšega sošolca raj pega knezoškofa! krškega, prerailostljivega gosp. dr. Valentina Wiery, pismo, v katerem so jim preljubez-njivi gospod sošolec pisali približno tako-le: „Ker je petdeseto leto tako negotovo, zato sem sklenil k letu ob štiridesetletnici1 našega], mašniškega posvečenja zbrati vse svoje sošolce okoli sebe.“ Knezoškof Wiery so bili pravi prerok. Umrli so že 20). XII. 1880. Zlato sv. mašo je izmed 18 tovarišev učakal edini gospod Franc Supančič, nekdanji župnik v Kostrivnici ob Savi. Do te nameravane Štiridesetletnice ni prišlo, ker so jim najljubši sošolec, prečastiti gosp. Jožef Rozman tako nepričakovano nbiglo umrli. Dne
4.	avgusta 1874, na devetintrideseto obletnico mašniškega posvečevanja, so obiskali gospoda nadžupnika Rozmana njihov sošolec, Častiti gospod Jožef HaŠ-nik, župnik pri Sv. Juriju ob juž. žel, To je gospoda Rozmana toliko razveseliti), da so: svojemu gospodu sošolcu obljubili, pohodi vrniti v sredo, dne 12. avgusta;. Na tem potu so gospod Rozman y Ardimi pri Vojniku padli raz voza ter si tako hudo pretresli možgane, da so Še tisti dan okoli poldne v Vratari-čevi hiši izdihnili — okrepčaniv po sv, poslednjem olju — svojo blago dušo. Njihov, pogreb na biljo pred
Veliko GoSpojnico dne 14. avgusta 1874 pri Sv. Ani nad Konjicami (je bil bar največ mogoče sJOvesen. Rozmanov spomin je po 40 letih še (vedno živ. Kot prerok je zapél na Rozmanovem grobu rajni) Jože Virk: „Dokler v Konjicah bivajo Slovenci — Tji bodo kinčali gomilo z yenci.“
*	Treznost v vojski. V železniškem vlaku se je izrazil nek potnik, ki se je vozil iz Draždan na Saksonskem v Pulj, tako-le: „Mobilizacija v Nemčiji me je naravnost navdušila. Vse gre z vnemo v boj. Vse je trezno in zavedno. Prepovedano je, prodajati vojakom alkoholne pijače. Vsepovsod se dobivajo izborne brezalkoholne pijače.“ — Pijančevanje v tako resnih časih je naravnost sramota. Nadaljeval je: „Visok vojaški dostojanstvenik se je izrazil, da v boju proti Rusom ne bo treba prelivati krvi. Trebalo bo le zapeljati dovolj sodov žganja na mejo ter jih tam prepustiti Rusom, Ko se napijejo, jih lahko postrelimo.“ — Delajmo za treznost vsepovsod in s tem delamo za domovino v najtežjih časih!
Popolno abstinenco alkoholnih pijač so sklenili v državi Zapadne Virginije v Severni Ameriki z večino 90.000 glasov dne 7. julija 1914. Takoj drugi dan so se zaprle vse pivarne, tovarne za žganje in gostilne, 'ki so reprezentirale skupno vrednost 300 milijonov, in 25.000 oseb si mora iskati nov poklic. Postava, M prepoveduje prodajo alkoholnih pijač, je jako stroga. Kdor prodaja alkoholne pijače, ali jih tudi samo ponudi, zapade Konfiskaciji blaga in zaporu. Ako se prestopek ponavlja, traja zapor tudi do pet let. Zdravila, ki vsebujejo več kot 50% alkohoi-la, se smatrajo kot opojna pijača in vsako anoncira-nje po Časopisih je (prepovedano. Vsi tovarnarji in gostilničarji morajo takoj odstraniti vse alkoholne pijače in jih ne sme nihče shranjevati, drugače zapadejo ostrim kaznim. Veliko število državnih uslužbencev poizvedujejo in zasledujejo, ča je tudi zadnja kaplja kake opojne (pijače v tej državi izginila. Fo-sledice alkoholizma so morale biti pač ogromne, da se je država z volilci odločila tako energično nastaniti in je prepričana, da bo imelo prebivalstvo kljub temu, da odpade ogromen del državnih 'dohodkov, in kljub temu, da izgube posamezni ogromno premoženje, še vendar veliko več dobička ' in koristi od popolne abstinence.
Pomiloščenje. Cesar je 91 kaznjencem v Avstriji odpustil ostalo kazen. Od teh je pomiloščenih v mariborski moški kaznilnici 8, v Kopru 8 in v Gradcu 5 kaznjencev.
Ni sedaj čas za potovanja. Mladi ljudje in še zlasti dijaki, id delajo v poletnem času pešMzDete in potujejo po deželi, svarimo odločno, naj. takla potovanja opuste, ker prijeli jih bodo poVšod in lahko pridejo v skrajno neprijetne situacije.
Vojna in solnčni mrk. T)ne 21. ,t. m. nastopi veliki solnčni mrk, katerega prištevamo k največjim dogodkom na nebu. Trajal bode namreč skoro dve in pol minuti popolnoma:, dočim sicer take prikazni trpe komaj sekundo. Ker se za tako zatemnenje soln-ca zelo zanimajo učenjaki, so: se že vse opazovalnice na svetu pripravile na ta dogodek. 1 Popolno zatemnenje solnca se bo izvršilo v notranjosti evropske Rusije. V okolico Kievta; bodo postavljene vse te znanstvene ekspedicije. (Svetovnoznani amerikanki zvezdogledi so deloma že prišli v Evropo, deloma še potujejo. Sedaj pa grozi nepričakovana svetovna vojna uničiti vse lepe naloge in upanja.
Razpošiljanje zavojev s sanitetnim materijalom. Razpošiljanje zavojev s sanitetnim materijalom (zdravila,, kirurgjčni instrumenti, obvezila) je dovoljeno tudi za dobo vojnega voznega peda do najvišje posamezne teže 10 kilogramov in se torej sprejemajo take poštne pošiljatve vedno odi vseh poštnih uradov.
Zdravilna sredstva in zdravilni pripomočki. Opozarja se na to, da je razumeti pod v § 1 cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914!, državni zakon št. 194, omenjenimi predmeti), kateri služijo v zadovoljenje življenjskih potrebščin za ljudi, tudi vsa zdravilna sredstva in vse1 za pripravljanje zdravil potrepne snovi in preparate, dalje snovi za obveze in druge zdravilne pripomočke. Tedaj veljajo za te predi-mete vse določbe zgoraj navedene cesarske naredbe in se bode nastopilo 1 proti morebitnemu neopravičenemu dviganju cen v tem oziru najstrožje.
*	Pozor! Ne govorite nepremišljeno! Paragraf 308, kazenskega zakona določa: Kdor z javnim raz-glaševanjem (z lepaki, z javnimi govori itd.) napačno, javno varnost vznemirjajočo govorico, brez zadostnih vzrokov, neverjetnosti, ali takošno prerokovanje raznese ali naprej razširja, je kriv prestopka in ga je kaznovati s strogim zaporom od osmih dni do treh mesecev. Pod to določbo spadajo vse govorice, ki se tičejo vojske.
Grozovita nesreča, povzročena vsled neprevidnosti. Iz Trsta: [Ana (Sichstein, stara 31 let, iz Mokronoga na Kranjskem in pristojna nekam na Nemško, stanuje v ulici sv. Marka, Št, 43. Kakor vsaki dan, napotila se je tudi dne 3, avgusta proti poldnevu k družini Josipa Marzorija, št. 10, kjer je na hrani. Razgovarjaje se z Marzorijevo družino o vojni, ji je ta slednji pokazal pred kratkim kupljen samokres. Sichstein, ki ni vedela, da je nabit, je nategnila petelina in samokres se jè sprožil. Krogla je zadela nesrečnega Marzorija naravnost v glavo. V o-pasnem stanju so ga odpeljali v mestno bolnico, Sichstein so zaprli, na kar jo je preiskovalni sodnik dr. Janchi zaslišal. Najbrže jo izpuste začasno iz zapo-
ra, ker je dognano, da se je zgodila nesreča samo radi njene neprevidnosti,
*	Poroka. G, Janko Kramer, učitelj v Celju, se je dne 10. avgusta v cerkvi Matere Božje v Petrovčah poročil z gospico Pavlo Bauman iz Polzele. Bilo srečno!
» *
♦
Maribor. G. Jožefa Melzerja, bivšega trgovca s stekfenim blagom v Mariboru, je zadela kap,
Svečina. V Svečini je bila nad župniiščnimi vratmi majhna tablica z napisom: „'Župnišče Svečina, 1, Občina Plavč.“ Dne 9. it. m., pri belem dnevu, ob H2-. uri popoldne, so trije dobro znani, znano tudi, od kogar k temu napeljani, l strgalji napis raz župnišče in tablico odnesli. Povzročitelje tega dejanja vprašamo : Se strinja tako dejanje z razburjenim sedanjim stanjem?
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V ne celo 4 mesecih so trije naši rojaki-duhoivniki zaustili to solzno dolino in se preselili v boljšo večnost':) stolni dekan dr. Ivan Mlakar, frančiškan p. Salezij Vodo-šek, dne 6. t. m. pa č.! g. Jožef Vodušek, župnik pri Sv, Etolfenku v Slov. goričajh. Rojen je bil dne 9. prosinca 1870 v Župečji vasfi ter je pel novo sv. mašo leta 1896. Njegov ljubeznjiv in ljudomil značaj je mu pridobil spoštovanje vseh, V najlepših letih, sredi delovanja, nas je moral zapustiti. Počivaj iv miru, b’agi g. rojak'!
Konjice. Pretekli teden se je ralznesla v Konjicah in okolici neka govorica, da so aretirali mojega brata, poddesetnika Jožefa Bečan. Ker pa to ni res, rečem vsem, ki so to govorili, naj se drugič prepričajo in premislijo, predno kaj govorijo. Resnici na ljubo bodi povedano, da je moj brat vrli mladenič in da je prišel, ko ni imel več službe, takoj k starišem in bil doma. Omenim še naj tudi, da je naš Joža, ko je odhajal V vojsko, z veseljem sprejel od ljubeče mamice Marijino svetinjo in rekel od mene naučeni latinski rek: „Dulce est pro patria mori!“ in še nadaljeval: „Ce je božja volja, pa rad umrjem za vero, cesarja in domovino!“ Torej ni bil on aretiran, kakor so dolgi jeziki govorili, ampak neki drugi vojak iz konjiške okojice. — Franjo Bečan,
Trnovlje pri Celju. Pri nas je začelo v nedeljo, dne 9. t. m., na večer goreti pri Francu Ahtik in sicer vsled neprevidnosti otrok, 1 igrajočih se z vžigalicami. Vkljub temu, da se je ogenj Širil hitro, u-gasila je vstrajnost in dobra volja g. Kramerja iz Celja; in naših yrlih mladeničev Cprešnika, Gabrovega Naceta in Majerjevega ogenj precej hitro. O-bilna množica1 navzočega občinstva pa je rešila, kolikor je bilo mogoče, tako da ubogi posestnik, ki je tudi zavarovan,; ne bode trpel obilne škode, ker se ima pa tudi mirnemu vzduhu zahvaliti. Stariši, po-* skrivajte užigalice pred otroci!
*	Dobrna pri Celju,. Od občinskega odbora skli-
cani občani so v pomožni odbor za Rudeči križ kmečka okolica Celje za Dobrno izvolili enoglasno sledeče člane:	Predsednik č. g. župnik Friderik Kukovič,
podpredsednica veleblagorodna gospa Rezi Ružička, odborniki: gospa Pavla Zagažen; dr. Artur Hiebaum, topliški ravnatelj; Janez Drgajner, Župan; Fr. Ko-schuch, rentmajster; Leopold Culk, nadučitelj; Fr. Koren, občinski svetovalec; Jurij Božnik, posestnik. — Tuje delavce je pa podružnica Kmetijske družbe na Dobrni v soglasju z občino odklonila, ker se bodo župljani sami pri delu podpirali
*	Sv. Jurij ob Taboru. Za Slovensko iStražo so nabrali gostje župana g, A. Lesjak 6 K Živio!
Šoštanj. Prva žrtev vojske iz našega kraja je padla, pa ne na bojnem polju. Crnövojnika Franca Aravsa, po domače Drucovnika, iz Topolšice, je dne
5.	avgusta, ko je pri Greifenburgu na Koroškem bil na straži ob železnici, povozil vlak. N. v m. p.!
Trbovlje. Naše Trbovlje, M na široko slovi, je sedaj tiho, kakor bti bilo vse pomrlov ' V rudniku je komaj še toliko ljudi, Ida se rudnik popolnoma ne tostavi. Pri zapuščenih delavskih ženah vfJada velika siromaščina. G. učitelj Vole, ki je velik prijatelj u-bogegaj ljudstva,1 je prevzel z več drugimi gospodi nalogo, da nabirajo, milodare za zapuščene žene in otroke v prvo pomoč. Čudno se nam zdi, ker se ru-dečkarji vedno hvalijo, da so prijatelji ubogega delavstva, vendar pa trpijo vrtijljka na dvorišču svojega delavskega doma. Zelo neprlijetno je poslušati tisto režečo lajno, vrhu tega pja Še zadnje novce izvabijo iz nekaterih delavcev. Seveda to je vse kšeft!
Brežice. Ce bi naš kolodvor mogel govoriti, bi znal izza zadnjih 14 dni neizmerno veliko povedati o veliki ljubezni našega ljudstva: koliko je tu krvavela ljubezen do svojcev, ko je naše može in lazite ljubezen do cesarja in do širne domovine klicala v vojsko ! Vse to si lahko videl ob neštetih slovesih na kolodvoru, na kajterem so odhajali vojniki iz treh dežel. Zato bi pa naj oblasti gledale na to, da se ne bo ljudstvo, ki žrtvuje za oesarja in domovino vse, v teh težkih časih od brezposelnih ljudi po mestu žalilo. So elementi, ki se Še zdaj ne morejo znebiti besnega srda zoper Slovence, na ulici naravnost napadajo poštene domačine, do kosti zveste Avftrijanee, kot „Srbe“ itd. Naše zvestobe sicer tudi taka podlost ne more premakniti, toda oblast bi imela vzroka dovolj, da zanaprej kaj takega prepreči ter ljudstvu olajša težo sedanjih dni — Slovenci, prezirajte take izzivače, ali pa se obrnite naravlnost na oblast za varstvo!
Nov tarif za živila.
Z naredbo c. kr. Štajerske name&hiije z dne 29. julija 1914 izdan maksimalni tari! za podrobno prodajo predmetov, 'ki spadajo k vsakdanjim potrebščinam, se spremeni. Maksimalni postaivki veljajo, v kolikor ne vsebuje tari! posebnih drugačnih določb, za najboljše kakovosti. Ceneje vrste, katere so predmet trgovanja, je prodajati za v prometu 1 običajne procentualno nižje postavke cen.
Sadeži.za kruh in za Krmo: pšenica per 1 Kg 36 v, zrno (rž) 26 v, ječmen 28, oves 28, turščica« 25, činkvantin (vrsta koruze) 30, grašica 27.
Moke: pšenična moka 0 per 1 kg 62 v, pšeni’ čna moka’1 60 vi, pšenična moka 2 58 v, ržena moka 1 42 v, turščična moka za kuho št 1 (prve vrste in zdrob 2 v ceneje) 42 v, ajdova moka 70 v.:
Gotov kjruh: bel kruh per 1 kg 60 v„ pol beli kruh 55 v, črn kruh 50 v, žemlje dolge per i kg 1 K.
Suho sočivje:	Zdrobljeni riž (z izjtemo mesta
Gradec) per 1 kg 46 v, zdrobljeni riž (za mesto Gradec) 52 v, riž, druge vrste (z izjemo mesta Gradec) 58 v, riž druge vrste (za mesto Gradec) 64 vj, riž srednje kakovosti (z izjemo mesta Gradec). 68 v, riž srednje vrste (za mesto Gradec) 74 v, pšenični zdrob 64 v, !ižol (prepeličar in bel) 54 v, prosio (kaša) za kuho 48 v, ajda 42 v. Glace-vrsije v tem tariju niso vsebovane.
Sočivje: krompir nov per 1 kg 16,v, kislo zelje 32 v, čebula 50 v, česen 70 v.
Različni užitni predmeti: kava, santos, surova, navadna per 1 kg K 3.60, kava, santos, žgana, navadna K 4.40, kava, srednja, surova K 3.80, kava, srednja, žgana (iine vrste in mešanice v tem ceniku niso zapopadene) R 4.80, sladkor v š,toku (cel) K 04 v, sladkor v Štoku (stolčen) 96 v, sladkor v kockah 98 v, varjena sol 28 v, laneno olje per 11 K
1.20,	bučno olje per 1 1 K 2.—, !ino namizno olje iz-vzemši čisto olivno olje per 1 1 K 2.40.
Meso in mast: goveje meso s priklado 1. vrste K 2.10, goveje meso s priklado 2. vrste K 1.90, goveje meso s priklado 3. vrste K 1.70, goveje meso za Spodnji Štajer 10% ceneje, Svinjina za Srednji in Gornji Stajer K 2.60, svinjina za Spodhji Stajer K
2.20,	ovčje meso K 1.60, prekajeno meso K 2.60, suhi Špeh K 2.40, svinjska mast K 2.40, rastfli. mast K .1,80, margarin K 2.40,
' o, surovo maslo, jajca: polnomastno mle-30 v, posneto mleko 22 v, surovo maslo za, kg K 3,60, jedilno maislo po kakovosti do i jajca 1 komad 10 v, sir srednje kako-!g K 2.50, presni sir per 1 kg 70 v. ì premog v hišo postavljen (odnošen) :
I	kosovni premog per 100 kg K 2.90, tr-
ivni premog 3.20, eibiswaldski kosovni p	lankbviški kosovni premog 2.04, rožno-
premog 1.06, rožnodolski srednji pre-.’dorlski kosovni premog 1.88, oberdori-sreunp premog 1.82, . zangtalski kosovni premog L.78, zangtalski srednji premog 1.72, wiezerski svetli premog: kosovni premog 2.66, srednji premog 2.60, premog v kockah 2.48, 1 zavoj drv 58 V.
Razno : mrva (seno) v Gradcu per 100 kg K 12.34, mrva (seno) izven Gradca 12.—, rezanica K 8._, pšenični otrobi drobno zmleti 13.—, pšenični o-trobi debelo zmleti 14,— „ rženi otrobi 11.—, bencin za motore per 1 kg 1 K.
Ta tari! (cenik) vsebuje izključno najvtišje postavke, katerih se ne sme prekoračiti. iTeh skrajno dopustnih postavkov ceni se je posluževati le tedaj, če gospodarski položaj ne pripušča prodaje po navadnih nižjih cenah. Premembe tega tarila se bodo objavile po političnih oblastvih in potom dnevnih časopisov. Ta odredba stopi takoj v veljavo. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah VIII. poglavja obrtnega reda, eventualno z odtegnitvijo obrtne pravice.
Novim naročnikom!
Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojški, naj si naroči naše liste. Naznanjamo pa že danes, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje nakaznino. Ob robu nakaznice naj napiše svoje ime in obenem pristavi: nOV ItarCiriik. Stem nam olajša delo. Slov. Gospodar stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K, od zdaj do novega lela 1 K 60 v. Straža stane celo leto 10 K, za četrt leta 2 K 50 v., za 1 mesec 1 K. Na vprašanja glede naročnine upravništvo radi ogromnega dela ne bo odgovaralo.
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
Gor. Gabernlk 4 Politane.
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna > Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar«, čovini štev. 70 izborna domača vina, vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje?, pove upravništvo tega lista.	106*
Za poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke,, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po jako nizki, ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
H. E. ŠEPEC, Maribor
Burgpiatz štev. 2.	e8
Prima ajdi za setev in mlete v se dobi po ceni pri J. ROSENBERG, Maribor, Grajska ulica št. 1.
Agitirajte za naš list SRAŽA.
tvoritev I. slovenske knjigarne
* * * na Spodnjem Štajerskem

Vedno v zalogi :
leposlovne knjige
poezije slovarji
mladinski spisi igre
molitveniki podobe.
Sprejemajo se naročila za modne, leposlovne in ilustrovane časopise.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da sva poleg najine trgovine s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami otvorila tudi popòlno knjigarno, trgovino umetnine in muzikalij in da lahko postreževa z vsakovrstnimi knjigami slovenske in nemške literature, muzikalijami in umetninami ter prosiva, da blagovolite naročila tudi na knjige nama nakloniti.
Iščem
r Mariboru hišo z večimi stanovanji, drvarnicami in precej obširnim vrtom. Ponudbe pod M. M. št. 771, poštnoležeče, Sv. Jurij ob-Ščavnici.
Na prodal
je lep, močen, prenovljen, pokrit voz (kolesel) po zelo nizki ceni pri Janezu Šerc,, posestniku v Bezeni pošta Bistrica pri Mariboru.
Proda se
Gostilna, dobrcidoča, ob okrajni cesti pri Studenicah, rodovitna zemlja. Cena K 14.000, polovico izplačati, polovico na obroke.
2.	Posestva, ravno tam ležeča, lepa hiša z novim gospodarskim poslopjem, obstoječa iz njiv travnikov, vinograda, sadonosnika,., vrta in gozda, skupaj meri 9 oralov. Cena samo 9000 kron, polovica se izplača, ostalo na obroke.
3.	Proda se tudi en koleselj, še v dobrem stanu, odkrit, za 150 K. Več pove Franc Gajšek v Poljčanah.
CENTRALIN
(Zakonito zajamčeno štev. 53641.)
Najboljši, naj izdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. - -Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c.kr poljedelske visoke šole, ol prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. presknševal-
__________ nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju 1X2.
EQ0LIN LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborao se obneslo in najno«ejše mazilo zakonje z p»r prot n iaizp&hnenje udov, za okrepčani e udov itd.
SAT0L, neprokosljivo in najboljšo močilo s« setvo, za varnost vseb setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin Patent štev (18 5007). Zahtevajte prospekte m ocere. Veiko priporočilnih pisem!
Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jicin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-jeva costa 12/b.
_ Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)^
1	....... w
Darujte za Slov. Stražo I
Točna iiostrežM
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke I Mustrov, ceniki Zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 8‘50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega Ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka, niklasta K S*— Poročni prstani	K	2*—
Srebrne verižice K 2*— Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in očalar
Maribor, Bosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva
sprejema vloge na kit ji« žice öd vsakega in jih obrestuje po
O
O
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in òbavlja sploh vse ji zaupane denarne posle «po najkulantnejših pogojih.