Pofttnto* rilafana v gotovini
Leto XIX., št, 95.
Ljublfana, tordc 26, aprila 1938
^ena *
n-
Upravtustvo ujuDijana tCiutfljeva 6
-	Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 3126
Inseratni oddelek: Ljubljana. 8elen-oureova ul - Tel 349*2 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7
Telefon St 2455 Podružnica Helle Kocenova ulica 2.
-	Telefon št 190
Raduni or» nošt ček aa vodih: Ljubljana št 11 842 Praga «slo T« i Kit Wten št 1llS?41
Nauk z Rakeka
Sokolstvo ljubljanske župe se je * nedeljo poklonilo spominu Viteš'«iga kralja Zedinite'ja pred njegovim krasnim likom na Rakeku. Pridružila so se tudi zastopstva sokolskih žup Celje. Kranj. Maribor, Novo mesto in Zagreb Predzgodovina te svečanosti je naši javnosti dobro znana Ko je bilo odkritje spomenika na Rakeku septembra lanskega leta odgoaeno, je ljubljanska sokolska župa sklenila, da počasti spomin velikega sokolskega kralja s posebno prireditvijo v letošnjih srpom'adnih dneh. Ta sklep je bil sedaj izvršen na način, katerega globokemu vtisu se nihče, kdor je bil v nedeljo na Rakeku, ni mogel ubraniti. Osnovna misel slavnosti je bila ta, da manifestacije pietete ne sme motili nobena bučna gesta. Sokolstvo. ki je prispelo z vlaki, avtobusi in vsemi možnimi prevoznimi sredstvi, se je mirno in disciplinirano zbiralo v oddelke za sprevod.
Strumno 90 korakale sokolske čete v mogočnem sprevodu po Rakeku. Z obrazov udeležencev si mogel razbrati, kako se vsak poedinec zaveda dostojanstva svečanih trenutkov. Stopala je prava narodna, ljudska vojska, v kateri so v duhu jugoslovenske ideje združene mlade in stare generacije, možje in žene, brez razlike stanu v pravi družinski povezanosti, v skupni volii in v skupni zavesti velike dolžnosti.
Ves Rakek je bil v zastavah. Tudi hiše, ki niso sokolske, so dobro razumele, da gre za počastitev neumrlega ustanovitelja Jugoslavije in največjega sinu našega naroda, ter so se lojalno rn patriotsko ckinčale z našo državno trobojnico.
V največjem redu so sokolski oddelki prikorakali na prostrani trg, kjer se dviga kip kralja Aleksandra v živlien-ski velikosti. Nad 60 sokolskih zastav, ki so nekdaj radostno vihrale živemu kralju v pozdrav in mnoge med njimi prejele iz njegovih rok častno znamenje njegovega kumstva. se je v krogu zbralo okrog spomenika. Uvodni akordi svečanega korala so sokolsko množico navdali s pobožno zbranostjo. Mogočno so odmevale klene besede žup-nega starešine in saveznega prvega podstarešine. Bila je nepozabna s'ika, ko so se zastave nagnile pred kraljem k tlom in ko je zbrana sokolska vojska počastila niegov spomin s klici »Slava!« Z gromkim sokolskim »Zdravo« je zbrano Sokolstvo za velikim očetom pozdravilo njegovega sokolskega sina. Ob zvokih državne himne, je obnavljalo prisego zvestobe narodnemu kra-liu. narodni državi in narodni misli. Še ie krepko zadonela slovanska himna še en strumni pozdrav in slavnost je bila končana. Nekaj minut kasneje so že odhajali prvi avtobusi in so se na kolodvoru že zbirale prve čete za odhod.
Globoko zaleta sta bila oba govora, župnega starešine in saveznega prvega podstarešine. A nailer>še, kar ie bilo pred spomenikom Velikega kralja rečeno, so bile besede samega kralja. Starešina ljubljanske župe je prečital kraljev govor Sokolstvu na Vidov dan 1. 1930.. ko ie veliki Zedinitelj in usta-noviteli Sokola kraljevine Jugoslavije izročil Savezu sokolski prapor. Bil je to takrat pozdravni nagovor. V nedeljo smo ga poslušali kot sveto oporoko, kot naročilo, ki veže celokupno jugo-slovensko Sokolstvo in vsakega Sokola danes in za vedno kot temeljni sokolski zakon. »Od Sokola«, je takrat govoril kralj, »pričakujem, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike iugoslo-venske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha. Pri vseh svojih članih naj krepi in razvija plamen rodoljub j a in plemenitega navdušenja in nai postane šola državljanskih vrlin.«
Kralj je takrat pozval sokolska po-kolenja: »Ne pozabite, da se morate za svoj sijajni polet in za svoje podvige zahvaliti veliki zedinjeni Jugoslaviji. Ne pozabite, da ji pripadate z vsem svojim čutenjem in z vsemi svojimi deli. da živite samo za Jugoslavijo in za jugoslovensko idejo.« In da podkrepi avtoriteto tega opomina, ie veliki sin naroda svoje besede povezal s pretek-lostio naše nacije in jim je dal svetost »sporočila tistih, ki eo padli za veličino domovine«.
Bilo je, kakor da gre od bronastega spomenika živa kraljeva beseda v sokolske vrste. V očeh sokolskih mož in ž£.n si lahko citai tugo. da moža, ki je to govoril, ni več med nami. a tudi ponosno zavest, da je jugoslovensko Sokolstvo nositelj in izvršitelj te svete oporoke Sokolske vrste so se strumno vzravnale, ko si je vsak posameznik v duhu zastavil vprašanje, ali je v teh letih odkar je sokolska vojska sprejela vojno zapoved svojega neumrlega poveljnika, storilo svojo dolžnost in ali danes izpolnjuje naročilo »tistih, ki so padli za veličino domovine«, med kate-
VELIKE HENLEINOVE ZAHTEVE
Teritorialna avtonomija za Nemce na češkem — Priznanje narodno-socialističnih načel - Prilagoditev zunanji politiki Nemčije
Italijanski odmevi
Praga, 25. aprila, r. Včeraj je bil v Karlovih Varih zaključen kongres Sudetsko-nemške stranke. V političnih krogih so pripisovali temu kongresu posebno važnost v toliko, ker je bilo napovedano, da bodo na njem formulirane končne zahteve Sudetsko nemške stranke. To se je res zgodilo. V daljšem govoru, v katerem je kritiziral dosedanje ukrepe vlade v pogledu reševanja manjš;nskega problema, je Henlein nasrlasil, da so dobri odnošaji med Cehi in Nemci v CSR predpogoj za dobre sosedne odnošaje med ČSR in Nemčijo Po njegovem mnenju bi morala čsl. vlada docela spremeniti svoje stališče, se odreči dosedanj: razlagi zgodovinskega razvoja in spremeniti svojo zunanjo politiko tako. da bi ne b:la več v nasprotju z Nemčijo. Končno je postavil naslednj'h osem zahtev:
1. Popolna enakopravnost in ravnoprav-nost Nemcev s čehoslovaki.
2 Priznanje sudetsko-nemške narodnostne skupine kot juridične osebe v svrho čuvanja enakopravnosti v državi.
3.	Ugoditev in priznanje po Nemcih naseljenega ozemlja.
4.	Ureditev nemške samouprave na po Nemcih naseljenem ozemlju na vseh področjih javnega življenja, v kolikor gre za Interese in zadeve nemške narodnostne skupne.
5.	Zakoniti zaščitni ukrepi za one Nemce, ki prebivajo izven strnjenega nemškega področja.
6 Odprava vseh krivic, kl so se zgodile sudetskim Nemcem po letu 1918 in priznanje odškodnne za vso škodo, ki so jo zaradi tega trpeli.
7.	Priznanje in izvedba načela: na nemškem področju nemški državni nameščenci.
8.	Popolna svoboda v priznavanju k nemški narodni skupnosti ln k nemškemu svetovnemu naziranju.
V zvezi s tem je Henlein zatrdil, da se sudetski Nemci enako kakor vsi Nemci na svetu smatrajo za pripadnike narodnega socializma in njegovih načel.
Soglasna odklonitev v češkem tisku
Praga, 25. aprila h. Češkoslovaški tisk brez razlike na strankarsko usmerjenost odločno zavrača zahteve, ki jih je postavil Henlein in naglaša, da odgovor nanje ne more biti drugačen kakor »Ne«! Današnje »Lidove Noviny« pišejo med drugim, da se noben trezen človek ne more otresti vtisa, da sudetsko-nemška stranka prav za prav noče nikakega sporazuma. List naglaša, da bo kljub vsemu razveseljiva posledica ta. da bo češkoslovaški tabor zopet enoten in da bo enotno nastopil proti tem in takim zahtevam Henleina Kategorična naloga vseh političnih strank je, da se sedaj še tesnejše strnejo k odločnemu skupnemu nastopu.
Nocojšnja »Prager Presse« reagira na Henleimovo deklaracijo z uvodnikom, v katerem od stavka do stavka komentira njegova izvajanja in njegove zahteve. Kar se tiče priznanja Henleina k narodnemu socializmu, piše list, bi bilo odveč opozarjati na velika nasprotja in razlike med nekdanjim in sedanjim naziranjem g. Henleina. V vseh področjih češkoslovaške republike brez razlike velja samo češkoslovaška ustava Iz nje je razvidno, da je politični narodni socializem s svojo totali-tarnostjo in s svojim diktatorskim sistemom v republiki nemogoč. Vsak državljan češkoslovaške republike se lahko popolnoma svobodno priznava k temu ali onemu svetovnemu naziranju in ga pri tem ne more nihče ovirati.
»Narodni Listy« pravijo v zvezi z obe-ležbo ozemlja kjer žive Nemci na Češkoslovaškem. da je avtonomija materialno nemoeoča ker je ozemlje v znatni meri obljudeno z mešanim prebivalstvom Henlein je navedel skrajne zahteve pod vplivom raznih dogodkov in nemške evolucije. Prepričani smo, da se bodo te tendence spremenile in prilagodile pogojem, ki jih postavljajo češkoslovaški interesi prvega reda Mi smo slej ko prej za razumno ureditev položaja narodnosti v naši domovini, s pridržkom, da se ne zahteva nič, kar bi moslo oerožati edinost ali neodvisnost naše države
Socialistično »Pravo Lidu« pravi- Nobena i7med točk ki jih je včeraj razglasil Henlein. ne more rešiti sedanieea spora. Henlein zahteva avtonomijo Nemcev na Češkoslovaškem, z drugimi besedami državo v državi, kar pa je nemogoče.
Tudi francoski listi odklanjajo
Pariz, 25. aprila. h V francoskih poetičnih in diplomatskih krogih zahteve. ki jih je postavil Konrad Henlein v Karlovih Varih. ni-so izzvale posebnega presenečenja. Oficiozmi »Temps« piše med drugim eia kljub temu vsebujejo Henleinove izjave nekatere nove elemente. Sedai m d-voma. da &e Henlein priznava za pristaša in zagovor-
niika narodnega socializma Henlemove zahteve so zlasti, v kolikor se nanašajo na teritorialno avtonomijo. na zahtevo po spre membi češkoslovaške zunanje politike im na svobodno izpovedovanje vsega tega, kar označuje Henlein za narodno socialistični svetovni nazor, nesprejemljive iin se ne dajo spraviti v siklad s teritorialno integriteto ter suverenostjo češkoslovaške države Če bi se Henleinov program uresničil, potem bi naistala na ozemlju češkoslovaške republike nova narodno-socialistična država Priznavanje eksistence popolnoma avtonomne tvorbe na ozemlju češkoslovaške države bi pomenilo, da se izroča nemško prebivalstvo v ČSR narodnemu socializmu, ne glede na to. aii to hoče ali ne
V isti smeri komentirajo Henileinove zahteve budi vsi ostali listi. Diplomatski bilten agencije »Radio« piše med drugim: Odgovorna vlada češkoslovaške republike ne mone stprejefci dualizma, ki ga predlaga Hentlein. ker bi to pomenilo zrahljan je. če ne smrt Češkoslovaške. Docela neupravičeno je vodja sudetskih Nemcev opozarjali na primer Svice, da bi na ta način opravičili svoje zahiteve.
»Journail des Debats« piše, da češkoslovaška vlada gotovo ne bo zamudila nobene priliike, da pride do pametnega aranžmana z nemškim prebivailstvom v državi.
Londonske sodbe
London, 25. aprila, h. Henleinove zahteve so tako v političnih .kakor v vladnih krogih v Londonu izzvale neugoden vtis. Splošno prevladuje naziranje ,da so glavne zahteve sudetsko-nernške stranke nesprejemljive. Kljub temu pa v Londonu še niso izgubili upanja, da se bo dal naposled vendarle doseč; kompromis. »Daily Telegraph« piše, da so H nleinove zahteve upravičeno izzvale na Češkoslovaškem odipor in obsodbo Dalje pravi list, da je trditev sudetsko-nemške stranke ,da ona predstavlja celokupno nemško prebivalstvo v ČSR, ovrgel sam organizacijski voditelj stranke dr. Kellner ,kj je v svojem refera/tu raisflasil. da je v stranki organiziranih 800.000 Nemcev, torej komaj 26 odstotkov celokwpn ga števila. »Manchester Guardian« pravi v uvodniku med drugim: Ob primq priključka Avstrije k Nemčiji, ni nobena vlada postopala bolj velikodušno, kakor je češkoslovaška napram nemški narodni manišini. češkoslovaška vlada je sviala politično amnestijo in še posebej obljubila nov manjšinski statut, da bi tako zadovoljila zahtevam nemške manjšinRazpisala je tudi občinske volitve. Najodličnejši ministri češkoslovaške vlade dajejo spravljive izjave, a na vse to odgovarja Henlein le še s stopnjevanjem svojih zahtev.
rimi je sedaj zavzel eno prvih mest tudi On.
Da! Z mirno zavestjo sme jugoslovensko sokolstvo reči, da je zvesto kraljevemu sokolskemu programu in s tem zvesto zgodovinskemu poslanstvu Sokolstva med našim narodom Reči sme, da ga nobena ovira in nobena težkoča od te zvestobe in od službe tej ideji ne more odvrniti. Prvi podstarešina Save-za je dejal nekaj po sebi umevnega, ko je pred kraljevim likom slovesno izjavil, da sokolska armada ne pozna poti nazaj in ceste navzdol in da je neomajna v svoji težnji za napredkom in razvojem našega naroda Odločno so zažarele oči najmlajših in najstarejših Sokolov, ko je zaslužni sokolski borec izpovedal, da sokolske sile ne bo mogla nikoli ovreči in onemogočiti nobena moč med nami in izven nas in da nobena žrtev, naj pade kjerkoli in kadarkoli, ne bo zlomila sokolske volje.
Ko si tako gledal ponosne sokolske vrste na Rakeku in videl odločnost in nezlomljivo silo. ki jih navdaja, požrtvovalnost. s katero so prihiteli najpreprostejši med njimi na zbor pred kraljevim spomenikom, ko si gledal kako je v sokolskih vrstah v zdravem demokratskem duhu brez razlike zbrano vse kar v resnici predstavlja naš narod kmet poleg delavca, intelektualec poleg
dninarja, vse povezano v duhu bratstva in odločne skupne volje braniti napred-i no in nacionalno misel ter jo povesti do j triumfa v našem državnem in narodnem ! življenju, si spoznal, da je sokolska voj-I ska nepremagljiva, da je v njenem ta-| boru v resnici moralna sila našega na-' roda. ki bo s svojo zdravo dinamiko podrla vse ovire na poti k zmagi jugoslovenske misli. Ta sokolska vojska je zlasti v današnjih motnih časih nosilec neomajne vere v našo narodno bodočnost. izpovedovalec onega plodnega optimizma. ki nikdar ne obupuje in nikdar ne klone, ker se zaveda, da je v nacionalnem ponosu, v odločnosti nacionalnega dela skrivnost narodnega življenja. To je nedeljski nauk z Rakeka.
Razhajajoče sokolske množice so se tega dobro zavedale. Zato je bil njihov zaključni pozdrav našemu mlademu kralju in Jugoslaviji tako radosten in samozavesten Nedeljskega dogodka na Rakeku bi se moralo veseliti vsako srce, ki čuti za narod Po'kraških planotah je pihala v nedeljo krepka burja, a navzlic vsem vremenskim prerokom je sonce na nebu s smehljajem pozdravljalo sokolski zbor Narava sama je tako obeležila pomen tega dogodka Naj bi bil nedeljski sokolski pomladni dan srečen simbol plodnega sokni«?kega dela tudi v letošnjem letu.
Rim. 25 aprila k. Italijanski listi obširno poročajo o kongresu Sudetsko nemške stranke v Karlovih Varih in zlasti o včerajšnjem govoru Konrada Henleina ter njegovih zahtevah List- ugotavljajo, da bo od sporazuma med češkoslovaško vlado in Henlemom odvisno aii se bodo mogla z uspehom začeti že dolgu nameravana pogajanja za zbližanje med Češkoslovaško in Nemčijo. Po sodbi italijanskih listov so zahteve, ki jih je postavil Henlein. sicer dalekosežne. vendair pa ne take. da bi izključevale pogajanja za sporazum Končno pristavljajo listi, da bo praška vlada ki je že ponovno, zadnji čas zlasti tudi s priznanjem italijanskega imperija podala dokaze. da hoče zares storiti vse za ohranitev evropskega miru, tudi sedaj znala najti pravo rešitev Pričakovati je, da bo min istrski predsednik dr. Hodža že v nekaj dneh spet stopil v stike s Henleinov uni delegati.
Izhaja vsaK Jan raaei» juii«->i«-ijKt» Naročnina zna.ša mesečn« Dir i5 —
Za inozemstvo Din »0
«
(Jreunisl vo Ljubljana Knaflieva ulica 5 telelor 3122 3123 3124 3125 HI'/« Mariboi Grajski trg št 7. telefon št 2440 Celje Strossmaveneva ulica štev l telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Načrt posi. Jakscha
London, 25. aprila. b. Poslanec Jaksch, predsednik nemške sociadnodemokratiske stranke, je za časa svojega nedavnega bivanja v Londoniu v razgovoru z urednikom »Daily Telegrapha« nakazati naslednjih pet točk načrta za notranje pomirjen je v ČSR: i. Administrativna razdelitev sudetsko-nemškega ozemlja s priznanjem teiitoriailne avtonomije sudetskim Nemcem je neizvedljiva. 2. Uzaikoni naj se proporcionalna udeležba Nemcev v upravi različnih javnih siužbah. 3. Dovoli naj se samouprava na šolskem področju, v socialnih zadevah in na nekaterih gospodarskih področjih. 4. Ustanove naj se delavske zbornice «n zbornice konzumentov na regionalni podlagi, da bi bil tako budi Nemcem zagotovljen na tem področju primeren vpliv. 5. Jezikovni zaikon naj se predela in razmeram primerno spremeni
Jaksch sam pripominja, da je njegov načrt sestavljen kot ownova za pogajanja med umerjenimi Nemci in zmernimi Čehoslovaki, Izdelan je sicer po švicarskem vzorcu, vendar je primerno prikrojen češkoslovaškem razmeram. Izhodišče njegovega načrta je v ostalem pravilna trditev, da je teritorialna avtonomija sudetskih Nemcev po dejanskem položaju nemogoča Iz te premise postavlja vse ostaile zahteve kot korektiv nemških avtcmomustičnih teženj.
Govor predsednika dr. Stojadinaviia na kongresu Jugorasa v Beogradu
Beograd, 25. aprila. AA. Danes, na drugi dan pravoslavnih velikonočnih praznikov, je bil v Beogradu prvi kongres Jugorasa (Jugoslovenskega radničkega sa veza) Na kongresu je govoril tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je izjavil:
»Delavci, prijatelji in tovariši! Naša prestolnica Beograd ni še do danes nikoli videla večjega ne veličastne j šega shoda delovnega ljudstva, kakor je današnji. Zato mi dovolite, da vam predvsem čestitam in vas pozdravim Živeli, dragi tovariši I Prišli ste sem z vseh krajev naše prostrane domovine in povsod, kjer ste potovali, in tam kjer živite, ste videli, da vlada povsod delo, in da se povsod ustvarja Iz tal rasejo tovarne, v nebo se vzpenjajo dimniki. V nekdaj popolnoma agrarni državi ustvarjamo postopno svojo narodno industrijo Te industrije ne ustvarjamo zato, da bi s svojimi izdelki šli na mednarodni trg in tam tekmovali z drugimi narodi. Ustvarjamo jo pred vsem zato, da predelamo naše domače surovine v naših domačih delavnicah in tovarnah. Ustvarjamo jo dalje zato, da damo dela tistemu prebitku rojstev, ki se na srečo vsako leto pojavlja pri nas v takšnem tempu, da se je število prebivalstva v 25 letih podvojilo. Ustvarjamo industrijo, da bo to delovno ljudstvo ne samo sebe prehranilo. temveč da bo s povečanim konsumom raznih življenjskih potrebščin pomenilo tudi novega kupca za naše poljske pridelke Naposled ustvarjamo svojo industrijo zato. da bomo obenem tudi utrdili našo narodno obrambo.
Vidite, zato je razumna industrializacija ena izmed bistvenih točk gospodarskega programa vlade, ki ji imam čast predsedovati. Toda v tej novi Jugoslaviji, ki jo vidite, kako se ustvarja in ki ne obsega samo nove industrije, temveč tudi velika nova javna dela, na cestah in železnicah, na melioracijah in gradbah, za kar mislimo izdati izrednih kreditov za cele 4 milijarde din, v tej novi Jugoslaviji, ki se perobraža, ne smemo pozabiti tistega, ki je osnova vsega ustvarjanja, tistega, ki nosi častno ime jugoslovanskega delavca. Ni nam vseeno, kako naš delavec živi. Ni dvoma, da so se razmere tudi v tem pogledu nekoliko popravile. Danes je bolje kakor pred tremi leti, a takrat je bilo zelo slabo Zato je današnje »bolje« bolje v primeru z onim takratnim slabim. Jaz pa mislim, da delavci ne smete slabo živeti Ne smete živeti le bolje od slabega. Želim da bi živeli ne slabo ne bolje, temveč kratko in malo dobro in zadovoljno.
Kako bomo ta cilj dosegli? Dve poti sta: ena je mednarodna, to so oni agitatorji razmršenih las in širokih rdečih ovratnic, važne, a mračne zunanjosti, ki vam pripovedujejo: Proletarci vseh držav, zedin'te se! To so tisti, ki se zavzemajo za načelo: čim slabše tem boljše, kajti samo v ne- '
zdravem in obupnem miljeju kakor na kakšnem gnojišču uspeva tisto, kar se imenuje socializem in komunizem. To je produkt, ki prihaja k nam iz tujine. Toda slišal sem od nekega francoskega delavca, da pri njih začenjajo takole govoriti: Če je človek mlad delavec, pa ni komunist, je strahopetnež, toda kadar dozori in ima za seboj 21 let, a ostane kljub temu komunist, je bedak. Res je, po žalostnih komunističnih dogodkih v Rusiji in Španiji mora biti človek bedak, če naj misli, da komunizem prinaša delovnemu ljudstvu raj na zemlji. Zato dandes vidimo, kako za Angleži, Italijani in Nemci tudi Francozi odkianjajo komunizem.
Druga pot je nacionalna. Zbrati moramo vse nacionalne delovne sile naše lepe domovine v čvrsto nacionalno delavsko organizacijo, zasnovati svoje gibanje v mejah naše države, na temelju naših razmer in naših nevšečnosti, imeti pred očmi našo gospodarsko strukturo in najvišje interese nacionalne produkcije, ustvariti prijateljsko sodelovanje med delom in kapitalom Vi, tovariši, ste se odločili za to drugo, nacionalno pot, za tisto, ki je edino pametna in edino možna. S takšnim pravilnim stališčem ste si pridobili utemeljene simpatije in zaupanje vseh gospodarskih krogov.«
Dr. Stojadinovič je nato govoril o socialnih reformah kraljevske vlade, in dejal: »Brez velike reklame smo temeljito rešili dva velika problema iz zakonske zaščite delavca: minimalne mezde in pokojninsko zavarovanje. Oba sta bila večni sen vseh delavskih gibanj. Danes sta oba uresničena. Nezaposlenost, ki je jemala delo in zaslužek mnogim našim delavcem, je zredu-cirana na minimum. Nad 200.000 delavcev je več zaposlenih in 2 milijardi delavskih mezd se je več izplačalo lani kakor v letih, ko so naši predniki vodili politiko te države. To je jasen in najboljši dokaz, da so delavski interesi v zanesljivih rokah in da je vaša vera v nas popolnoma utemeljena. Notranji mir v državi je odvisen od zadovoljstva in blagostanja naroda. Če je kraljevska vlada ugodila temu temeljnemu zakonu, na katerem temeljita obstoj in življenje vsakega naroda, smo ugodili najvišjim interesom naroda in države.
Z velikim zadovoljstvom sprejemam predlog vašega vodstva in pristanem na vaše želje, da vzamem to veliko delavsko gibanje, ki ga vi nosite in ki mu vi pripadate, pod okrilje svoje politike. Moj skrajni cilj je združiti in organizirati v krepko nacionalno gibanje vso življenjsko moč našega naroda, vse delovne in konstruktivne elemente naše domovine, da bomo preko takšnega krepkega narodnega poleta v sedanjih resnih čas;h najbolje izpolnili tiste naloge, ki čakajo našo državo in naš narod! Živel Jugoslovenski delavski savezl«
šilingi ukinjeni
Avstriiska narodna banka preneha obstojati kot
sijska banka
Dunaj. 25. aprila. w. Danes Je bila izdana uredba, s kätero se z današjim dnem ukinja dosedanji avstrijski šiling kot zakonito plačilno sredstvo. Do 15. maja bodo šilinge sprejemale v zamenjavo vse državne blagajne, do konca leta pa samo še podružnice nemške državne banke. Do nadaljnjega ostane še v veljavi dosedanji avstrijski drobiž po 1 in 2 groša. ki pa se bo računal za drobiž nemške marke po 1 in 2 pfeniga. Istočasno je odrejena tudi likvidacija avstrijske Narodne banke.
Z uveljavljenjem nemškega zakona o bankah in plačilnih sredstvih, preneha avstrijska Narodna banka obstojati k^t emisijska banka Delničarji dobe namesto vloženega kapitala 4 in pol odstotne državne obveznice, plačljive v 20 letih.
Bfirckel — komisar rajha v Avstriji
Dunaj. 25 aprila br. Dosedanji volilni komisar Bürckel je z odlokom kancelarja Hitlerja 'menovan za komisarja za izvedbo popolne politične, gospodarske in kul-
turne vključitve Avstrije v nemški rajh. Njegov sedež bo na Dunaju, podrejal pa je Bürckel neposredno kancelarja Hitlerju. Do 1. maja 1939 mora izvesti popolno vistosmerjenje Avstrije Njegova funkcija bo tudi v tem, da bo tvoril neposredno zvezo med pokrajinskim namestnikom Seyss Inquartom in kaneelar jem Hitlerjem
Oton Habsburg se be naselil v Londonu ?
London, 25. aprila, o. AngileŠki listi napovedujejo prihod Otona Habsburškega t London. Angleška vlada mu je baje že izdala dovoljenje za bivanje v Londonu.
Grof Ciano odpotoval v Tirano
Rim, 25 aprila. AA Zunanji minister grof Ciano se je danes v spremstvu letalskega generala Pelegrinija in več drugih osebnosti odpeljal v Tirano, kjer bo 27. t m prisostvoval kot priča poroki kralja Zogua.
Frantisele Udržal f
Smrt bivšega predsednika čsl. vlade in zaslužnega borca za svobodo in uedinjenje češkoslovaškega naroda
Praga. 25. aprila, br. Po kratkem bole-hanju jc dane6 opoldne preminul v Prag: bivši miniMJski [«ecbednk dr. Frančišek Udržal. Pogreb bo na državne strcöke.
S pokojnim Františkom Udržalom je izgubil bratski češkoslovaški narod enega svojih največjih in najzaslužnejših sinov. cM iniadih nog pa vse do svojiia zadnjih dni je zvesto služil svojemu narodu in zgodovina bo mogia izreči o njegovem delu le največje priznanje. V službi narodu ni po-znal pokojni Udržal nobenega kompromisa. Njegovo vrhovno merilo je bil intere* naroda predvsem pa intere« kmeäkega delovnega ljudstva. Od leta löü8 pa vse do konca leta 19:57 je bil nepretrgoma v središču političnega loia oa parlamentarnih tleh. V politični boj je vsiopil kot mlad kmet v dobi uajha^ih narodnih bojev v nekdanji Avstro ogrski in si je s svojo značajnostjo, s svojo neustraš-iios'jo in s svojo doslednostjo kmalu pridobil simpatije v najširših slojih. V začetku je pripadal svobodomiselni stranki, leta 1903 pa je prešel v narodno napredno stranko, dokler se ni najx>siled kot vnet zagovornik kmečkih interesov pridružil Švehlovi češki agrarni stranki, kateri je ostal zvest do svoje smrti. Pokojni zdravnik dr. švehla je našel v njem svojo največjo oporo in svojega najvnetejšega sotrudnika. Leta 1901 je bil izvoren za predsednika češkega poslanskega kluba v avstrijskem parlamentu in je od takrat dalje vzdrževal najtesnejše stike z ostalimi slovanskimi skupinami. Posebno pri-jateljstvo ga ie vezalo z Jugoslov eni ki so imeli v njem vedmo vnetega in energičnega zagovornika svojih teženj.
Ko je v Avstriji zavladal protičeški in protislavanski režim, je Udrža' pokrenil akcijo za združitev vseh slovanskih skupin v enoten blok. Na čelu te zajednice je Udržal izzval leta 1911 padec tedanje avstrijske vlade in razpis novih volitev, zadnjih v av-ftroogreki monarhiji. Ze rano se je kot politik začel zanimati tudi za vojaške probleme. Bil je član avstri jsko-madžarske vojaške delegacije, ki je izmenoma zasedala oa L'unaju in v Budimpešti. Veliko razburjenje v nemških krogih je izzval njegov nastop v tej delegaciji, ko je za časa balkanske vojne 1912/13 zahteval radikalno spremembo avstrijske zunanje in vojaške politike ter ži-cosal zaslepljenost avstrijske kamarile. ki si je s svojim početjem sama izrekla svojo smrtno obsodbo. Kljub vsem grožnjam in
preganjanjem je bil Udržal vedno odločen zagovornik pravic slovanskih naoodov. V dobi narodnih torb je navezal tesne s trike 6 sedanjim ministrskim predsednikom dr. Hodžo in drugimi slovaškimi voditelji, s katerimi je tudi za časa svetovne vojne ostal v najtesnejših stikih in snoval fikupno z njimi načrte za končno osvobojenje.
Po prevratu je bil med prvimi češkoslovaškimi politiki, ki so prevzeli nase breme odgovornosti za organizacijo lastne države. Spričo njegovega poznavanja vojaških problemov mu ie bil od sveta početka poverjen resor ministra za narodno obrambo. Sedem let nepretrgoma je bil na tem odgovornosti polnem mestu in v glavnem je njegova zasluga da ima Češkoslovaška danes tako odlično organizirano in oboroženo armado. Po odstopu ?vehle ie Prezident Qsvo'hxü teli poveril Udržalu predsedstvo vlade. Tudi na tem odgovornem mestu je napravil državi neprecenljive zasluge. Bolezen ga je naposled prisilila da se i e umaknil s tega odgovornega mesta, a vse do zadnlega ie vestno spremljal dogolke doma in po svetu in dajal svojim političnim prijateljem dragocene nasvete.
Udržalova smrt pomeni za ve* feškoslo vaški narod nenadomestljivo izgubo. Njegovo ime bo ostalo z zlatimi črkami vklesano v knirigi zgodovine mlade češkoslovaške republike kot moža. ki je vse svoie sile posvetil osvoboditvi svojega naroda in izgraditvi samostojne države.
★
František Udržal se je rodil 3. januarja 1SG6 v Spodnjem Rovnu pri Pardubicah, kot kmečki sin Po srednji šoli je dovršil poljedelsko akademijo v Taboru ln nadaljeval študije v Nemčiji. Ko je kot rezervni poročnik avstrijske vojske pri neki priliki vrgel oficirsko uniformo v gnoj so ga degradirali V največjo zaslugo mu štejejo njegovo spretno vodstvo državnega gosjx>darstva v dobi najhujše gc«rx>darske krize. V glavnem je niegova zasluga da je Češkoslovaška brez hudih pretresijaiev prebrodila gospodarsko krizo. Stara bolezen ga ie 1. 1932. prisilila, da se ie umaknil iz vlade. Kljub svoji visoki starosti ie bil med merodajnimi voditelji češke agrarne stranke. Leta 19^5. je bil izvoljen v senat Osebno je užival pokojni Udržal vsestranske simpatiie in vse do zad njega ie ostal zvest svoji roclni grudi ter je sam vodil svojo kmetijo.
Važni dnevi v Londonu
Jutri odpotujejo Daladier, Bonnet in Chautemps v Anglijo — Podpis angleško-irske pogodbe
London, 25. aprila, h. Danes so se vrnili člani vlade in večina poslancev z velikonočnih počitnic. Kakor vse kaže, bo ta teden politično eden najvažnejših v letošnjem letu Ministrski predsednik Chamberlain in predsednik irske vlade De Va-lera sta danes podpisala angleško-irsko pogodbo, ki ureja vsa sporna vprašanja med Irsko in Anglijo, ter je z njo zaključena tudi carinska vojna med obema državama. Sklenitev te pogodbe smatrajo za zelo velik Chamberlainov diplomatski uspeh.
Nocoj se je sestala vlada k izredni seji, na kateri bo proučen proračun. Jutri bo zunanji minister Halifax sprejel generalnega tajnika Društva narodov Avenola, s katerim se bo posvetoval glede postopanja pri končni ureditvi abesinskega vprašanja na majskem zasedanju sveta Društva narodov Nemški poslanik v Londonu do sedaj še m nastopil, vendar pa je nemška vlada dala v Londonu že razumeti, da bi z veseljem pozdravila, če bi Chamberlain obnovil lansko leto prekinjena nemško-angleška pogajanja.
O razgovorih med angleškimi in francoskim; državniki, ki se pričnejo v sredo in bodo trajali do petka, ne bo objavljeno nikako uradno poročilo. Po informacijah iz poiuradmh virov, bodo razpravljali v glavnem o naslednjih točkah: r Pciitika Angiije in Francije napram Nemčiji, pri čemer se bo ločeno razpravljalo o politiki Nemčije napram zapadnim državam in napram Srednji Evropi.
2. Angleško - italijanski sporazum in francosko-italijansko zbližan je.
3	Možnost likvidacije španskega kon-f-ikta ;n vprašanje neodvisnosti Španije.
4	Majsko zasedanje sveta Društva narodov in likvidacija abesinskega prob ema.
Koordinacija angleške in francoske obrambe.
5	Politika Francije in Anglije v Srednji Evropi s posebnim vpoštevanjem Češkoslovaške
Sklenjeno je bilo, da vojaški strokovnjaki ne bodo sodelovali pri teh razgovorih. ker je čas prekratko odmerjen, pač pa bodo na ses'anku sprejeti načelni skiepi. na podiagi katerih bodo nato vo-
jaški strokovnjaki Francije in Anglije izdelali podroben dogovor o medsebojnem čim tesnejšem sodelovanju na vojaškem .polju.
H ore Beiisha v Parizu
Pariz, 25. aprila, o. Angleški vojni minister se je danes dopoldne drugič sestal z ministrskim predsednikom Daladierom. Sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister Bonnet. Höre Beiisha je ob tej priliki podrobno obrazložil angleški načrt glede vojaškega sodelovanja s Francijo. Govorili so tudi o londonskem sestanku angleških in francoskih državnikov. V dopoldanskih urah se je Hore Beiisha sestal se s šefom francoskega generalnega štaba Gamelinom. Jutri se me v Anglijo.
Pariz, 25. aprila w. Angleški vojni minister Beiisha, ki je prvotno nameraval ostati v Parizu do toaka zvečer, je daines opoldne docela nepričakovano odpotovali z letalom v London. Popoldanski listi pišejo, da ga je k temu nenadnemu odhodu po vsej verjetnosti napotil razgovor ki ga je imel dopoldne s šefom francoskega generalnega štaba Gamelinom Razpravljala sta o tesnejšem sodelovanju francosike in anglešike oborožene sile na kopnem, v zraku in na morju. Domnevajo da je dal Game»!in nove pobude, o katerih hoče Beiisha nemudoma obvestiti angleško vlado, ker bo vprašanje vojaškega sodelovanja ena glavnih toäk razgovorov francoskih in angleških državnikov v Londonu.
Francosko-italljansk: razgovori
Pariz, 25. aprila w. Ker je italijanski zunanji minister grof Ciano odpotoval na poročne svečanosti v Tirano, je nastal v francosko-italijanskib razgovorih odmor. Na poziv zunanjega ministra Bonneta. bo odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu Blondel prišel jutri v Pariz, da o-ebno poroča o dosedanjih razgovorih ter dobi morebiti potrebna nova navodila Razgovori v Rimu se bodo nadaljevali takoi po povratku grofa Ciana, verjetno že v petek popoldne
roni
Dosedanji vrk&va! poveljnik japonskih armad na Kitajskem odstavljen
fcanghaj, 25 .aprila, o. Dosedanji vrhovni poveljnik japonske vojske na Kitajskem general Tersuči je 'odstavljen. Za njegovega naslednika je imenovan general Uošioku. V tukajšnjih nolitičnih " krogih je ta sprememba v vrhovnem vodstvu japonsk- voirke izvala veliko pozornost in jo splošno tolmačijo kot potrdilo doslej zamolčarth japonskih porazov v šan-tungu.
Nova japonska ofenziva
Sanghaj, 25. aprila, o. Po vesteh iz japonskih virov se je razvnela vzdolž vse fronte na severni obali Jangceja nova japonska ofenziva. 2e danes so Japonci zavzeli po kratki borbi mesto Hohsijen.
Japonci prekoračili reko Jangce
Sanghaj. 25. aprila AA. V nedeljo <so Japonci pri H osi jenu 60 lem vzhodno od Nanktnga prekoračili s preeejšnjrm številom svojih oddelkov r#ko Jangce ter prišli
na levi breg. Čete prodirajo proti z^padu v smeri Gaohsina.
Bombardiranje Kantona
Haiskeu, 25. aprila. AA. »Central News« poroča iz Kantona: 18 japonskih letal je bombardiralo včeraj Kanton. 4 bombe so padle na šolo v Hoapu na ustju reke. Uničena je knjižnica šole, učenci pa so se pra-vočasno umaknili v varne prostore. V mestu je bilo ubitih mnogo oseb in mnogo zgradb porušenih
Hongkong, 25. aprila, o. Japonska letalska eskadrila je napadla dva kitajska potniška parnika in ju močno bombardirala. Parn!ka sta plula iz Hongkonga proti Ma-cau. Ena bomba je udarila na prvi parnik in ubila na njem okrog 100 ljudi, večinoma žensk in otrok.
Smrt zasa*snef*stega
^Mill^kesf» knHževflikj?
Varifeva. 25 aprila AA V 89 letu staresti je umrl sloviti poljski književnik Swien-tohowski.
Beležke
Dve sreski skupščini JNS ob severni meji
V	soboto zvečer je bila v Mariboru v dvorani Narodnega doma skupščina sreske organizacije JNS za mesto Maribor. O političnem položaju in o raznih perečih zadevah sta govorila senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Podrobneje smo o skupščini poročali že v ponedeljskem »Jutru«.
V	nedeijo dopoldne je bila pri Sv. Lenartu v Slov. goricah letna skupščina sre-ske organizacije JNS za srez Maribor-levi breg. Udeležili so se je delegati vseh občinskih organizacij JNS iz sreza. Zborovanje je otvoril in vodil predsedn k dr. Milan Gorišek, senator Ivan Pucelj pa je podal obširno poročilo o gospodarskem in političnem položaju. Svojih izvajanj ni mogel zaključiti, ker je navzoči zastopnik sreskega načeistva poprej razpostil zborovanje Ze pred govorom senatorja Puclja so bile volitve novega sreskega odbora Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor z dr Milanom Ooriškom na čelu.
Senator Pucelj je prisostvoval nato v nedeljo popoldne še občnemu zboru občinske organizacije JNS v Kršakih pri Mariboru Tudi tam je podal izčrpno situacij-sko poročilo, v imenu mariborske mestne orsanizacije JNS pa je številno navzoče *lane pozdravil pred«edn;k dr Lipoid Pri volitvah je bil za občinsko organizacijo v Košakih izvoljen sedanii odbor z bivšim žunanom Ivanom Cerinškom kot predsednikom.
Senzacifr Kopitarjeve ulice
»Slovenski dom« je v včeraišnji Številki ob javil nekaka senzac'onalra odkritja o nedovoljenih tracisakciiah in celo o malver-zacijah pri 7.nani zadrugi »Ekonom«. Na ovadbo nekih oseb je bil zaslišan ravnatelj Ekonoma in začasno pridržan v zaporu Po informacijah, ki smo jih preieli iz verodostojnega vira, moramo sklepati, da gre zgolj za poizkus, napraviti afero. Značilno je da so med ovadrtelji osebe, ki so z »Ekonomom« že dalj časa v poslovnih sporih. Prizadeti faiktorji pri »Ekonomu« pripravljajo izčrpno obvesiHTo rz katerega bodo zadružniki lahko videli, da ne gre za ni:kaike goljufije rn prevare, zlasti tudi ne pri hranilnih knjižicah, ki so bile shranjene v »Ekonomovi« blagajni Nadalje nam poročajo. da so pravni zastopniki prizadetih osumljencev že pooblaščeni napraviti potrebne korake, da bod-o imeli vsi vidni rn nevidni povzročitelji te kampanje priliko nositi odgovornost po zakonu.
Posi. Banič in Sokolstvo
PTslanec Milan Banič 9e je čutil med drugim poklicanega, da je v zadnji proračunski razpravi sede! na sodni 9tol in pričel deliti sodbe o delu jugoslovenskega Sokolstva med Slovenci. »Primorske novine«, susaško glasilo JRZ, pa predstavljajo sedaj Baniča kot sokolskega delavca na sledeči način:
»Na Sušaku smo imeli samo eno sokolsko društvo. Bilo je dlan Jugoslovenskega sokolskega saveza In kdo je bil, ki je prvi zanesel spore in prepire v složne vrste jugoslovanskih Sokoiov na Sušaku? Nihče drugi, kakor gospod Milan Banič in njegovi ljudje. Z njimi je osnoval na Sušaku separatistično organizacijo Hrvatskega Sokola in organiziral prvi zlet hrvatskih Sokolov na Sušaku. Njegovi prijatelji so bili takrat tisti govorniki, ki so imeli najbolj separatistične govore. Prednjačil pa jim je v ostrini teh govorov zopet g. Milan Banič sam.«
In ta gospod si je drznil kritizirati delo slovenskih Sokolov, ki so v službi sokolske ideje osiveli in ostali njenim načelom zvesti od svoje rane mladosti do danes.
Adam Pribičevič o svojem odstopu
Zagrebški listi poročajo, da je poslal bivši predsednik Samostojne demokratske stranke g. Adam Pribičevič v zvezi s svojo ostavko posebno pismo raznim odličnejšim pristašem stranke. V pismu odločno zavrača vesti, da je podal ostavko na mesto predsednika SDS zaradi kakih osebnih ali političnih vzrokov, kakor so pisali nekateri listi. Iz politike se je umaknil samo zaradi šibkega zdravja. Končno pravi g. Pribičevič, da bo tudi v bodoče podpiral politiko Kmetsko demokratske koalicije in da ima polno zaupanje v svoje prijatelje, ki so sedaj prevzeli vodstvo SDS. Obenem obeta, da se bo povrnil v politiko, čim se mu bo popravilo zdravje.
Ministrska plača za tajnika
Kmetijska zbornica za dunavsko banovino je razpisala kakor posnemamo po listih, mesto glavnega tajnika zbornice. Prosilec mora imeti fakult tsko ali slično izobrazbo in ne sme biti starejši od 45 let Imel bo z dokladami vred 8700 dinarjev mesečne plače. Kaj bodo dejali k tej ministrski plači kmetje v dunavski banovini, je drugo vprašanje.
Občinske krize v Somcboru
S samoborsko občino ima dr. Maček stalne križe in težave. Pred meseci se mu je spuntai takratni župan Jurčič, ki je javno napadel na seji cbčinskega odbora vodstvo HSS, da se briga samo za kmete, zapostavlja pa srednji sloj in posebno še inteligenco. Prizanesel tudi ni Gospodarski Slogi, ki ji je očital, da povzroča s svojim delom več škode kakor koristi. Končno si je privoščil še okoliške krnele, da škodujejo tujskemu prometu, ker nadlegujejo izletnike, ki obiskujejo Samobor. Pod pritiskom vodstva HSS je župan Jurčič pozneje te svoje izjave malo omilil. Kljub temu pa je moral podati ostavko in z njim celotni odbor.
Nedavno so bile v Samoboru nove občinske volitve. Postavljena je bila samo oficielna lista HSS, ki pa je dobila vsega skupaj nekaj nad 30 odstotkov glasov vpisanih volilcev. Sedaj se je javil pri sre-skem načelstvu v Samoboru neki Hani-bal Praunsberger in vložil pritožb^ prot zadnjim občinskim volitvam V pri ofbi ugotavlja Praunsberger. da je bil na listi HSS izvoljen tudi neki Mišo Novak, ki je v sodnem sporu s samoborsko občino zaradi prilastitve občinskega zemljišča. Poleg tega je baje bila izvoljena cela vrsta občinskih odbornikov in njihovih namest- *
Mussolini] sv načrt za 20 letni mir v Evropi
Nenapadalni pakt med štirimi zapadnimi velesilami, ki naj bi zagotovil mir v Evropi
London, 25. aprila, o. »Peup'e« objavlja diunes senzacionalne informacije o najnovejšem Mussofindjevem načrtu, po katerem naj bi velesile Ewopi zagotovile 20 let miru. Po njegovih informacijah namerava Mussolini storiti vse, da izvede ta svoj načrt ter ga bo predložil Hitlerju, ko bo prišel na obisk v Italijo.
Po Mussottnijevem načrtu naj bi 9e dosege! poseben sporazum med Italijo. Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ki naj bi odpravil vse vzroke sporov in bi predstavljal pakt šrtiirith na obnovljena osnovi Prvi pogoj za sporazum med Francijo in Nemčijo bi bil ta. da bi se Francija odrekla sleherni intervenciji v primeru kakšnih spopadov med Nemčijo in kater,k oli dT/avo v vzhodni Evropi. Nemčija bi se morala obvezati. da bo na pravični podlagi v po "rt e vala ureditev položaja svojih manjšin v vseh onih državah, ki so nastaile v Srednji Evropi na podlagi mirovnih pogodb. Italija bo posredovala predvsem za mirno ureditev sedanjega spona mod Nemčijo in Češkoslovaško. Francija bi se hkratu osvobodila
vseéi obveznosti, ki jih je sprejela s fran-oosko-češkoslo vaško vojaško pogodbo.
Kar se tiče francosko-ruskega pakta, Italija sicer nima namena vztrajati na tem. da bi se ta pogodba razdrla, toda Francija bi morala pristati na to. da bi Italija Anglija in še neka tretja velesila dobili pravice arbitražnega foruma, ki bi imel nalogo presoditi. ali na kak morebitna napad na Rusijo izzvala Rusija sama. Samo v primeru, ako ga ne bi Rusija sama izzvala, bi smela Francija Riusi j i priskočiti na jx*moč na osnovi francosko-ruskega zavezniškega pak-ta
Ko bi se to doseglo, bi bil Mussodhm pripravljen predlagati Berlinu pakt o nena-padanju med zgoraj omenjenimi štirimi evrop-ik imi velesilami za dobo 20 let Temu paktu bi se lahko pridružila tudi Japonska, v kolikor bi prišel vpoštev za japonske interese na Kitajskem. KaT se tiče nemških zahtev po kolonijah, naj bi se to vprašanje kompromisno uredilo v okviru posebnih pogajanj med vsemi prizadetimi salami.
Bonnet o francoskih obveznostih
Pariz, 25. aprila b Zunanji minister Bonnet je v razgovoru s poročevalcem agencije INS izjavil med drugim: Evrcpa je danes mirnejša kakor pred meseci. Seveda bo treba urediti še mnogo vprašanj, ki zahtevajo težavna pogajanja, pribiti pa je treba .da je sedanje ozračje za realistična pogajanja primernejše od dosedanjih. Popuščanje napetost^ je očitno. Verujem v uspeh francosko-italijanskih pogajanj. V Londonu se bomo razgovar-jali o vseh vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Francije, dotaknili pa se bomo seveda tud: splošnega položaja. Francija želi mirne in iskrene odncsšaje z vse rd narodi ne glede na njihov notranji rež:m. napram zaveznikom in prijateljem pa bo Francija izpolnila vse svoje prevzete obveznosti. Politična vprašanja Evrope pa niso edina vpraéanja, ki danes zanimajo državnike Razen teh je 5e mnogo gospodarskih in finančnih vprašanj, k, <?e morajo rešiti, ako se hoče doseči sodelovanje narodov, kajti odtod izvirajo vse politične t?žave naših dni. Pri urejevanju teh vprašanj gre važna beseda Zedinjenim državam. Gospodarsko pomirjenje ln sode lovanje je bistvene važnosti za politično pomirjenje.
Seja francoske vlade
Pariz, 25. aprila, o. Danes dopoldne i« imel ožji ministrsik,- odbor sejo, na kateri je razpravljal o finančnih ukrepih, ki jih bo treba izdati že v najkrajšem roku v smislu pooblastil, k^ jih je vlada prejela od parlammta.
Popoldne ob 15. se Je sestala vsa vlada v Ehzejski palači pod vodstvom preži denta Lebruna Na seji je Lebrun predlagane finančne dekrete podpisal Tr nufcno še ni znano, kakšna je njihova vsebina.
Nevtralnostmi odbor v finančni stiski
London, 25. aprila o. Danes se je sestal plenum nevtralnostnega odbora. Na dnevnem redu so bila finančna vprašanja. Odbor je zašel v hude gmotne stiske. Sedaj je ostal že brez vseh sredstev in so imeli današnji razgovori namen, da bi zastopniki posameznih držav, ki so včlanjene v odboru, dali zadostna jamstva, da bodo njihove države poravnale svoj dolg. Angleška vlada je odboru že zagotovila svoje prispevke, ker ji je najbolj ležeče na tem, da bi odbor dovršil svoje delo in izvedel njene načrte o ohranitvi obče nevtralnosti glede na špansko državljansko vojno. Tudi francoski delegat je izjavil, da bo francoska vlada odbor finančno podprla.
Na danaSnji seji so nato razpravljali še o ponovni uvedbi mednarodne kontrole na španskih mejah.
Hitler oflpotule Ì. maja v Italijo
Bruselj, 25. aprila, o. Sedaj je končno že definitivno sklenjena stvar, da bo Hideir odpotoval v Italijo 3. maja. Spremljalo ga bo več ministrov, kakor Ribbentrop. Neurath, dr Göbbels, Hess in Dcrtmiiller ter ves štab višjrih nemških oficirjev. Vlak bo sestavljen iz 12 jeklenih vagonov.
Henderson pri Horthyju
Budimpešta, 25 aprila. AA. Danes je bil sprejet Henderson v avdienco pri Horthy-ju, nakar je obiskal Daranyija. Jutri bo odpotoval v Prago.
nikov, ki niso pristojni v Samobor in zato po zakonu ne morejo biti izvoljeni. Sresko načelstvo je odstopilo pritožbo upravnemu sodišču v Zagrebu, ki bo v kratkem obravnavalo ta zanimivi primer.
Pritožbe Vladka Radica tajnika kmetijske zbornice
V svojem »Narodnem valu« pripori ča sin pokojnega Stjepana Radica Vladko zopet enkrat »temeljito čiščenje« v vrstah HSS. Po njegovem mnenju to čiščenje ne bo lahka stvar, kajti »ljudje, ki so pripeljali HSS do takega stanja v kakršnem je danes, ne bodo radi pristali na kako čiščenje, ker jim sedanje stanje najbolj ugaja. Pozabljajo pa, da hrvatski kmet ni tako neumen, da ne bi vedel o raznih intervencijah na vse mogoče strani. Prišel bo čas, ko bodo morali zlesti s hrbta hrvatskega kmeta... Ako se drzne kdo med nami samo malo kritizirati taka postopanje, že tvega, da ga bodo brez milosti in prizanašanja obsodili in celo izključili iz -rst HSS Takega upornika takoj proglasijo za »jevtičevca* beograjskega plačanca, n komunista in sam Bog ve za kaj še vse Poleg tega mora biti še noč in -lan pripravljen, da bo občutil posledice svojega puntarstva oa svojem posestvu.«
Nov hud potres
v Turčiji
Ankara, 25 aprila, br. Davi ob fl. « Je občutil v Ankari in v okolici lahen po-j tresn: sunek. Ob 9. 15 je sledil močan po-i tres, ki ga je spremljalo močno podzero^ sko bobnenje. V Ankar^ sami potres ni napravil veije škode, pač pa je povzročil huda razdejanja v okolici. Pos'bno hudo je prizadeto m-sto Pršili, ki je skoraj popolnoma v razvalinah. Močnejši in sla-bejši potresna sumki so se ponavljali še ves dan. Med prebivalstvom je zavladata veliko vznemirjenje. Kljub nftrgodmemu vremenu prenočujejo ljudje povečini na prostem.
Nov itallfanski rušilec
Palermo, 25. aprila. AA. Včeraj so slovesno spustili v morje rušilec »Grenadiere«.
Patriarh Miron
bo posetil Varšavo
Varšava, 25. aprila. AA. Predsednik ru-munske vlade patriarh Miron bo dne 10. maja obiskal Varšavo.
Letalska afera v Belgiji
Bruselj, 25. aprila o. V vodstvu belgijskega letalstva je nastala afera, ki je izzvala v vsej javnosti silno ogorčnje. i Oblast; so dognale .da so neki višji oficirji izvršili nedopustne transakcije. Podrobnosti o aferi sicer niso znane, zvedelo pa se je, le, da so vrhovni poveljnik letal-| stva njegov pomočnik ter poveljnik pilotske šole v Bruslju odstopili.
Incident v Zagrebu
Zagreb, 25. aprila o. V stanovanju tajnika Matice Hrvatske, dr. Fraina Jelašiča. brata pokojnega tajnika dr Mačkove pisarne prof. Jelašiča se je snoči. ko je bila piri večerji zbrana vsa dr. Jelavlčeva družina, pripetil incident ki le po naključju nri imal hujših posledic. Neznanec je ustrelil skozi okno v sobo. Izstrelek je šel tik màmo Je-lasičeve glave in se zaril v zid. Dr. Jela-šič je o dogodku takoj obvestil policijo, ki je ugotovila, da je neznanec streljal iz revolverja kalibra 7.65 mm. Za enkrat še niso mogli dognati, kdo bi bil oddal strel v Jelašičevo stanovanje.
Madžarska : Jugoslavija 3 2 3
Zadnji dan je prinesel Madžarom dve točki
Zagreb, ?5. aprila o. Danes Sr- Je zaključilo teniško tekmovanje med Jugoslavijo in Madžarsko za srednje-evropski pokal. Zadnji dan je presenetil vso javnost. Jugoslavija je obe današnji single tekmi izgubila, tako da se je tekmovanje zaključilo z rezultatom 3 : 3.
Madžar Asboth je v prv, tekmi premar gal Radovanovica v treh setih s 6:2, 13:11 in 6:3, nato pa je še Szigeti porazil Mitica s 1:6, 6:4. 7:5, 6:1. Ker tekmujejo za pokal po točkah .sta si v tem tekmoflra-nju M>'lžarska in Jugoslavija pribarifi po eno točko.
V tekmoa-arju za srednje-evrrxpslkl pokal je vrstni red sedaj naslednji: L Poljska. 2. češkoslovaška, 3. Jugoslavija 4. Madžarska, 5. Avstrija ,ki pa je po priključku k Nemčiji, odpadla. Prihodnje ! t'kmovanje za pokal bo sredi avgusta ▼
Varšavi med Jugoslavijo tn Poljsko ★
Beograd, 25. aprila o. V Beogradu rta
bili danes na pravoslavni velikonočni ponedeljek dve prijateljski tekmi. Zagrebški Gradjanski je pramagal Baska z rezultatom 2:0 (1:0). BSK pa Jugoslavijo z rezultatom 3:2 (1:0).
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Slaba
depresija s pretežno oblačnim vremenom, z dežjem tu pa tam, traja na Poljskem, v Alpah in na Sredozemskem morju. Pritisk je poskočil v ostalih delih Evrope, kjer se je nekoliko zjasnilo. Dokaj toplo vreme v zahodni, južni in južnovzhodni EvropL
Jugoslavija: Jasno sredi države in na severozahodu, kjer je bilo tudi nekoliko nočnega mraza. Oblačno prevladuje v južni polovici. Ponovno se je pooblačilo na skrajnem zahodu, kjer ponekod dežuje. Najnižja toplota Kalinovik —1, najvišja Skoplje 17 stopinj.
Zcmunska vremenska napoved za 26. april: Prevladovalo bo oblačno v vsej kra-Invilii Ponekod bo deževalo, posebno v i "'znih krajih.	^
Zagrebška: Nestalno vreme, oblačno,
■mperature se bodo dvignile
Dunajska: Pretežno oblačno, snremen-Oivo, od casa d« čaaa dež, nekoliko tople-le*
Naše Sokolstvo — kralju Zedlnitelju
Venec 65 sokolskih praporov okrog kraljevega spomenika
Pogled na del množice ob kraljevem spomenika
iN a eeiu sokolskega sprevoda stopajo savezni podstarešina b. Gangl, starešina
ljubljanske župe dr. Pipenbacher in starešina zagrebške župe dr. Gavrančič
V nedelo je bila na Rakeku spominska svečanost, kakršnih je bilo v Sloveniji še malo na Notranjskem pa gotovo nobene Sokolstvo ljubljanske sokolske župe se je poklonilo pred spomenikom kralja Zedini-telja ki je bil lani 17 oktobra odkrit na Rakeku a Sokolstvu udeležba takrat ni b:la mogoča
O nedeli.-ki svečanosti smo obširno poročali v ponedeljskem »Jutru« Vabilu sokolskega vodstva se je odzvalo nepričakovano veliko število sokolskih pripadnikov, ne samo iz ljubljanske. temveč tud; iz ostalih žup Zastopane so bile vse štiri i
NadučUstf Karel Piki
Upokojeni nadučitelj Karel Piki, ki se je po upokojitvi naselil stalno v Ljubljani, praznuje danes 75-letnico plodovitega življenja Mnogo zaslug si je pridobil zlasti za narodno vzgojo na Dolenjskem in na Notranjskem Ohranil se je do sedanjih let naravnost atletsko močan

slovenske župe a tudi zagrebška je poslala posebno odpu.-lan.-ivo z župn m starosto dr Gavrančičem na čelu Zato je morala železnica močno povečati vse redne vlake m uvrstiti še dva posebna vlaka. da je spravila vse sokolske pripadnike iz Ljubbane na Rakek Notranjci in oni z neugodnimi železniškimi zvezami so prišli z avtobus, in tovornimi avtomobili, iz okoliških kiaiev pa tudi kar peš
Rakek se ie za svečanost ode! v zastave, ki so vihrale ?koro z vseh hiš razen s kolodvora ter drugih javnih po='opii Dan je bil lep. po večini sončen veter ne pre-
In spoštovanja, naletel pa je tud na silne težave in sovražne izpade Toda mož krep kega značaja je neupogljiv stopal s>vojo ravno pot. Ostal ie prekaljen Sokol V vseh 40 letih učiteljevanja ni poznal »bolezen-
Nagovor prvega podstarešine SKJ Engelberta Gangla
hud. Tako Je tudi vreme pripomoglo, da je bil vtis svečanosti še lepši.
Sokolski oddelki so se zbrali pred kolodvorom Po prihodu zadnjega vlaka iz Ljubljane so se uvrstili v sprevod, v katerem je šlo okrog 3000 članov m članic z dvema godbama in 65 prapori Enako velika ali še večja množica sokolskih pripadnikov in drugega Sokolstvu naklonjenega občinstva je obrobila v gostih špa-lirjih prostrani trg pred kolodvorom Ko se je vrnil sokolski sprevod in so sokolske čete napolnile notranji del trga. je bilo zbranih okoli 7000 ljudi, ki so pobožno prisostvovali nepozabni spominski svečanosti.
Govorila sta starešina ljubljanske sokolske župe dr Pipenbacher ter posebni odposlanec saveza SKJ in njegov prvi podstarešina Engelbert Gangl Godba je za uvod zaigrala koral »Duši padlega junaka«. po govoru dr Pipenbacherja pa »Pesem sokolskih legij«, ki jo je pela z njo vsa velika množica. Ob koncu je godba odsvirala državno himno, nato pa staro sokolsko in slovansko himno »Hej Slovani«, ki so jo zopet peli vsi navzoči.
S svečanosti je bil Nj. Vel kralju Petru II., starešini Sokola kraljevine Jugoslavije brzojavno odposlan naslednji uda-nostni pozdrav:
>5259 pripadnikov sokolske župe Ljubljana z odposlanci sokolskih žup Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto in Zagreb se ob spomeniku velikega očeta blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja na Rakeku klanjamo njegovemu nesmrtnemu spomina. Obenem mislimo z ljubeznijo in vdanostjo na mladega kralja, ki mu pošiljamo s te pietetne svečanosti iskrene sokolske bratske pozdrave. Naj živi nai mladi kralj! Naj živi dom in rod Karadjordjevičev! Naj živi Jugoslavija! Naj živi Sokolstvo! Zdravo! — Gangl.«
Prvi podstarešina Gangl je položil pred spomenik krasen venec sokolskega saveza Vence so nato položile še vse slovenske in zagrebška sokolska župa ter vsa sokolska društva na Notranjskem, a tudi mnoga okrožja iz drugih krajev Slovenije, med njimi koroško sokolsko okrožje s skrajne severne meje Dvanajst društev notranjskega obmejnega okrožja ie položilo dragocen srebrni venec iz dvanajstih lipovih listov.
Poklonitev sokolstva pred kraljevim spomenikom na Rakeku je bila določena kot pobožna spominska svečanost Kot taka je tudi potekla. Zato ni bila z njo združena n;ka.ka veselica, zato v sprevodu ni bilo običajnega popevanja sokolskih in drugih koračnic, tudi sodba je igrala le resne komade. V popolnem skladu s pietetnim namenom svečanosti so vsi udeleženci pokazali občud^vania vredno disciplino Reditelji so imeli lahek po^el Vse to pa je pripomoglo da je bil vtis svečanosti tem boli mo^o^en in da so h'li n'-'-mnogi ki se med njo niso mogli ubraniti solz
skega dopusta» in ne počitka Ko se na mejniku tričetrtstoiet ja tako pogumno vzpenja naprej proti stotici. ga spremljajo tople čestitke številnih znancev, prijateljev in bivših učencev.
Tragična smrt mladega celjskega
Nad Hudičevim grabnom se je pobil do smrti
Po rodu fe iz Kozjega, učiteljišče pa je končaj v Ljubljani, izpopolnjeval se je nato še v tečajih na Grmu in na Dunaju ter slednjič v risarskem tečaju v Gradcu Prva tlužba mu je bila v Hrenovicah. onkraj Postojne,, nakar so mu potekala bridka leta zavednega slovenskega učitelja skozi polno 40-letno službeno dobo v Nadanjem selu. na Prežgan ju. v Št Vidu pn Stični in slednjič v Šmartnem pri Litiji, nato v Mir m peči. v Suhorju, v Vrbo\'err. pri Postoj ni v Starem trgu. dokler ga ni 1 julija 1926 dosegla upokojitev v Ložu
Povsod je slovel kot vesten vzgojitelj, kot pravi skrbnik za obče narodno dobro Pomagal je. kjer je mogel, pri občini ali posojilnici, izkazal se je kot odličen sadjar in vrtnar, zadrugar in lovec in seveda kot prikupen družabnik. Mnogp je užil ljubezni
Celje, 25. aprila V nedeljo popoldne je krenil 261etni Josip Ferk, trgovski pomočnik pri tvrdki Rakusch v Celju, z nekim svojim prijateljem v Hudičev graben pri Celju. Okrog 16. sta oba naskočila strmo steno nad Hudičevim grabnom, kjer često trenirajo plezalci. Ferku. ki je bil privezan, je visoko v steni nenadno spodrsnilo. Ferk je strmoglavil kak h 15 metrov globoko, treščil z glavo ob skalovje in obvisel nezavesten na vrvi. Njegov prijatelj je hitel na pomoč. Ferka so pozneje spravili do ceste
in ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Nesrečnež si je pri padcu pretresel možgane in si hudo poškodoval tilnik. Zdravn ška pomoč je bila zaman. Danes ob 12.30 je Ferk podlegel poškodbam. Pokojni je bil simpatičen mlad mož in navdušen turist, ki je imel za seboj že mnogo težkih visokogorskih tur. Njegova tragična smrt je pretresla vse, ki so ga poznali.
Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Vlomilska družba prijeta v Studencih
Izvršila je v mariborski okolici 24 tatvin in vlomov
Maribor, 25 aprila Varnostna oblastva so zajela veččlansko tatikrsko in vlomilsko d-užbo. ki je v zadnjem časni izvršila 24 tatvin in vlomov v bližnji mariborski okolici, predvsem v Kr-čevimi. Koša/k.ih in Rošpohu. Aretiranih je pet članov te tatinske im vlomilske družbe, ki je imela sivo j e tavno shajališče v Studencih pri Mariboru. Izsledrtev te družbe je slediiia neposredno po vlomu, ki je biil izvršen v Osetovo gostilno na Griču, o čemer smo že poročali irn ob kateri priliki so drzni vlomilci in tatuni odnesli jestvim. pijače in raznih drugih predmetov v vrednosti okoli 2—3 000 din Seda j pa se je ugotovilo. da so odnesli tz Osetovc kleti tudi sod vina v katerem ie bik oko>h 60 litrov vimo Oglasni «o se tudi pri posestniku ko grmovje, kamor so hodili pit ukradeno vino Oglasili so se tudi pn posestnik k u Avgustu lerneju v Rošpohu, ki so mu od nesli krompirja, sadjevca, okoli 35 kg mesa in druge predmete. Oči vidno isti vlomil-
ci so se vtihotapili budii v klet posestnika Ivama Haja v Krčevim. ki so mu tudi odnesli večjo količino vina. Ti vlomilci so se potem takem očividmo specializirali na jest-vine. vino žganje im sadjevec Orožniki, ki so našli v Studencih ceio skladišče ukradenih predmetov, so arefriiramce primorali. da so vrniidi lastnikom 15 litrov žganja razne jestvine ter okoK 80 litrov vina. Nekateri od aireticamcev so omenjene vlome že prima! i.
Posestniki v Košakih, Krčevnui in Rošpohu so se ob razkritju omenjene vlomilske družbe precej oddahnili Preiskava se energično nadaljuje, varnostmi organa pa upajo da se jim bo posrečilo zajeti se tudi druge ciane te družbe, med katerimi so nekateri silno lepo in gosposko oblečeni.
Od aretiranih so trije ólann te vlomilske družbe doma ri Studencev, d v« pa iz Kamniškega jarka Kolovodja teh tatinskih in vlomilskih pohodov je bil neki Karel Sku-pet iz Studencev
Ktšf grda tepotfSfc® naenkrat si postala! t Odólom pai le nikdar zet Ti mi« negovala!
Ali je kaj ljubkejšega od negovanih ženskih ust, v katerih se vrsta belih zob biserno blesti! Kako prijetno in simpatično učinkuje človek z lepimi, zdravimi in skrbno negovanimi zobmi! — Najboljše sredstvo za dnevno nego ust in zeb je ODOL.
^romatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL
-- ---
Dva morilca za dva umora
obsojena v Mariboru vsak na dvajset let
Maribor, 25. aprila
Ko sta morilca Ivan Bevardi in Ivan Šajtegel danes popoldne stopila pred sodnike. da izpovesta, kako sta 19. februarja pokončala gradbenega tehnika Stanka Dolničarja in magistratno uradnico Milko Gorupovo. se je poslušalec moral le iz-praševati: kakšna so bila pota, ki so privedla ta dva fanta na pot tako okrutnega kriminala ? Opis njunega dosedanjega življenja nam brž pojasni, da so se tu strnili vsi momenti, ki lahko izpridijo mladega človeka.
Pokojna Milka Gorupova
Ivan Bevardi Je nezakonski otrok, ki ga je mati rodila, ko ji je bilo komaj 19 let. Ravno toliko je povohal ptujsko gimnazijo, da se je seznanil s slabimi stranmi mesta, kmalu je bil zaradi vlomnih tatvin izključen iz vseh srednjih šol v državi. Potem se je poizkušal v trgovini, naposled je postal postopač. Njegov tovariš Ivan Šajtegel je takisto iz razbite družine, star je bil komaj 7 let, ko je njegova mati navezala stike z drugim krušnim očetom, ki je bil že desetkrat kaznovan zaradi različnih deliktov. Na šajtegla je tak zgled seveda brž vplival in fant je b0 lani v maju obsojen zaradi štirih vlomov in dveh prestopkov tatvin na 6 mesecev strogega zapora. Tri tedne pred zločinom na Pohorju sta se Bevardi in šajtegel seznanila. Kakor je pokazalo današnje zasliševanje, sta brž začela snovati najrazličnejše načrte za roparske napade, vlome in podobno, samo da bi kakorkoli prišla do večjega denarja, da bi lahko šla v kino in da bi veseliačila. Saj sta prav za prav tudi Dolničarja in njegovo spremljevalko šla 19. februarja morit samo zaradi tega, ker je bila sobota in sta se zvečer hotela pove-seliti.
O izsledkih natančne preiskave smo ob-širneie poročali že v včerajšnjem, ponedeljskem »Jutru«. Vsi tam navedeni podatki so poslužili tudi za sestavo obtožnice. Tu je bilo izpričano — zlasti po ugotovitvah na kraju zločina in pri raztelesenju obeh žrtev — da sta Beverdi in šajtegel neusmiljeno udrihala po dveh nedolžnih žrtvah, nakar sta si denar razdelka, ostali plen pa zanesla do Bevardijeve hiše. šajtegel je šel nato soat, Bevardi pa je skril plen pod tla domačega svinjaka, nakar je še ponoči šel na policijsko stražnico na Frankopanovi cest' in je tam lagal, da sta ga dva neznanca okrog 18. ure napadla na Pohorju blizu Mrzlega studenca, pri čemer da ga 1e eden brez povoda z nožem dvakrat sunfl v levo stegno. Bevardi je tako popolnoma sam obrnil nase sum grozovitega zločina pri Sv. Bolfenku in ko mu je polic'ia v bolnišnici napovedala areta elio. 1e vlovila že tudi njegovega tovariša šajtegla. Kakor sta oba mlada zločinca ori zločinu samem pokazala višek bestialnosti. tako sta v pre'skavi pokazala nenavadno veliko mero lažnivosti in podlosti. sai sta iz samega maščevani* zapletla v mrežo preiskave tudi nedolžnega Blaža šego šele 3 marca je šaitegel pod bremenom skrbno Izvedene preiskave moral preklicati vse obdolži t ve glede šege in priznati, da ga le lažno obdolžil sodelovanja zgolj iz maščevanja, ker ga je šega izdal policiji. V današnji, komaj dobro uro
trajajo« razpravi se Je odprto brezno grozotne pokvarjenosti dveh potepuških fantov in njunega okolja. Za dvema silno propadlima mladima človekoma so se za dvajset let zaprla vrata ječe. To ni kazen, marveč skrajno potrebno obvarovanje družbe pred dvema skrajno nevarnima zločincema, ki sta pri pokončanju Stanka Dolničarja in Milke Gorupove kakor tudi v teku današnjega zagovora pokazala, da ni praga, kjer bi se bil vsaj s trohico vesti ustavil njun zločinski nagib.
Sami pravniki v dvorani
Za. današnjo razpravo je vladalo ogromno zanimanje in so romale proti sodiščne-mu poslopju v Marijini ulici od S. ure zjutraj naprej cele trume radovednega občinstva. Pred sodiščem in na stopnicah pa so bili policijski stražniki, ki so vsakomur prepovedali vstop v sodiščno poslopje, kdor ni imel na sodišču opravka. Zaradi tega se je pred sodiščem zbrala velika množica ljudi, ki jo je morala policija naposled raz-gnati.
Razprava se je pričela točno ob 10. uri. Morilca Ivana Bevardija in Ivana šajtegla sta dva jetniška paznika pripeljala vklenjena v razpravno dvorano št. 53. v prvem nadstropju okrožnega sodišča, kjer so že zavzeli svoja mesta sodni senat, državni tožilec in branilca. V sodno dvorano so smeli le odvetniki, juristi in sodniki, ki jih je bilo toliko, da je bila razpravna dvorana skoro docela napolnjena. Bevardi in šajtegel sta stopila pred kazenski senat v dokaj čednih oblekah. Oba sta visoko ra-
Pokojni Stanko Dolničar
ščena ter prav dobro izgledata, šajtegel je bil sicer nekoliko bled, Bevardi pa precej rdečeličen. Senatu je predsedoval s. o. a dr. Tombak, prisednika sta bila s. o. s. dr. Čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, dočim je šajtegla branil odvetnik dr. šnuderl, Bevardija pa odvetnik dr. Stanjko.
Po formalni ugotovitvi identitete Bevardija in šajtegla je državni tožilec dr. Dev prečital 14 strani obsegajočo obtožnico in je čitanje trajalo pol ure. V obtožnici, ki je bila skrbno sestavljena, je državni tožilec podrobno orisal ves zločin in ozadje roparskega umora.
Ivan Bevardi izpoveduje
Sledilo je zaslišanje prvega obtoženca Ivana Bevardija:
Predsednik: Bevardi, slišal si obtožnico, kaj praviš k temu?
Bevardi (z bolj tihim glasom): Kriv sem toda ne tako kakor stoji v obtožnici. Priznam, da sem s sekiro udaril pokojnega Dolničaria, toda k zločinu me je nago-varlal šajtegel.
Predsednik: Nikar se ne zagovarjaj tako nesmiselno. Ko si zadnjič bil pred sodiščem, bi ti morali dati dve leti in ne 2 meseca, pa bi morda ta zločin izostal. Povej, kako sta izvršila zločin?
Bevardi: Prasim, gospod predsednik, fl*
smem zagovor prečitatL Sem ai ga namreč napisal
Predsednik: Na, to ne gre, kar povej.
kako je bilo!
Nato je Bevardi v dalJSih izvajan jih
opisal, kako sta zločin pripravila ln izvedla: >19. februarja sva šla s Sajteglom, ki sem ga spoznal šele tri tedne pred tem, na Pohorje z namenom, da bi oropala kakega turista, da bi prišla do denarja. Na to idejo me je spravil šajtegel, ki ni imel nobenega denarja in bi se bil šel rad zabavat, ker je bila ravno sobota.«
Predsednik: Ali sta se že dalj časa bavi la z mislijo, da bosta izvršila rop?
Bevardi: Da, šajtegel me je že 14 dni nagovarjal, da bi napadla kakega smučarja ter mu vzela denar. Rekel je tudi, da bi v Vetrinjski ulici napadla nekega sta-rinarja. o katerem ve, da ima mnogo denarja. baje 40.000 dinarjev. Tega stari-narja bi napadla v veži ter ga pobila na tla, nato pa bi mu odvzela denar in ostale dragocenosti. Tudi je šajtegel predlagal, da bi oropala nekega znanega čevljarja.
Predsednik: Zakaj potem tega nista storila?
Bevardi: Jaz si nisem prav upal, ker
sem se nekoliko bal.
Predsednik: Pokojnega Dolničarja in Gorupovo pa sta si upala umoriti? Kaj bi pa storila, če bi vaju kdo pri tem zalotil?
Bevardi: Najbrže bi šajtegel še tistega ubil!
Predsednik: Tako! Kako pa sta nesla morilsko orodje na Pohorje?
Bevardi: Jaz sem imel sekiro pod suknjo. prav tako šajtegel železni bat.
Predsednik: Kako pa sta izvršila napad?
Bevardi: Dogovorila sva se s Sajteglom, da bo on dal znak za napad in sicer s kaš-Ijaniem. Ko sva Dolničarja in njegovo spremljevalko dvakrat prehitela, sva ju čakala, šajtegel je naenkrat zak8šljal, nakar sva oba istočasno planila po Dolničar-ju in Gorupovi. Jaz sem udaril Dolničarja, šaitegel pa Gorupovo.
Državni tožilec: Pred preiskovalnim sodnikom ste drugače povedali, ln sicer da ste Dolničarja prosili najprej za cigareto!
Bevardi: Ne. preiskovalni sodnik Je najbrže napačno zapisal.
Predsednik: Ali je Gornpova kričala? Bevardi: Ne, bila je takoj omamljena, šajtegel: Ni res, kričala je! Bevardi: On laže. saj sva oba istočasno udarila
Predsednik: Kdo pa Je obe žrtvi zavlekel v gozd?
Bevardi: Oba. Jaz sem Dolničarja zgrabil za noge, šajtegel pa Gorupovo ln sva ju vlekla.
Predsednik: Ali Dotničar ni nič stokal? Bevardi: Da, Dolničar in ženska sta stokala in glasno smrčala. Prav zaradi tega je šajtegel dejal: »Ne boš tiho!« — in je parkrat udaril po Dolničarju in ženski.
Predsednik: Zakaj pa sta Gorupovo slekla?
Bevardi: šajtegel je imel svoje namene.
Državni tožilec: Višek bestialnosti! Bevardi: šajtegel je rekel, da je »fejst« ženska.
Državni tožilec: Nikar se ne izgovarjajte! Vi ste glavni lopov!
Predsednik: Ali sta res po groznem zločinu pojedla ukradene jestvine iz nahrbtnikov ?
Bevardi: Da. Potem ko sva obema žrtvama odvzela predmete, sva se nekoliko oddal jila in pojedla nekaj klobas, kruh in jabolka.
Predsednik: Kdo pa Je nosil nahrbtnik in smuči v dolino?
Bevardi: Ker sem bfl ranjen, je vse predmete nosil šajtegel, jaz sem jih le zakopal v domačem svinjaku.
S tem jc bilo zasliševanje Irana Bevar-dija končano in je prišel Ivan šajtegel na vrsto.
Zaslišanje Ivana šajtegla
Predsednik: Zdaj pa ti povej, kako je bilo!
šajtegel: Bevardi laže. On je sprožil misel. da bi oropala kakega turista in si prilastila aenar. Bevardi mi je dal železni bat in je tudi on skoval načrt za napad. Ko sva Dolničarja in njegovo spremljevalko dvakrat prehitela, sva ju čakala v nekem klancu pod mrzlim studencem. Bevardi je nato šel za žensko, ji podstavil nogo, da je padla. Ko je ženska zakriča'a, se je Dolničar, ki ga že od prej poznam in ki je hodil pred žensko kakih 10 m, obrnil proti Bevardi ju ter ga z nožem sunil. Nato je Bevardi poklical mene na pomoč, nakar sva oba planila po Dolničarju in ženski ter ju pobila na tla in ju nato zavlekla v gozd, kjer sva jima odvzela predmete.
Državni tožilec: Vi lažete, da vam živ krst tega ne verjame!
šajtegel: Jaz nisem kriv, saj me je k Zločinu nagovarjal in zapeljal Bevardi.
Državni tožilec: Zakaj pa ste Blaža šego obdolžili, da je on izvršil bestialni umor?
šajtegel: Zaradi tega ker naju je izdal. Državni tožilec: To je vendar bila njegova sveta dolžnost.
Predsednik (k Bevardiju) : Ti si tudi svojo mater pretepal!
Bevardi: Ker mi ni dala hranilne knjižice z 200.000 din.
Državni tožilec: Saj knjižice sploh ni. To je Bevardijeva sama rekla zato, da bi lažje dobila posojilo na hišo. Dejansko pa knjižice z vlogo 200.000 din. ki naj bi jo zapustil Bevardijev oče, sploh ni.
Predsednik: O tebi in šajteglu se govorijo grozne stvari. Ti si baje spal pri svoji materi, šajtegel pa pri svoji sestri.
Na to vpnšanje šajtegel molči," Bevardi pa pravi: »To ni res!«
Predsednik: Najbolje bi bilo, da bi vse spustili v zrak in zažgali. To je vendar strahovito. Kako pa sta si plen razdelila? šajtegel: Bevardi mi je dal 19 din Predsednik: Slišite, za tako neumne pa nas vendar nimate, da bi vam to verjeli.
Bevardi: Res je, Dolničar ni imel več kakor 39 din.
Predsednik: Čedna družba! Celo pri plenu drug drugega goljufata!
Državni tožilec: O moralni vrednosti priča tudi to, da sta oba prisegla, da se ne bosta izdala. Sedaj pa valita krivdo drug na drugega, škoda, da vama manjka le 17 dni za vislice!
Sodba: 2o let robije
Sledilo Je zasliševanje treh prič in si-jer Josipa Ljubca, Mihaela Obrula in Frančiške Hohlove, ki pa se ne nanaša na sam zločin, marveč samo o tem. kako sta oba zločinca pred groznim dejanjem žive-
Domače Testi
• Združenje >Masaryk« r Beograda, o katerega ustanovitvi smo poročali, je izvolilo naslednji upravni odbor: predsednik zdravnik dr. Nikoia Vučetič, podpredsednika prof. Miljenko Vidovič in Milan Marjanovič, tajnika univ. proi. dx. D joka Jovan ovič in mežčan-6ko-šolskd učitelj Jovan Sepa, blagajnik pa načelnik finančnega ministrstva Josip Ko-nečni: nadzorni odbor tvorijo: upokojeni generai Joksim Gajič, bančni upravnik Evgenij Kiklič in odvetniška pripravnica Oilga Ban-dičeva. Častno razsodišče tvorijo prof. Petar Ilič, publicist dr. Juraj Tomičič in tajnik pravosodnega, ministrstva Vid Vujanovič. Namen združenja »Masaryk« je: buditi, razvijati in krepiti v zasebnem kakor v javnem življenju našega naroda duh resnice, pravice, vestnosti, točnosti, dolžnosti, poštenosti. človečnosti, srčnosti, vzajemnosti, sodelovanja, naprednosti in prosvitljenoeti in to na osnovi vrlin, ki so v skladu z duhom našega naroda. Cim ee v katerem kraju sestane uaj-manj 10 članov. Lahko ustanovijo kolo združenja »Masarv kac. Pisarna združenja je v Beogradu. Kralja Milana ulica 34, telefon 20-253.


110.-
ročno tkano 75 cm širine za športne obleke za gospode in za damske kostume
S*cttI&e sko
150 cm šir.	17$*""
v izrazitih novih barvah Manufaktura
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
*	Prva mednarodna zrakoplovna razstava v Beogradu. 2e davno nam je bila potrebna velika razstava, ki bi mogla pokazati ves razvoj našega letalstva ter zavzeti najširšo javnost za zrakoplovstvo. Krajevne organizacije Aerokluba eo v svojem področju priredile še lepe letalske tekme in propagand i-stične prireditve, a vsi taki posamezni letalski dnevi ne morejo prikazati vsega razvoja zrakoplovstva v naši državi. Za prireditev v velikem obsegu, združeno s koristno javno manifestacijo, doslej sploh nismo imeli primernega prostora. Zdaj pa je taka razstava omogočena na beograjskem sejmišču. Od 28. maja do 13. junija bo na vsem področju beograjskega seimižča prirejena prva naša zrakoplovna razstava, pri kateri sodelujejo naš Aeroklub, poveljstvo vojnega zrakoplovstva ter vsa naša aeronavtična industrija. Na zanimivo in važno razstavo bomo še opozarjali.
*	Ne 550. temveč 550.000. V poročilu o občnem zboru Proti tuberkulozen e lige, ki smo ga objavili v ponedeljek i izdaji, je ostalo d voi e nerodnih pisnih ali tiskovnih napak, ki jih je pozoren čitatelj najbrž lahko že sam opazil in raztolmačil. a jih točnosti na ljubo vendarle še popravljamo Tako je šef-zdravnik dr. Neubauer z Golnika v svoiem govoru navajal da je danes približno 550.011|) prebivalcev Slovenije pod zaščito dispanzerjem Cine samo 550 kar bi bila pač malo pr«-si'"OTnna številka). In nasi dispanzerji so lani izvršili okrog 4000 pnevmatoraksov in drugih mnniših operativnih posegov (ne dispanzerjev).
Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se
izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje ki se mire tudi dolsro uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenèica se dobiva v lekarnah, droeerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl res S br ti 4M M
* P Istetno zaračunavanje n pitnjne v ko- j iodvorskib restavracijah. Skladno z odredbo i
kraljevske bartske uprave, s kaitero se je 1 odredila uvedba odstotnega zaračunavanja j napitnine kot nagrade strežniškemu osebju, se t.o odloku generalne direkcije drž. železnic od 1. maja dalje ubirala največ 10% napitnina tudi v kolodvorskih restavracijah: Ljubljana. Zidani most Man h or Celie. Ca-kovec. Jesenice, Pragersko in Rakek. Ta način ubiranja napitnine se bo vršil samo od ; gostov, ki bodo po s t teže ni za mizo. Gostom pa. ki bodo postreženi šteje neposredno pri bifejih, kioskih ali ob vlakih, se napitnina ne ko priračunnvala Vsako jemanje napitnine je pod pretnio sankcij predvidenih v 51. 12. točka 5. Uredbe o pomožnem osebju prepovedano.
Zaslišanje je bilo končano ob 11. uri, nakar so sledili pleclojeji državnega tožilca dr. Deva, odvetnika dr. šnuderla in dr. Stanjka. Senat se je nato umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 10 minut, nakar je predsednik senata dr. Tombak razglasil sodbo, po kateri sta oba kriva v smislu obtožbe in se obsodita Ivan Bevardi in Ivan šajtegel vsak na 20 let robije. Sodbo sta oba zločinca, ki nista kazala v teku razprave nobenega kesanja, smehljaje sprejela. Ob koncu je predsednik še dejal, da bo zastavil ves svoj vpliv, da bosta oba kazen do zadnje minute odsedela in ne bosta deležna- morebitne amnestije. Slično je poudaril tudi državni tožilec dr. Dev, nakar sta jetniška paznika oba zločinca spravila nazaj v celico.
PRI SELITVI LAHKO MIRNO SPITE,
če poverite selitev strokovnjaško izučenim delavcem. — Kadar se selite, obrnite se vedno na tvrdko
Špedicija Türk — Ljubljana
MASARYKOVA 9, TELEFON 21-57. Tudi premog Vam hitro in za mal denar j pripelje na dom.	4
! * Za spomenik Viteškega kralja t Mežiški dolini so doslej prispevali: ▼ Orni: občna 6.980 din. rudarji 506, društva 480 din, ostali 500, skupno 7.526 din. Na Heleni: šolsko društvo 500. rudarji 774.50, skupaj 1.274.50. V Mežeci: rudnik 35.000, generalni ravnatelj 7.000. nameščenci 5.400 rudarji 3.575.50, občina 1.000, šola 360.50, ostali 463., skupaj 52.799 din. V Žerjavu, razna društva 4.254, nameščenci 7.460, delavstvo 7.499.75, «skupaj 19.213.75. Narodni tabor na Poljani je dal 13.087.25, Prevalje in Poljana: razna društva 900, ostali 5.145.50, skupaj 6.045.50. Nadalje: Guštanj 819, Koti je 40, Dravograd 582.50. Št Danijel 262.25, ostali kraji 743, obresti Poštne hranilnice so 5.787.90. Skupni dohodki znašajo torej 108.180.65. izdatki pa 3.850.63. Imovina dne 12. aprila 1938. je znašala 104.340.02 din. Akcijski odbor poziva vse krajevne poverjenike, da z novo silo delovanje poživijo, da to taiko čimprej dosežen plemeniti namen.
*	Vegetarijanci v Zagrebu fmajo že 10 let svojo organizacijo. Na 10. glavni skupščini so zdaj njeni odborniki naglašali, da se vegetarijanski pc-kret lepo širi med mladino. Glavna skupščina je pozdravila bratsko organizacijo, ki je bila lani ustanovljena v Beogradu pod imenom »Vegetarijanskega-etičnega društva«. Društvo vegetarijancev v Zagrebu je sklenilo, da bo 30. junija letoa, na dan svoje ustanovitve, izdalo spomenico o vegetarijanskem pokretu v naši državi .
*	Poroka Na Brezjah sta ee v nedeljo poročila g. August Kuhar, bivši gostilničar iz Vevč, in g. gdč. Pepca Rabičeva, blagajni-čarka iz Ljubljane. Svoj dom sta si uredila v Zg. Kašlju kjer bo g. Kuhar nadaljeval 6voio gostilniško obrt. Čestita mol
*	Novi grobovi. Na Igu ie umrl gostilničar in posestnik g. Ivan Gerbec. Uglednega pokojnika bodo pokopali danes ob 17. — V Gradacu je umrl posestnik in gostilničar g. Andrej Pance. Poznala in spoštovala ga je vsa Bela Krajina. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Pokojnima blag spoinin. žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt zaslužnega gledališkega umetnika. Iz Splita je izšla cela vrsta odličnih umetnikov, ki so Se nekdaj udejstvovali na domačem odru, a so pozneje, ko Split ni imel več svojega stalnega gledališča, nastopili službo pri drugih gledališčih v državi. Najstarejši in najagilnejši med njimi je bil Mate Bonačič, ki je te dni umrl po dolgi bolezni in v veliki revščini. Kadarkolj bodo pisali o zgodovini splitskega gledališča, bo na prvem mestu ime tega zaslužnega in požrtvovalnega umetnika, Z njegevo osebnostjo je združena zgodovina splitskega gledališča ter vsega prizadevanja za njegovo ohranitev in pospešitev.
*	Tolpa volkov v predmestju Sarajeva. Kmet Dervo Bandič iz Bjelašnice je te dni prignal v sarajevsko predmestje kakih 30 svojih ovac, ker je sneg na planinah onemogočil pašo. Svoje ovce je zaprl in spravil v hlev neke tovarne, hlev je zaprl, sam pa Se je podal k počitku v prestor poleg hleva, kjer sipi jo hlapci. Kmeta in hlape" je ponočj Zbudil nenavaden hrup. Ko so stopili ven ,so videli, kako skačejo skozi okna hleva — volkovi Hlapci seveda niso imeli orožja in so se pred zverjadjo umaknili nazaj v svoje zavetišče, šele potem, ko se je vse pomirilo, so šli v hlev in odkrili tam strašno divjanje jate volkov. 19 ovac so volkovi p žrli, ostale za so tako ogrizli, da so jih morali takoj zaklati. Tudi v najhujši zimi se še nikdar voikovi niso pojavili v predmestju Ss-a-jeva.
*	Naznanjamo, da je bil oglas Franc Krajnc dne 24. t. m. pomotoma objavljen.
*	Odkup grada Pribislavca. Grad P1" bisla-vec pri Čakovcu, nekdaj last grofov lesteti-čev, ie zdaj na prodaj. Grad je dobro ohra-i;„'en in bi se daila v njem namestiti kaka gospodinjska ali gospodarska šola. Take šole so \ okolišu zelo pjtrebne. Sedan'i lastnik gradu je delniška družba »Slavonija«. Ver jotino je, da bo grad kupila čakovska občina.
Iz Lfssblfane
u— Zak'jufek mednarodnega šahovskega turnirja. V sredo 27. t, 111 bo jubilejni mednarodni turnir Ljubljanskega š;uiovskega kluba oficielno zaključen z zabavnim večerom v veliki kazinaki dvorani. Ob 20.30 bodo razglašeni turnireki izidi in razdeljene n? grade. Oficielnemu bo sledil zabavni del s pestrim glasbenim sporedom, med kater un ho zlasti zanimiva kantala o šahu, najmlajša kompozicija klubovega predsednika, prof. Osterca. Na sporodu so še razne šaljive točke, nafto pa prosta zabava s plesom ob sodelovanju vojaške godbe. Prireditelji u->ajo. da se lxi občinstvo v enaki meri udeležilo tega večera, kakor je ves čas posečalo turnir.
Najučinkovitejše zdravilišče
Radio - Tfaerma, LzSko
Odprto celo leto — Nizke
pavšalne cene. — Zahtevajte prospekt
u— V sredo bo spet nabiralni dan za me»tne ubožce. Obleka, perilo, obutev, posteljnina in drugo blago prav dobro služijo siromakom, ki marsikaj tega pogrešajo. Ker je med našimi občanj mno:o takih, ki gotovo morfjo nekaj tega blaga pogrešiti, bo uspeh nabiralnega dneva zanesljivo velik. Nabiranje bo na Vodnikovem trgu pred spomenikom le ob suhem vremenu.
Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Rone. Liubllana Gosnoska ul 7
u— Sestanek pevovodij in predsednikov ljubljanskih in okoliških pevskih društev bo drevi ob 18. v sejni sobi poslopja Glasbene Matice. Uprava Hubadove župe JPS.
u— Ljubljanska sadjarska in viuiarska podružnica priredi drugo strokovno vodstvo po ljubljanskih vrtovih v Sredo dne 27. t m. in sicer po vrtovih na Prulah. Sestanek ob 16. uri (4 uri pop.) pred šolo na Prulah. Vodi g. viš. sad j. nadzorni« Josip gtrekelj. ciani in gcst.e vabljeni.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. vajo vsega mešanega zbora Vsi član5 zbora, ki so se dos daj opravičili od poseta vaj, naj se udeleže bedočih vaj, ki se vrše redno ob torkih in četrtkih.
!
NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Film napetega dejanja od začetka do konca
POD ČRNO KRINKO ™ mVD1,^
u— Natečaj za fotografije LJubljane.
Mestno pt (glavarstvo ur/opisujte nagraden natečaj za najboljše fotografske slike mesta Ljubljane Slike naj kažejo razne poglede na mesto, znam nita poslopja tn spomenike, ceste, udice, trge tn nasadc in Življenje, dalje staro Ljubljano z njenimi zgodovinskimi fai umetnostnimi posebnostmi, nasprotja med staro in novo Ljubljano, razne detajle (portale, kipe in drugo), notranjosti starih in modemih cerkva in poslopij itd. Namen natečaja je pridobitev primernih slik za reprezentativen album mesta Ljubljane, ld ga namerava izdati turistični odbor za mesto Ljubljano. Najboljše poslane sEike bodo nagrajene. Prva nagrada znaša 1000, druga 500, tretja 300, četrta in peta po 200, šesta, sedma in osma po 100 din. Natečaja se lahko udeleži vsak amater in poklicen fotograf, ki pošlje od tisk kopije ln povečavo v najmanjši velikosti 18 cm x 18 cm na gladkem papirju v brlosivočrnem tonu. število konkurenčnih slik je neomejeno. Slike je treba poslati na mestno poglavarstvo v LJubljani (Turistični odbor za mesto Ljubljano) z označbo, kaj pre-dočujejo, najkasneje do 31. julija. Fotografije morajo biti opremljene z gesli, torej brez imen. Imena fotografov pa v zalepljenih kuvertah, ki naj imajo na zunanji strani gesla fotografij. Za one slike, ki dobe I , 13. in m. nagrado, pridobi mestno poglavarstvo brez nadaljnje nagra de pravico reprodukcije v tisku, za ostale nagrajene ln nenagrajene s löte Pa po dogovoru plača še poseben honorar za reprodukcijsko pravico. Od natečaja so izključene že kakorkoli objavljan« fotografije. Slike bo ocenila in razdelila nar grade posebna komisija, ki je bila izbrana na seji Turističnega odbora za mesto Ljubljano 7. t m. Morebitna podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Mestni trg 2./L
wm
Kino Union — TeL 22-21
HANS MOSER v politični satiri
MOJ SIN<
GOSPOD MINISTER
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 url
Otrok za otroka je geslo dobrodelne mladinske akademije, ki bo v četrtek 5. maja v frančiškanski dvorani v korist siromašnim ljubljanskim otrokom. Kdor je že kdaj videl ljubeznive nastope naših šolarjev, so ga gotovo tako ganili, da bo obiskal tudi to prireditev. 5. maja se bodo kosali učenci raznih ljubljanskih ljudskih šol in otroških vrtcev, kdo bo po-gumnejši in boljši. Ker vedo, da bo dohodek akad mije porabljen za njihove siromašne tovariše, pričakujejo, da ne bo ostal noben sedež prazen.
u— Podaljšana Ilirska ulica je bila v ponedeljek dopoldne izročena prometu. S to novo prometno žilo bo zlasti razbremenjena tesna in nevarna Št. Petrska cesta, hkrati pa središče mesta dobi novo zvezo z vzhodnim delom mesta, do veljave pa pride tudi več novih lepih stavbišč. Vsa ureditev do Vidovdanske ceste podaljšane Ilirske ulice velja mestno občino okrog 450.000 din.
" KINO SLOGA^Tel "T7-3Ö111 '
Danes poslednjič!
DAN OSVETE
Napet in zanimiv kriminalni film. Ob 14.15 matineja po znižanih cenah:
B O K N E O
n— Tekmujte za razpisane nagrade klua 1'niona. Najkasneje do jutri pošljite kinu Unionu rešiitev uganke razpisane v naši nedeljski številki. Izrežite Inserat in napišite imeni vsaj dveh filmekih igralk, ki jih predstavlja slika v in.-eratu. Iz|jo!nitc vse dane poboje, da dobite potrebni kupon za žrebanje lepih in dragocenih daril, to je: zlate ženske ure in srebrne doze za cigarete.
Opatija (Abbazia)
Nov zdraviliščni dom dr. Lakatos
\a il,,.isk obtli. Putična kuhinta Tople morske in ncdianalne -open Kura 2 mrzlo vodo. Zmerne pen->.onske cene PavSalne ^ene i» kure.
u— Kiuo Union opozarja, lastnike vstopnic s števiilkami 1534. 7356, 7786, 8891 in 8897. ki so tile izžrebane za nagrade filma »Zloraba zaupanja« da dvignejo dobitke do 28. t m. Dobitki, ki do tega dne ne bodo ov:gnjeni. bodo ponovno izžrebam.
u— Gradbena akcija zadruge »Moj dom«. .Minilo nedeljo je bil v salonu Srtmkijevega hoiela izredni občni zbor zadruge »Moj dom« v Ljubljani, katere glavni namen je preskrbeti svojim članom lastne domačije. Na zboru je bilo med drugim .sklenjeno na predlog podpredsednika g. dr. Lajovica zaipočeti veliko gradbeno akcijo za zidavo enodružinskih hišic, in to ne samo v Ljubljani, temveč po vsej dravski banovini. Ugotovljeno je, da živi veiliko število družin v neprimernih stanovanjih in mnogo družinskih očetov je, ki si od ust pritrgavajo, da hi si prištedili tiste -vsote, ki so jK>treune za postavitev lastnih domov. Toda mallo jih je, ki ta smoter dosežejo. Glavni zrok tiči v tem. da si ne znajo ponujati. Tem hoče zadruga »Moj dom« pomagati. Iz poročila na občnem zboru je razvidno, da hoče zadruga že v letošnjem letu preskrbeti lastne doinaòije vsem onim. ki imajo prihranjeno po eno tretjino gradbene vsote. Ostanek bodo odplačevaJi lastniki hiš po vselitvi v mesečnih obrokih, ki ne bodo večji od običajne najemnine. Po 12 do 15 letih pa bo tudi to odplačevanje prenehalo, ker bodo hiše popolnoma plačane. Sklenjeno je bilo med drugim tudi, razpisati natečaj za najboljše načrte, ki naj upoštevajo vse praktične pridobitve na področju stanovanjske tehnike. Glede na še vedno veliko pomanjkanje primernih stanovanj in glede na dejstvo, da bo ta akcija zadruge ^>Moj dom« znatno poživila gradbeno delavnost po vsej dravski banovini so izrazili člani in odbor zadruge »Moj dom« upanje da bo t a načrt naletel na odobravanje oblastev in drugih odločilnih činiteljev in željo, da bodo oWastva ta naàrl podprla gmoiaio ia* moralno.
Vabijo se vsi gg. člani Združenja zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani, da se udeleže pogreba g. Živca Franca, dolgoletnega odbornika m podpredsednika združenja. Pogreb bo danes ob 16.30 lz hiše žalosti, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 17.
ZOBOZDRAVNIK
dr. RODOSCHEGG
ZOPET ORDINERÀ
o— Sleparji s starim papirjem. Zadnji čas
sc je med Ijudimi iz ljubljanskega dna uveljavite posebna vrsta trgovske podjetnosti. Brezposelnikd in brezdomci, ki bi radi prišli do kakšnega dinarja za malo prigrizka in pijače, gredo po hišah prosjačit za malo starega časopisnega ali kakršnegakoli papirja, in ko se jim nabere za kilogram ali dva. ga gredo prodajat trgovcem, pekom in mesarjem. Časopisni papir lahko spraviš po 3 din za kg v denar, za boljše vrste pa dobiš pri dobrih odjemalcih celo po 4 din. Mnogo dobrodušnih lahkoživčkov, ki nimajo talenta za drznejše. velikopotezne i še poivige. dobivajo polagoma rdeče nosove dobršen del od izkupička v teh poslih, a še več siromakov je najbrž ki obrnejo denar za mleko La kruh. Nedavno se je pojavil med njimi bivši mizarski pomočnik I. M. iz Most, a je kmalu spoznal, da se takšen beden način trgovanja skorajda ne rentira. pa si je izmislil donosnejši trik Obiskoval, je peke in mesarje in jim ponujal v nakup večje količine papirja za zavi janje, češ da ga v Bonačevi tovarni v Čopovi ulici lahko po svojih zvezah dobi za prav majhen denar. Potegavščina mu je nekajkrat uspela- pekovski pomočniki in mesarski vajenci so ga nekajkrat spremljala pnuv do tovarne, kjer so pred vrati izročali denar, d-a dvigne blago. Fant pa, ki pri Bonaču v resnici nikakor ni bil vpeljan, je zmerom pri drugih vratih pobegnil iz hiše tn tako 6voje odjemalce puščaj na ce>lihi. Na prijave nekaterih obrtnikov, je policaja sleparčka nazadnje aretirala.
Iz Celja
e— Občinska organizacija JNS ea mesta Celje bo imela občni zbor jutri ob 20. v Celjskem domu. Na dnevnem redu sta med drugim poročili predsedstva in narodnega poslanca g. Ivana Prekorška ter volitve. Vse članstvo je vabljeno, da ae zbora zanesljivo udeleži. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
KINO METROPOL. Danes »NAJLEPŠI _DNEVI« (Simone Simon).
KINO UNION. Danes premiera filma »DEVETNAJSTLETNA«. (Robert Taylor, Janet Gaynor).
e— Premeten slepar pod ključem. Mariborska pol'icija je s pomočjo zagrebške policije izsledila 29-letnega trgovskega pomočnika Gruja Bogiča iz Apatina, ki je izvršil v zadnjih mesecih mnogo goljufij v raznih ljubljanskih in mariborskih trgovinah ter v trgovinah »Peko« in Jellanz v Celju. Bogič je kupil v trgovinah blago in ga plačaj vsakokrat z bankovcem za 500 din. Pri tem pa je taiko manipuliral da je spravit] bankovec za 500 din neopaženo zopet v svoj žep, na1o pa spravil blago in denar, ki so mu ga izplačali pni blagajni iz 500 din, ter odšel. Bogiča so prepeljali v soboto Celje kjer so ga konfrontirali z od.škodovamci in ugovotili njegovo identiteto. Sedaj ga bodo še konfmntirali z oškodovanci v Mariboru in Ljubljani. Bogič je torej oškodovaJ vsako svojo žrtev za 500 din.
a— Literarni reče r t Ljudski nniveriL Dne 6. maja nastopijo v Ljudski univerzi književniki: Miško Krajnc, Božo Vodušek, Anton Ingolič, prof. Branko Rudolf in iL Kajč.
a— Gostoranje V. Janka preložena. Keile g. Janko zadržan, se njegovo, za četrtek 28. t m. napovedano, gostovanje v »Trubadurju« preloži na eoboto 30. t m. za red C.
a— Napredovanje v f nančni službi. Za pnesrlednike fin. kontrole so napredovali podpregledniki Janez Gradišnik, Štefam Se-ničaT. Janez Skornšek in Oton Pasteiner. Strokovno uradniški izipit so položili pregledniki: Konrad Vailentan. Franjo Betnje, Albin Kurnik in Franjo Račič.
a— Več prijav zaradi pozdravljanja. Poročali smo že o nekaterih čudnih pozdravih in vzklikih, ki 9e pojavljajo v zadnjem času v Mariboru. Preko nedelje je prejelo predstoj-ništvo mestne policije prijave proti štirim znanim osebam, ki eo se poslužiie tega svojevrstnega načina pozdravljanja m vzkli kanja.
Iz Krškega
k— O pisatelju Janezu Mencingerju predaval pretekli četrtek v Sokoiskem domu prof. Jan Kolar lz Ljubljane. Tako se je krški Sokol vsaj nekoliko oddolžil spominu pòsa tel ja, ki ga smemo zaradi njegovega 301etnega življenja v našem mestu imenovati našega rojaka. Krško je revno na kulturnih prireditvah te vrste. Takega predavanja pa, kot smo ga slišali iz ust prof. Kolarja, ni bilo pri nas že leta in leta. če bi bili meščani slutili, kako resno in živo zna predavat» lj predo-čiti življenje in delo našega pisatelja, bi bili dvorano še bolj napolnili. Sokol pa naj nam zoipet priskrbi takega predavatelja o kaki aktualni temi.
k— Seja »bčinskega odbora mesta Krškega bo v sredo 27. t m. ob 14. Na dnevnem redu so med drugim: ureditev trošarine tvnJke Bata, ureditev službenega razmerja občinske babice .poprava občinskih potev itd.
k— Krajevni zbor volilcev mest® Krškega je sklican v nedeljo 1. maja ob 9. dopoldne v občinski hiši, da bo sklepal o proračunu mestnega gospodarskega odbora za leto 1938/39 ter o mestnih dokla-dah na državne pesredne davke Pismen pregled imovinskega stanja mestnega gospodarskega odbora pa je bil volilcem na vpogled na občini cd 20. do 22 t m
k— Dvoje novih krčem smo dobili na območju mesta Krško. Tik Sokolskega doma v nekdanji Stritarjevi gostilni in še prej Gregoričevem hotelu je otvorUa krčmo soproga pekovskega mojstra Fera Rumpreta. ned al č proč v lastni hiši pa je odprl enak lokal Anton Vodopivec tudi pek v Krškem	'
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad !
Gospodarstvo
Razvoj zaposlenosti v Jugoslaviji
Zadnje mesece smo poročali o naglem nazadovanju števila zavarovancev pri krajevnih organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Tako smo ugotovili, da je od decembra lani do januarja letošnjega leta število zavarovancev pri vseh okrožnih uradih padlo za 52.168, medtem ko je lani znašal v tem mesecu padec 33.534, predlanskim pa 23.109. Nadalje smo ugotovili, da je od avgusta lani do januarja L L število zavarovancev nazadovalo za skoro 100.000 (točno za 99.277). kar znatno presega običajen sezonski padec, kajti v letu 1936/37 je od avgusta do januarja nazadovalo število zavarovancev za 47.128. leto prej pa za 38.379
Po večmesečnem trajnem nazadovanju se je februarju stanje zboljšalo Po najnovejših podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je od januarja do februarja število zavarovanih članov naraslo za 30.670 (lani je v istem mesecu znašal prirastek 9.821). Navzlic temu znatnemu prirastku v februarju pa znaša padec članstva v primeri z lanskim avgustom še vedno 68.607 nasproti 37.307 v istem razdobju pred enim letom in 33.740 v istem razdobju pred dvema letoma.
V mesecu februarju je bilo pri vseh krajevnih organih Suzorja zavarovanih 652.444 delavcev in nameščencev, kar pa
Zasedanje Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj v Ljubljani
Včeraj je bila v dvorani Trgovskega doma t Ljubljani seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Seji ro prisostvovali zastopniki sedmih pokrajinskih zvez poleg številnih zastopnikov iz Ljubljane in Slovenije. Kot do-maoin je seji predsedoval predsednik Zveze trgovskih združenj diravske banovine g. Stane Vidmar. Predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljk0 Savié iz Beograda je po-Jal obširen referat o tem. kaj je bilo doslej storjeno za ureditev najvažnejših vprašanj nacionalne trgovine in kaj je treba ukreniti, da bo bližnji vsedržavni kongres trgovcev v Ljubljani prirejen v skladu z željami vseh zvez v državi. Predsednik ljub-i>amske zveze g. Stane Vidimar je nato poročal o pripravah ljubljanske a veze za organizacijo kongresa. Njegovo poročilo je bilo (sprejeto soglasno in z odobravanjem. Po obširni razpravi, ki 96 J6 nadaljevala popoldne, je Centralino predstavništvo odobrilo program kongresa, ki bo naslednji:
V petek, io. junija bo sprejem udeležencev kongresa, v soboto pa to predkonferenca z veemi delegata iz naie države. Na tej pred-konferer.ei bodo precitani referati im predlogi in bo tudi diskusija o vseh iznešemih vprašanjih. V istem času bo zasedal odbor za sestavo resolucije. V nedeljo, 12. junija bo svečani del kongresa, ki ga fco otvoril in vodil predsednik Cemtraimega predstavništva podpredsedniki kongresa pa bodo vsi predsedniki posameznih pokrajinskih zvez. Po jK>zdravnin govorih oblasitev in gostov bodo iznešeni referati zvez in Centralnega predstavništva. nakar bodo predložene resolucije. Po končanem kongresu bodo udeleženci po-eetiili korporativno ljubljanski velesejem. nakar so predvideni po programu razni izleti. Referati za kongres so razdeljeni na posamezne zveze takole: zagrebška zveza: a) veleblagovnice in sistem podružnic, b) delovanje inozenK-ev v naši državi, tuji kapital n mednarodne trgovinske pogodbe; sarajevska zveza: turizem in komunikacije; beograjska zveza: a) izivozna trgovina in »Prizad«. t*) gospodarska zakonodaja; banja! uška z-veza: kmečki dolgovi in trgovski kredit; skopeljska zveza: socialno zavarovanje trgovcev; novosadska zveza: davčni sistem in fiskalna obremenitev; osiješka zveza a) rrgovska usposobljenost, b) gospodarsko zadružništvo, c) karteii; splitska zveza: pomorski promet. O ostalih aktualnih vprašanjih bo pripravila referate ljubljanska zveza.
Povedana oddaja toka pri Elektrarni Fall
K občnemu zboru, ki je bil 22. L m je Elektrarna Faia d. d. izdata tiskano letno poročilo, ki vsebuje zanimive podatke o poslovanju elektrarne v lanskem letu. Oddaja električne energije se je v lanskem letu znatno povečala, in sicer predvsem zaradi narasie potrošnje Tvornice za dušik v Rušah. Celotna oddaja električnega toka je znašala lani 175.5 milijona kiio-vatnih ur nasproti 138.0 milijona kw ur v prejšnjem letu. Povečanje oddaje znaša torej 37.5 milijona kw ur ali za 27%. Od tega viška oddaje pa je odpadio 27.9 milijona kw ur na večjo potrošnjo Tvornice za dušik v Rušah, ki je lani potrošila vsega 98.3 milijona kw ur. Poleg povišane potrošnje Trboveljske premogokopne družbe (2.9 milijona kw ur) se je tudi splošni kon-sum v primeri s prejšnjim letom povečal za 6.5 milijona kw ur ali za 15.7%. Pri tem se je vrednost priključkov vseh kon-sumentov povečala za 2760 na 63.210 kvv.
Obratni dohodki so lani narasli za 3.1 milijona din ali za 11.2% na 30.8 milijona din. Razvoj oddaje toka in obratnih dohodkov je bil zadnja leta naslednji:
oddaja toka obr. dohodki milijonov milijono" kw ur	din
1930	177.3	29.8
1932	128.8	25.7
1934	130.4	27.2
1935	157.3	30 1
1936	138.0	27.7
1937	175 5	30.8
Čeprav oddaja toka še vedno nekoliko
zaostaja v primeri z največjo oddajo v letih 1927. in 1928. ko je znašala okrog 180 tiilijonov kw ur, vendar so dohodki družbe lani dosegli najvišji znesek.
V bilanci so naprave vnesene z vsoto 114.0 milijona din (prejšnje leto 114.8) s pripombo, da znaša stvarna vrednost 30.1 milijona švicarskih frankov Naložbe pri bankah so narasle na 7 8 milijona din (5.3), račun vrednostnih papirjev pa se je povečal na 5 6 milijona din (0.6). Za preteklo leto znaša pri glavnici 5 milijonov din izguba 25 000 dm. skupai z izgubo v prejšnjih letih 495 000 din. Vsi dolgovi družbe znašajo 129 8 milijona din (123.2), od tega v švicarskih frankih 31.8 švicarskih šnje leto 10.7). Davki in takse so znašali največjo postavko obresti za tuji kapital
je navzlic nazadovanju zaposlenosti v drugem lanskem polletju še vedno za 45.658 ali za 7.5°/o več nego lani v istem mesecu. Pr isàmem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bilo v februarju 90.092 zavarovancev, to je za 8031 ali 8.9°/o več nego pred enim letom.
Od posameznih gospodarskih panog kaže v primeri z lanskim februarjem največji prirastek gozdno-žagarska industrija, kjer je bilo letos v februarju za 11.098 zavarovancev (za 25.1°/o) več nego v lanskem februarju. Povečanje števila zaposlenih delavcev v tekstilni industriji v Drimeri z lanskim februarjem znaša le še 2588, to je 4.5°/o.
V primeri z lanskim februarjem kažeta največji odstotni prirastek okrožna urada v Osijeku (plus 13 7°/o) in v Beogradu (plus 11.5°/o). Padec zavarovanih članov pa izkazujejo okrožni uradi v Skoplju, na Sušaku in v Sarajevu. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je znašala v januarju 23.10 din. je v februarju padla na 22.94 din, pri tem pa je bila kakor prejšnji mesec za 1.37 din višja nego pred enim letom. Skupni zaslužek zavarovancev pa je dosegel v februarju vsoto 374.2 milijona din nasproti 327.2 milijona v lanskem februarju.
xrankov (32.2). Med izdatki družbe tvorijo ki so lani znašale 11.1 milijona din (prej-6.3 milijona din (4.4), odpisi 3.0 milijona din (3.0), obratni izdatki 5.7 milijona din (5.5), izdatki za tečajne razlike pa 4.7 milijona din (4.2).
Pred trgovinskimi
pogajanji z Nemčijo
Nemčija se pripravlja na novo ureditev svojih trgovinskih odnošajev s posameznimi državami, ki je postala potrebna spričo priključitve Avstrije k Nemčiji. Kakor zatrjujejo sedaj v Beogradu, bo Jugoslavija ena izmed prvih držav, ki s« bo pogajala z Nemčijo glede nadaljnjih trgovinskih odnošajev. Nadalje zatrjujejo, se bedo trgovinska pogaja nija pričela že 2. ali 3. maja v Berlinu. Našo delegacijo bo vodil pomočmik zunanjega ministra Miüvoj Pilja Ln bo delegacija ob koncu tedna že odpotovala v Berlin. Pričakovati je, da bo t Berlinu razširjen dosedanji nemško"jugoslovenski trgovinski in plačilni sistem tudi na avstrijsko področje, kar pa seveda ni lahko izvesti gflede na zainenjalni ključ med šilingom in marko.
Gospodarske vesti
= Potreba pocenitve električnega toka v Ljubljani. Cena električnemu toku v Ljubljani je že dolgo vrsto let skoro neiz-premenjena, zlasti cena toku za razsvetljavo. V Ljubljani je bil električni tok vedno precej dražji nego v Mariboru, pri tem pa še vedno cenejši nego v drugih velikih mestih naše države. Zadnja leta pa so cene električnemu toku v drugih velikih mestih, zlasti v Beogradu, Zagrebu in v vojvodinskih mestih, prav občutno znižali in danes spada Ljubljana pri nespremenjeni ceni že med mesta z razmeroma najvišjo ceno Nedavno je Novosad-ska električna d. d. ponovno znižala cene električnemu toku. Družba objavlja sedaj zanimivo primerjavo novosadskih cen za električni tok s cenami v drugih velikih mestih naše države, iz katere sledi, da je električni tok v Novem Sadu danes že cenejši nego v Ljubljani, medtem ko je bila tarifa za električni tok v Novem Sadu še pred leti izredno visoka, kar je dalo No-vosadčanom povod za številne pritožbe na najvišja mesta. Po podatkih, ki jih objavlja Novosadska električna d. d., znaša danes cena električnemu toku za privatno razsvetljavo v Zagrebu 4 din, v Novem Sadu in Beogradu 4.50 din, v Ljubljani in Subotici 5 din, v Skoplju 5.50 din in v Osijeku 8.20 din za ki-ovatno uro. Za pogon znaša normalna tarifa v Zagrebu 2 din, v Beogradu 2 40 din, v Novem Sadu 2.50 do 3 din, v Ljubljani 2 75 din, v Osijeku 3 din, v Skoplju 3 do 4 din in v Subotici 4 din. Zanimivo je. da je v nekaterih mestih tarifa za državne ustanove precej višja nego za privatne potrošnike.
V	Beogradu morajo državne ustanove plačati 6 din za kw uro. medtem ko zna"ša tarifa za privatno razsvetljavo le 4.50 din.
V	Osijeku pa računajo državnim ustanovam celo 11.30 din za kw uro. Tudi v Skoplju in Novem Sadu morajo državne ustanove plačati višjo tarifo nego privatniki. nižja pa je tarifa v Zagrebu, kjer nlačajo državne ustanove le 3 50 din za kw uro. medtem ko je v Ljubliani tarifa za razsvetljavo pri vseh potrošnikih enaka in znaša 5 din.
= Nova oslabitev francoskega franka.
Sredi aprila se ie pod vtisom nove vlade v Franciji tečaj francoskega franka na zunanjih borzah precej ustalil. Toda že v preteklem tednu je znova pričel popuščati. To popuščanje se je zadnje dni še prostralo. Preteklo sredo je deviza Pariz notirala v Curihu 13.70, v četrtek 13.64. v petek je popustila na 13.51. v soboto pa kar na 13.12 im včeraj na 13.08. O vzrokih tega novega popuščanja francoskega franka se na mednarodnih borzah mnogo razpravlja. Sirijo se vesti, da pripravlja francoska vlada novo devalvacijo franika, in sicer v razmerju nasprotij funtu na 170 do 180 frankov za funt (sedaj znaša relacija okrog 160 frankov).
Borze
25. aprila
Na ljubljanski borzi so Se danes avstrijski šilingi nekoliko pocenili in so se trgovaJi po 8.68, medtem ko je bilo za angleške fumte povpraševanje po 238. V zagrebškem privata r mi kliringu stanejo avstrijski šilingi 8.6350 in grški bcmd 28.75. Beograjska borza danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 480. Promet je bil še v 7% Blairovm posojilu po 92 in v 6% begluških obveznicah po 94.
+ BudimpeštanSka terminsKa borza (25. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 13.72 — 13.73, za julij 13.80 — 13.81. nevuE
Ljubljana. Amsterdam 2413.66—2428.26 BeTita 1743.03 — 1756.91, Bruselj 731.44 — 736 51, Curih 996.45—1003.52. London 215.91 — 217.97, New York 4302.25 —
Ì3SSJJT, Parti 190-67 — lMJl
150.98 — 152.04, Trst 227.44 — 230.52.
Curih. Beograd' 10, Pariz 13.06, London 21.6975. New York 435, Bruselj 73.40, MIlan 22.90, Amsterdam 242.10, Berlin 175, Dunaj, bankovci 52, Stockholm 111.8250, Oslo 109.0250, Kobenhavn 96.8750, Praga 15.15, Varšava 81.90. Budimpešta 86.50, Aten4 3.95, Bukarešta 3.25.
EFKKTI
Zagreb Državne vrednote: Vojna Skoda 480 — 482, za april — maj 480 — 482, 4°/o agrarne 62.25 — 63.25, 4«/, severne agrarne 62 den., 6»/. begluške 93 — 94 6°/o dalm. agrarne 92 den-, 7®/» invest 98 — 100, 7°/i stabiliz. 98 den., 7*/« Drž- hip.
100 dSL, Wi BMr 98 —
Blair 96.50 — 98; delnice: Narodna banka 7325 de»-, PAB 224 den-, Trtwvedjefka 192.50 — 200, Gutmansi 60 — 65, Narodr na šumefca 20 bL, šečerana Osijek 105 — 130, Dubrovačka 400 den., Oceania 601 dea, Jadranska 375 — 405.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chicago, 25. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.375, za julij 81, za sept. 82.
+ W inni peg. 25. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 122.25, za julij 112.125, za okL 80.875.
Prvi nastop „Slovenske scene mladih"
Krstna vprizoritev M rakovega „Čajkovskega"
Celje, 23. aprila
»Slovenska scena mladih« iz Ljubljane, ki se je pred nekaj meseci osnovala, je stopila v petek 22. t. m. v Mestnem gledališču v Celju prvikrat pred javnost. Ta igralska skupina mlade generacije, Id jo vodi pisatelj Ivan Mrak. hoče gojiti slovensko avantgardno dramo in al ustvariti svoj igralski slog z enostavnim in iskrenim podajanjem, brez šablone in posnemanja številnih gledaliških vzorov in sistemov. Ker stoji ta skupina na stališču, da je patos izvor vsake umetnosti, hoče poudarjati ravno patetičnost. Izoblikovati hoče tipično slovenski igralski slog. ki se naj v marsičem razlikuje od igralskih slogov drugih kulturnih enot in narodov. Pojav je zanimiv, zlasti ker izhaja od mladih idealistov in gorečih pripadnikov gledališke umetnosti.
Za svoj prvi nastop si Je izbrala »Slovenska scena mladih« novo himnično dramo Ivana Mraka »Čajkovski« ta jo vpri-zorila v Celju kot krstno predstavo. Pisatelj Mrak je prikazal v svoji drami v šestih slikah tragiko življenja velikega ruskega skladatelja Petra Hjiča Cajkov-skega, njegovo osamelost sredi človeštva ter njegovo končno kapitulacijo pred življenjem okrog njega ta porajajočim se novim. Drama je pisana bolj epično kakor dramatsko. Močnih zunanjih efektov je v njej malo, v glavnem je prikazana psihološka in delno tudi socialna stran dogajanja. Vso dramo pa preveva neko sveto-žalje, ki je izraženo po večini v dialogih in vsled premale razgibanosti dejanja skorajda utruja. Snov pa je Izdelana v enotni liniji in tudi posamezni liki so dobro karakteriziranL
V	živčni razrvanesti s sekiro nad ieno
Ljubljana, 25. aprila
Na Tomnčevem se je danes ponoči odigrala družinska tragedija, kakršne nam odpirajo tako žalostno nazorne rezglede v razrvanost naših dni. V hiši št. 60 prebiva družina delavca ta posestnika 561etne-ga Franceta Končana ki ima 451etno ženo Ivanko in dvoje otrok, medtem ko njegov najstarejši sin France študira na tehniki v Brnu.
V	družini vse do nedavna ni bilo nesoglasij, zadnji čas pa so se na lepem začele javljati razprtije. Snoči je prišla žena ki je zaposlena v tobačni tovarni, okrog 22. domov, ap so se med njo in možem i znova pričeli prepiri, ki o trajali globoko v noč. Okrog 2. zjutraj o sosedje začuli iz hiše vik in krik otrok, pa so prihiteli na kup, vdrli v spalnico in našli ženo vso okrvavljeno na tleh pri postelji, njen mož pa je ves zbegan vihtel sekiro v rokah. Brž so ga razorožili sklicali na pomoč in poskrbeli, da je eden izmed sosedov nemudono odpeljal nezavestno, smrtnonevarno ranjeno ženo v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Ivanka Končanova dvakrat prebito lobanjo. Ježenski orožniki so Franceta Končana že ponoči aretirali ta odvedli v sodne zapore v Ljubljano. Kaj je dalo neposredni povod za njegovo dejanje, preiskava doslej Se ni mogla dognati. Mnoga znamenja pa kažejo, da je France Končan živčno bolan.
Smrtna žrtev
bele kuge
Celje, 25. aprila
V torek 19. t. m. je umrla v celjski bolnišnici 241etna delavka Frančiška Kozo-vinčeva z Zvodnega pri Teharju. Celjska policija Je izvedela, da je umrla Kozovta-čeva za posledicami odprave telesnega plodu. V zvezi s to afero so bili v nedeljo aretirani 251etna Angela ta 221etna Roza. brezposelni delavki iz Celja, ter 271etni rudar Srečko S. iz Zagrada. Policija je ugotovila, da je Angela s sodelovanjem Roze odpravila Kozovinčevi v marcu telesni plod, k čemur je Kozovtačevo prisilil nien fant Srečko.
Posledice niso izostale. Pri Kozovinčevi se je kmalu pojavilo zastrupljenje krvi ta oddati so jo morali v celjsko bolnico, kjer je po hudem trpljenju izdihnila. Angela in Roza se sedaj izgovarjata druga na drugo. Policija je v teku preiskave ugotovila, da gre za veliko afero, saj sta opravljali Angela ta Roza svoj zločinski posel v večjem obsegu v celjskem, vojni-škem ta šentjurskem okolišu. Kakor vse
Avtor g. Mrak Je obenem tudi režiser svojega dela ta Interpret naslovne vloge. Kot režiser je skušal dati izražanju čim več naturnosti ta iskrenosti ter je ustvaril lz ansambla harmonično enoto. Dobro pretehtano in globoko doživljano igro Je podal tudi ▼ vlogi Čajkovskega Nesporen talent je gdč. Cita Potokarjeva, ki je igrala ▼ koprneči ženskosti razočarano umetnico ln pocestnico Jevgenijo Aleksandrov-no z močnim občutjem ta svojsko dramatsko učinkovitostjo. Gdč. Potokarjeva Je tudi zamislila ta izvedla moderno inscenaci jo z zavesami, označevanjem scen s sti-liziranimi risbami ta brez taventarnega balasta. Močan igralski talent je tudi g. Doltaar, ki je ustvaril komplicirani lik mladega SOotiJa s prepričevalno karakteristiko. Gosp. Grebene (Vladimir) se še ni sprostil nekaterih trdot v kretnjah, a Je postavil dobro figuro. Neposredno sta učinkovali gdč. Slovenska (Olga Filipov-na) ta Rojčeva (Danjuška). Ga. Mleku-ševa (Marceltae) se je uveljavila, bila pa Je premalenkostna v kretnjah. V manjših vlogah so nastopili gg. Močan, Merljak in Sarnjavsky. Na igralce je neugodno vplival mraz v gledališču.
Predstava je bila slabo obiskana, delno zaradi brezbrižnosti občinstva, delno zaradi slabega datuma: po veliki noči ta povrh še proti koncu meseca Vprizoritev je oči vi dno močno vplivala na gledalce. »Slovenska scena mladih« Je dosegla s svojim nastopom ta novim Mrakovim delom uspeh, ki ji nudi, če upoštevamo kratek čas njenega obstoja, lepe perspektive za njeno bodoče kulturno udejstvovanje ta ustvarjanje.
R. P.
kaže. Je Roza nabirala »pacientke«, Angela pa Je potem »ordiniralac. Ni Izključeno, da je morala še katera druga ženska plačati odpravo telesnega plodu s svojim življenjem. Vse tri aretirance so izročili sodišču. Celjska policija nadaljuje svoja poizvedovanja z vso vnemo, da čimprej razčisti vso žalostno zadevo.
iz škofje Loke
a— èkofjakél*© učiteljstvo bivSemu upravitelju. Prisräna je bila poklanitev nedavno upokojenemu upravitelju Jakobu
Kožne odprtinice
so sedai preste
in zelo sprejemljive.
Opazujte dobro svoj obraz pa boste videli, kako iecitin in kolesterin Solea mila in kreme pomlajujeta spomladi Vašo kožo.
Kakor žamet bo postala mehka.
OTlikrin kmruL
Rojica. Deputacija učrtoljetva fle )e »gte>-slla v soboto pr^ njem na Viču. Začasna upraviteljAca gospa Tarina Juvančeva g. Rojticu poklonila umetnino akademskega slikarja Franceta Koširja, oljnato sliko šol« to stanovanjskega poslopja, kjer Je g. Rojic zadnja leta deloval. Izročen mu je bdi tudi spominski list s podpisi vseh članov učiteljskega zbora
51— Po vi Ormi v hranilnico v ŽflezniMh.
Kakor je »Jutro« že v nedeljo beležilo, je bil tega vloma taikoj osumljen neki mlajši krošnjar, ki se Je zadnje dni potikal po Sedéki dolini. Zdaj je že povsem dognaino5 da je vLctm zagrešil mladi neznanec. Dan pred vlomom so ga videli ljudje, kako se je vozil po Selški doltaj s kolesom in si je lahko stavbo dobro ogl daL V Železnikih je tudi prenočil in sicer v hiši, kjer je nato bila blagajna oplenjena. Na vloon se je gotovo dob to pripravil, saj je kljuke na dvojlnih vratih na hodniku zvezal, da ne bi mogel nihče nepričakovano na hodniik v L nadstretpju. Dan po vlomu so osumljenega krošnjarja opazili v škofji Lolki. cd koder je nato izginiL Orožniki vestno nadaljujejo zasledovanje.
JiiM!
Ljubljana, 25. aprila
Tudi v današnjem 14. kolu so bile skoraj vse popoldne končane partije remis. Vsi ki upajo, da se bodo plasirali med nagrajene, nočejo še v poslednjem trenotku s preveč forsirano igro pokopati svojih nad ta se zato raje zadovolje z remijem.
Najprej sta končala dr. Vidmar in Pire in sicer že po dobri uri. Laskerjeva vari-janta damskega gambita je kmalu poenostavila položaj. V izenačeni končnici sta se nasprotnika v 36. potezi sporazumela za delitev točke. Potezo več je trajala kraljevsko indijska partija med Bröderjem in Szabojem. Slednji je z Grtinfeldovim načinom kmalu izenačil stanje in po generalni zamenjavi nastala končnica enakih lovcev, ki sta jo dala za remis. Tot je igral sicilijanko nasproti Steinerju slabo in je beli že v otvoritvi dobil kmeta. Po zamenjavi dam je Steiner obdržal lovski par, ki je popolnoma obvladal pozicijo. Pritisk belega je postajal zmerom silnejši, črni je izgubil še dva kmeta in je moral v 37 potezi kapitulirati. Steiner si je s to zmago zagotovil prav lepo mesto med nagrajenimi. Dr. Tartakower je kot beli nasproti Vidmarju ml. spet izbral staromodno otvoritev. Po Zuckertort-Retijevi otvoritvi je partija pozneje zavila v Tarraschevo obrambo. Vidmar je nadigral svojega velemojstrskega nasprotnika in je v končnici dobil kmeta, stari rutiner pa je zavil v trd-njavsko končnico in dosegel po 46 potezah delitev točke. Foltys je kot črni izbral proti Furlaniju francosko partijo. Beli je dobil močan napad na črno rohadno krilo in je potisnil Foltysa povsem v obrambo. V napadu pa Furlani ni našel najmočnejšega nadaljevanja in je zaradi tega Foltys svoj položaj tako popravil da je beli v 27. potezi pristal na remis.
Vse ostale partije so bile prekinjene. Dr. Trifunovič ni mogel v Caro-Kanovi partiji doseči nasproti Nedeljkovicu ničesar ker se je črni izvrstno branil. Igra se je kmalu razvila v popolnoma izenačeno končnico, ki ne obeta več kakor remis, kljub temu pa jo hoče Trifunovič nadaljevati. Kostič in Šorli sta igrala škotsko partijo. Po zamenjavi dam je Sorli s svojimi figurami obvladal vse strateško važne točke in mu beli nikjer ni mogel do živega Kostič je nato poizkusil prodor na kraljevem krilu in je spravil Sorlija v hudo časovno stisko. Partija je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Kostida, čeprav je materialno stanje enako. Damski gambit med Preinfalkom ta dr. Astalošem se je razvil v težko pozicijsko igro. Preinfalk je odklonil v prilično enakovredni poziciji ponujeni remis je pa takoj nato zaradi napake izgubil kmeta Ob prekinitvi ima Astaloš kmeta več, s čemer pa njegova zmaga še ni gotova stvar.
Obe prekinjeni partiji 13. kola med Szabojem in dr. Trifunovičem ter med Totom in Kostičem sta se pri nadaljevanju končali remis. V torek je prost dan in bodo nadaljevali nedokončane partije prejšnjih kol, v sredo pa bo zaključno kolo po nekoliko izpremenienem časovnem redu. Igmlo se bo namreč od a do 13. in od 15. do 12.
Združeni ljubljanski šahovski klubi p>o-kionijo svojemu šahovskemu tovarišu Ljub ljanskemu šahovskemu klubu, o priliki njegovega 251etnega jubileja, srebrno plaketo, ki je razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici. Predsednik komiteja ljubljanskih šahovskih klubov, g. arh. Ivan Zupan, bo to lično spominsko darilo, ki jo je dobavil zlatar g. Stanko Japelj, izročil LSK-u o priliki njegovega slavnostnega občnega zbora v sredo, 27. t m. ob 18. v veliki dvorani Kazine.
Dva nemška balona na esL tleh
Praga, 25. aprila. AA. Vremenske nepri-like so prisilile dva nemška balona, da sta pristala na češkoslovaških tleh. Eden se je spustil na zemljo gri Tuhomišlju, drugi pa pri Georgswaldu na severnem Češkem. Tudi poljski balen Moš ce je mo-i ral pristati na češkoslovaških tleh blizu meje. Vsi piloti so po izvršenih običajnih formalnostih krenili dalje v svoje države.
Uspeh csl. letalca
Pariz, 25. aprila AA. Češkoslovaški letalec Novak je dosegel drugo mesto na včerajšnji mednarodni tekmi v letalskih akrobacijah. Prvi je bil Nemec Hägen -brunn s 785 točkami, Novak pa ima 776 točk.
Kaša vojaška delegacija v Italiji
Littoria, 25. aprila. AA. Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo z admiralom Poličem na čelu si je včeraj ogledalo Littorio in dela pri izsuševanju pontinskih močvirij. Gosti so izrazili veliko navdušenje za sijajno delo režima.
4 tihotapci utonili
Split. 25. aprila, a V bližini P roka so našli ribiči neko prevrojano jadrnico. Ko 90 jo spravili na kopno, so našli v njej pet vreč sladkorja. Oblasti so dognale, da je bil sfeidikoir vtihotapljen iz Zadra, Vse kaže, dia je ladjio v soboto na morju prevrnila silna burja in da so tihotapci utonili. Danes opoldne je prispela vest iz Prinnoštena, da je bila jadrnica last nekega tamkajšnjega domačina, ki ga skupino s tremi njegovimi tovariši že nekaj dni pogrešajo.
Zdravje kupjefe,
ako zahtevate samo »OLLA« kot dokazano najboljše in najzanesljivejše. Pri imitacijah je morda zaslužek prodajalca večji nego pri
najbolj znane svetovne znamke. Vsaka solidna trgovina te stroke Vam bo toočila originai »OLLA«, ako v interesu svojega zdravja zahtevate izrecno »OLLA« te manj vredne imitacije zavrneta,
Finance kanadskih petorčic
Oliver Dioiine, oče slovitih kanadskih petorčic, je po svojem odvetniku zahteval sodno preiskavo o finančnem položaju svojih otrok. Dionne se je od vsega pri-četka pritoževal, da so mu odvzeli nadzorstvo nad petočicami, katerih imetje cenijo ta čas na 750.000 dolarjev. Pred kratkim je sicer priznal, da bi dekletca brez nadzorstva oblasti ne ostala živa, a si sedaj želi, da bi vzrasla v njegovi hiši z drugimi otroki. Zdi se, da odloča glede njegove nevolje rudi versko vprašanje. ; Dionnovi *) namreč francoskega porekla in katoliki pa jim ne more biti prav, da odločajo o vzgoji petorčic angleško govoreči protestanti.
ANEKDOTA
Izdajatelj novega leksikona se je obrnil nekoč do znanega francoskega naravoslovca Cuviera s prošnjo, naj mu pove, ali je definicija, da je rak majhna, rdeča riba, ki hodi nazaj, pravilna.
Cuvier mu je odpisal: »Spoštovani gospod! Čestitam Vam za Vašo presenetljivo jedrnato in jasno definicijo raka. Dovolite mi k temu samo pripombo, da rak nikakor ni vedno majhen, drugič, da je rdeč le, če ga skuhamo, tretjič, da ne spada med ribe, čeprav živi v vodi, in četrtič, da nikoli ne hodi nazaj!«
VSAK DAN ENA
s>S tem imamo velike uspehe. Prodajamo ga na tucate!«
»Nu, in kaj stane tacat?«
(Rie et Rac)
Dragocena slika
Italijanski parnik »Aquila« je pripeljal v Napol] 2500 ranjenih italijanskih prostovoljcev, bi so se borili v Španiji. ljudstvo jim je priredilo navdušen sprejem
V malem finskem mestu A boju se je zgodil zločin pri katerem sta dve ženski dobili smrtno uevame opekline, storilec pa je zgorel.
Kuharica nekega restorana le imela razmerje z mladim moškim, ki mu ie zavoljo njegovega neznosnega ljubosumja dala -Jo-vo. Mož ]e poskusil večkrat, da bi se z dekletom pogovoril, pa ga ni hotela niti videti. Te dni je vdrl v kuhinjo restorana in |e kuharico kakor tudi gospodinjo, ki je stala pri ognnšču, polil 6 petrolejem V naslednjem trenutku se je petrolej vnel. ženski s'a ee spremenili s živi plamenici. Ljubosumnež ie kuharico Se dvakrat sunil z nožem v hrbet. Ko so gasilci ogenj obvladali, so našli pod ruševinami zogljenelo truplo mladega moža Obe ženski ležita sicer nevarno ožgani v bolnišnici vendar upajo, da jima bodo rešili življenje.
je Izboljšal dosedanji rekord na progi Avstralija—Anglija za 12 ar 53 minut
V neki holandski družini, ki prebiva v Parizu, so odkrili original »Večerje v Emavsu«, enega najlepših de) -Jana Vermeerja, slovitega holandskega slikarja Prodali so jo za več nego milijon frankov muzeju v Rotterdamn
Povratek italijanskih prostovoljcev
Najprvo oproščena, potem obsojena
Brnsko vrhovno sodišče ae je bavik> te dni zopet t afero Marije Velgove, ki je v marcu 1936. g pomočjo brezposelnega livarja Vaclava Cerneva pobila in nato v kopaj-nj kadd utopila svojega moža, upokojenega sodnega svetnika Velga iz Brna. Cernega ie porota, kakor se bodo naša bralci morda še spominjali, lanskega februarja obsodila na 30 let ječe. vprašan je o Marijini sokrivdi pa je zavrnila z devetimi proti trem glasom in so io zato oprostili.
Proti tei razsodbi 6ta se pritožila tako Ceray. ki ie bil v preiskovalnem zaporu poskusil samomor in je oslepel ter državni tožilec. Vrhovno sodišče je obsodbo Cerne-ga potrdilo, glede Velgove pa je odredilo ponovno razprava Pri tej razpravi so porotniki s sedmimi proti petim glasom zanikali vprašanje o tem. da-li je Velgova umor naročila, pač pa so soglasno pritrdili vprašanju, ali utegne biti vsaj od daleč eokriva. Na podlagi tega izreka jo je sodišče potem obsodilo na 12 let težke ječe. Vložila je pri-ziv. ki ga je vrhovno sodišče sedaj zavrnilo. Končno odločitev pa bo sporočilo pismeno.
Vlomilci odnesli
carske dragulje
Tolpa vlomilcev je vdrla ponoči v počitniško hišo sira Harolda Wernherja v bližini Londona. V hiši je bilo ob času vloma samo služabništvo Zjutraj je edeu izmed slug od kril da ie neka okenska šipa razbita Takoj nato ie našel 5e druge sledove vloma in na zadnje se ie izkazalo da ie Slo vlomilcem v prvi vrsb za dragocene predmete si jih je bila ladv Werriherjeva. ena izmed hčera I bivšega ruskega velikega kneza Mihaela, podedovala po svoji materi Osebje je takoj pozvalo policijo, ki pa doslel vlomilcev ni mogla izslediti
carjeve družine
-'d. i. in |e preš:o ,S0 let od kar se e v . Ki-.-lu rodil Mix Planck ustanovitelj kvantne ' fizike Ki» t i 1 ,p 2o aprila 1S58 ko: .-in učeni.iške rodb:ne V Monakovu in Berlinu ie štud ra! ma-tema ko in naravoslovne in a o osti. v starosti 21 let je z doktorskim de lom o drugem temeljnem stavku mehanične toplotne teorije zbudil [»ozornoef strokovnih krogov Do I. 1885. je deloial na monakov-skem vseučilišču, potem je predaval teore tično fiziko v Kiehi in bilo mu ie komaj 30 let ko ie prevzel po Kiri-hhoffu ^odstvo voda m -eoretiftno fiziko v R-iiinu
L lVK)i> ie povzročil pravi prevrat v fizik s svoio kvantno teorijo. Vse snovi so sestav liene iz maihnih delre\ ki jih imenujemo atome F-z kalne spremembe ki iih opažu jemo na velikih telesih, so posledica spre mem b v atomih Planck ie odkril neznatno število, ki je pa bistveno če hočemo izra čunati to kar ee dogaja v atomih Odkril je tudi formulo, v katero ie mogoče določiti obliko atomskih nihan;. Po njegov teoriji se sprejemanje in oddajanje toplotne euer gre r>o nihajočem atomu ne legata ena,ko merno temveč v velikostih, ki je predpisa na v Doraiah. v Doedinih kvantih kakor ie to <>n imenoval
Sprva si ie Planckova kvantna 'eorija le počasi u'irala pot. potem pa ie tudi eksperi mentalno raz'skovanje atomov našlo dotike
e to teonio m l. 1911 |e mogel Hutherforn dobiti prvi nazorni vpogled v notranjo zgrad bo atomo» L. 10l8 je prneslo P'aricku kvantno 'eorno Nolielovo nagrad" za fizuko m ie dokončno utemeljilo njegovo sve-ovno •davo
Ladja z vijaki ob straneh
V bližnjih dneh bodo na Angleškem spiovili nenavadno ìadjc. Ta ladja bo 'mela namreč vijak ob svojih straneh Ti vijaki bodo rabili tudi za krniarjenje in drugega krmila sploh ne bc. Novi parnik, ki si ga je dala zgraditi žeiezniška družba Southern Railway za promet med Ly-mingtonom m otokom Wightam. se bo menoval »Lymington« in ga gradi neka ladjedelnica v Dumbartonu. Prednost nove konstrukcije je ta da s more ladja obračati poljubno tudi če so vedne prilike ze-!o omejene.
Veliki dobitek
za poggili dar
Nenavadno naključje se je primerilo te dni v Parizu Neki delavec j.- svoji hčeri za poroko daroval srečke, ker drugega pač ni imel C trt leta pozneje tp tn vrečica zadela glavni dobitek.
Nove Švicarske znamke
Švicarska poštna uprava je izdala novo serijo znamk ki predstavljajo novo palačo Društva narodov in Mednarodnega urada za delo
Smrtonosno rekorderstvo
Angleška motorni airkač Eric Fernihough je prispel v Budimpešto, da bi na popolnoma ravn^ c^sti iz madžarske prestolnice do Szegedma prekosi J brzinski rekord Nemca Hermeja, ki znaša 297,503 km na uro. že pri prvi vožnji pa je motor eksplodiral. ko je /ožilo drevilo z brzino skoraj 300 km. Fernihougha je treščilo proti nek mu drevesu in mu je razbilo lobanjo. Odpeljali so ga v Budimpešto, a je v bolnišnici umrL
21 Rembrandtovih del
uničenih
V sloviti štokhoimski Widstrandovi zbirki bakrorezov, ki oblega 40.000 kosov, je nastail požar, ki je ogražal vso zbirko. Le s težavo je uspelo ogenj obvladati, toda 2000 del je bilo uničenih. Med tem deli je tudi 20 izbirnih Rembrandtovih raidirank in prvi tisk s-Doktorja Fauf^ta«. Ogenj jc uničil nadalje šest Diirerjevih bakrorezov, eno radi-ranko Lukasa van Leydena in več del Andrena Zorna.
Spomin na pokol
Henry Ford
V Pragi je umrl Ipatjev, lastnik hiše, v kateri so boljše-viki pomorili carjevo družino
V	Pragi je umrla med ruskimi emigrantskimi krogi znana osebnost, nekdanji vtletrgovec Nikolaj Nikolajevič Ipatjev, lastnik tiste hiše. v kateri so boljše-viki 16. julija 1918. pomorili carjevo družino. Ipatje je kmalu po prevratu pobegnil na češkoslovaško in je živel odtlej stalno v Pragi
Ipatjev je pogostoma govoril o svoj^ hiši, ki jf prešla v svetovno zgodovino. Velika palača z leseno ograjo je rabila carjevi družini in številni straži v tedanjem usodnem času kot bivališče. Na dvorišču je zadnji car pogostoma sekal drva. med tem ko je carica s svojimi ">trokl pogosto sedela na tt rasi pod radovednimi pogledi stražnega moštva.
Od tu so hotel^ nekateri privrženci omo-gečiti carjevi družini beg. To namero pa 90 boljševiki odkrili in se je njihova ču-jeónost potem podvojila. Komisar Jakov-lj v je silil, naj bi carjevo družino ustrelili, ker Se je bilo bati, da bode bele čete zavzele Jekaterinburg. kjer je stala hiša Ipatjeva. Med tem ko s( je Trocki pogajal z nemškim zastopnikom Mirbachom zavoljo prevoza družine v mostranstvo, pa je izvedbo te namere zadrževal z vsakovrstnimi izgovori .se je zgodila tista usodna izmenjava brzojavk med Jakov-Ijevm in pr dsednPtom osrednjega izvršilnega odbora Sverdlovim. Te brzojavke so zapečatile usodo carjeve družine.
V	noči 16 julija so to družino pod pretvezo. da jo morajo spravi^ na varnejši kraj. odgnala v kletni prostor, na kar je vstopil komsar s šestimi vojnimi ujetniki in carja t. r njegove s streli iz samo krescv pomoril po besedah: »Nikolaj Aleksandro vič. hotel; so vas osvoboditi. Prisiljen: smo zato, da vas ustrelimo.« Samo velika kneginja Anastazija se je skušala skriti za blazinami. Kakor znano, se je pred leti pojavila neka ga. òaikovska. ki je trdila, da je istovetna z veliko kne-ginjo Anastazijo in da se je na čudežen način rešila Trupla umorjencev. med ka-
terimi sta bila tudi dvorna dama grofica Hendrikova in carjev telesni zdravnik Botkin so naložili takoj v tovorni avto ;n odpeljali v samoten gozd, kjer so jih polili s petrolejem in sežgali Nekoliko mesecev pozneje je preiskovalni komisar Za-manov. ki ga je bil postavil admiral Kol-čak po zavzetju Jekaterinburga, odkril na tem grozotnem sežigališču edine spominke na carjevo družino: nekoliko ostankov ribjih kosti, ki so izvirali od modrcev, nekoliko zaponk, majhne ikone, na pol zo-gljenel Lišp itd. Morilec carjeve družine, k je bil nekaj časa dodeljen sovjetskemu poslaništvu v Varšavi, je dočakal pred nedavnim v zvezi s Stalinovo čistilno akcijo svojo usodo. Sedaj je preminul tudi lastnik hiše, v kateri se je zgodil grozotni zločin
ameriški avtomobilski kralj, ki je pred kratkim slavil svojo zlato poroko v Londonu, je prejel od predsednika Roosevelta povabilo, naj pride k njemu na razgovor glede Izboljšanja kritičnega gospodarskega in socialnega položaja, v katerega so zašle Zedinjene države. Ford je že odpotoval v Ameriko
Pogled na šansijsko gorovje
Max Planck osemdesetlstnik
Iz življenja slovitega utemeljitelja nove fizike
Florentinec naprodaj
Na ani6terdain-kem diamantnem trgu ponuja Oton Habsburški naprodai enega izmed najbolj znanih diamantov iz avstrijske krone. Toskanea. ali kakor se ie imenoval prej. Florentinca Diamant ne slovi samo zavoljo svoie teže 139.5 karata temveč tudi zavoljo svoje lepe obrušenosti in čiste-eitronovo rumene barve Cenijo ga na okroglo 30 milijonov dinarjev.
Diamant je prvotno kupil Karel Drzni v Briiggeju. z burgundskega dvora ie prišel v Milan v roke vojvode Sforze. Sforzovi dediči eo ga prepustili papežu Juliju II Od Vatikana ga ie kupil cesar Maksimilijan m šele cesai Fran Jožef ga je dal vdelati v avstrijsko krono Cesarica Zita ga ie I 1918. taje odnesla s seboj in če je vest iz Amsterdama resnična teda i bo delil pač usodo drugih znamenitih diamantov ki so po vojni nrešli v roke finančnih magnato*. kakor »s prekletstvom obloženi« Modri diamant, ki ga ima sedaj petrolejski kralj Deterding. ali ruski kronski diamant Orlov ki so ga celo razdvojili da #o ga lažjp prodali
Ljubezen in petrolej
Uve sove"
v katerem prede japonskim četam čedalje hujša zavoljo neprestanih napadov
kitajskih četnikov
Avstralski letalec Broadbent
Indijanec ali belcko^ec? — Mož, ki je ščitil živali in pisal ter predaval o njih
Smrt slovitega Indijanca »Sive sove« ali Va-ša-Kvon-Azina«. kakor so ga imenovali možje iz očipvtjskega rodu, je v Londonu izzvala prepir o izvoru tega moia. Prepirajo se namreč o tem, da-li je
Siva sova
bil Siva sova res Indijanec in to vprašanje zanima londonske dnevnike trenutno bolj nege kakršne koli diplomatske af -re
Siva sova. ki so ga pokopali te dni v Narodnem parku princa Alberta v ka-
nadski državi Saskatchewanu, je bil znamenit prvoboritelj za ohranitev živalskih vrst, ki jim preti pogin. Napisal je o tem več knjig m predaval je o stvari po Ztdi-njenib državah ter Angliji. Kralj Turij V. in kraljica Mary sta ga sprejela v Bu-ckinghamski palači. V zadnjih iesetih letih je bil nameščenec kanadske države v velikih zaščitnih ozemljih te dežele
Njegov londonski založnik se ga spominja v dnevniku »Times«. Opisuje ga kot odkritosrčnega, ravneea -^oveka. ki mu je bila življenjska naloga, zbujati sočutje za žival. Rodil se je v Arizoni kot sin nek-ga indijanskega stezociedca in neke apašinje. V mladih letih je potoval s cirkusom Buffala Bilia. Njegova žena je bila Očipvejka. V letih 1907. do 1914. je bil v Severnem OnLariu kanujec in vodja za iskalce src bra in kobalta Vojne se je udeležil na francoski fronti in je bil večkrat ranjen Pozneje je živel spet kot gozdovnik tn se je v drugič poročil s pol-nokrvno Irokezinjo.
Drugi pa ne v rjamejo tem podatkom o izvoru Sive sove in pravijo celo, da je bil pokojnik — slepar. Znani londonski listi objavljajo neko izjavo dveh starih gospodi čen Belanevevh	n.vita da
sta teti Sive sove. Njegovo pravo ime je bilo Archi bala Stansfield Belaney in njegov rojstni kraj Hastings na Angleškem že v mladosti je kazal nenavadno naklonjenost do živali Ln je igral »Indijanca«. Ko mu je bilo 17 let. je -xipotcval v Kanado Od t ist ga časa dalje se navedbe obeh žensk krijejo z založnikovimi navedbami.
Trenutno ni mogoče dobiti dokazc>v ne za eno ne za drugo nršljenje kajti mož bi bil po svoji zunanjosti lahko severni Evropec ali pristen Lndijan c Pa naj je bil to al^ ono gotovo te bil velik mož. ki je vedel za kaj se v življenju bori
K nI tur nI pregled
»Madame saus gene« v glasbeni priredbi
Sardoujeva veseloigra »Ma/dame sans gène«, ki jo je svoj čas ljubljanska drama uspešno uprizorila, je doživela sedaj pri nks tudi kot opereta svojo premiere. Da jo je občinstvo sprejelo dokaj hladno, temu ni kriva glasba in le deloma snov. temveč predvsem izvedba.
Glasber.a priredba skladatelja B. Grüna in Hbr etistična predelava H. Weigela ima naslov: komedija z godbo. Torej predstavlja »Ma-dame san® gène« v novi obliki in obiski, obenem kot nekak nov tip operete, ki pušča veseloigri njeno literarno učinkovitost, glasba pa s<luži za melo It a mat ska podčrtavanja, spremlja Sansone in kuplete ter pripravlja in razpreda med dejanji in scenami nastro-jenja. Glasbene točke B Gruna so pisane za skrčen orkester, ki so mu pridana jazz-glas-bila. Zvok tega glasbenega telesa zna skladatelj izvrstno izrabljati, tako da je vedno v [»obli ni e ri kos svoji nalogi. Mastna trobila inioniraio marsejezo. ko se približajo ijud-ske trume in jo [H>jo pri naskoku Tuillerije. hudomušni fagot spremlja kupiete komolot-nika — Fouchéja, mehko 6e prelivajo godala in saksofoni v ljubezenskih spevih in urno se flavta druži e tolkali v živem francoskem valčku. Melodijske tvor L-e in harmonska sredstva Grünove glasbe ne presegajo okvira današnje operetne glasbe, pač pa ie mu-zikalna plat okusna in apartna ter ob vsej. v opereti pač običajni površnosti v izrazu prijetno topia.
Snov dejanja je delno zgodovinska. Preprosta pariška perica Katarina se zaljubi v vročih dneh leta 1792 ko besrai v Parizu revolucija. v ser? na Levebvra. Kot marketen-derica se pridruži v tovarišiji svojega Ijub-čka pohodu zmagovite francoske armade. Ko se Lefebvre proslavi in prejme za svoje zasluge maršalski rang ter vojvodski naslov, mu njegova besedična žena Katarina, ki se rikako ne počuti dobro na gizdavem dvoru, dela hude neprilike in preglavice. Pa ne le njemu. S svojim neotesanim, toda odkritosrčnim in samozavestnim nastopom žali Napoleonovi sestri in ohrne nase pozornost samega imperatorja, ki spozma slednjič v njej ono fietno dekle, ki mu je svojčas redno nosilo oprano perilo, čeprav ga kot ubog mlad oficir nikdar ni točno plačeval. S svojo priro-jteno razsodnostjo reši Katarina ljubljencu cesarice grofu Neippertu, življenje in odvrne Napoleona od nepremišljenega dejanja. To ji
O povojnem slovaškem romanu je izšla pregledna. slovaški spisana študija Andreja Mraza v praškem založništvu Fr. Borovy kot 15. zvezek zbirke »Postavy a dilot. ki jo urejuje Josef Hora. V uvodu označuje Mràz glavne smeri novejše slovaške proze in takoi ugotovi, da v novejšem slovaškem literarnem razvoju ni bil roman dominantna literarna zvrst. V romantični dobi je prevladala poezija, proza je imela bol j vzgojni značaj. pa tudi doba realizma, čigar glavni pred-stavitelji so bili sicer prozaisti, ni bila v znamenju romana, marveč poezije.
Moderni slovaški roman je ustvaril Sve-fcozar Hurban Vajansky. čigar dela imajo po svoji kompoziciji in tematiki značaj roraan-tizma ie realizma. Vajansky in njegovi epigoni so se izogibali zgodovinskih motivov in so rajši črpali iz sodobnega živiljenja, s čimer so pripravili pot novi generaciji, ki je oblikovala svoja della iz slovaške stvarnosti Kakor na vseh drugih področjih slovaškega življenja pred vojno, se kaže tudi v romanu narodno-obrambno stremljenje. Pa tudi po vojni se ni slovaški pisatelj slapo pokoraval evropskim literarnim modam. Tudi se ni izogibal perečim sodobnim problemom in ni ustvarjal v svetu individualistične osamljenosti, ampak je hotel biti soustvarjalec nove stvarnosti. Med tem ko so predvojni pisatelji (Kukuoin, Hviezdoslav, Timrava) hoteli, da ohrani vaško občestvo svoje stare življenske oblike, ker so bili prepričani, da so te najboljša garancija za nadaljni obstoj naroda, stremi povojini romanopisec, da se ljudstvo prebudi k življenju, da se priglasi k besedi in da se udejstvuje v .vseh oblikah, ki jih ustvarjajo nove razmere Ta klic po razgibanosti in stremljenje po včlenitvi vaškega občestva v nagli razvoj novega življenja, dajeta osnovni ton povojni slovaški prozi.
Mraz nam nato predstavlja vodilne slovaške romanopisce in sprat.no karakterizira njih delo. Po Kukučinu, ki je L 1907 pretrgal vse literarne in osebne stike e Slovaško in se preselil v južno Ameriki, toda po vojni zopet vstopili na literarno poprišče s tremi obsežnimi romani, v katerih je slovaški realizem povedal še zadnje, kar je mogel povedati, se Mraz ustavlja na romanih Ladislava Nadasi-Jégé. Ta je sicer že v devetdesetih letih opozoril nase s študijo o Zolaju. v kateri je branil naturalizem, toda šele mnogo pozneje je aktivno posegel v razvoj slovaške proze z romani, ki odkrivajo motiviko in tematično nova obzorja v moderni
Ljubljana, 25. aprila
V	zvezi z gostovanjem zbora bolgarskih učiteljic je ljubljanska sekcija JUU priredila v dvoran,] Delavske zbornice popoldne zanimivo predavanje o družabnem in kulturnem položaju bolgarske žene. Predavanje je poslušalo lepo število narodnega ženstva, zlasti učiteljic in mladine» Predavateljico go Vitanovo iz Sofije je v tcvpliih besedah pozdravila podpredsednica sekcije Završa-nova. njena zanimiva izvajanja pa je sproti prevajala v slovenščino Pavla Hočevar-jeva.
V	preprostih besedah je ga. Vitamova očrtala splošni položaj, kakršnega sta ženi od kazala zgodovinski razvoj in njena tradicionalna funkcija v družbi, ki pa nikakor ne more ostati za trajno. V čisto svojevrstni luči se nam prikazujejo razmere, v katerih je od nekdaj živela in iz katerih se danes z odločno borbo prebija do svobode bolgarska žena, žena malega slovanskega naroda na Balkanu, ki je stoletja ta stoletja živel pod vladavino Turkov in Grkov. Podjarmi jeni narodi so zmerom v veliki meri izpostavljeni sugestijam življenja, ki ga živijo njihovi gospodarji, in tako je tudi mnogoženstvo, ki» ga Turki prinesli s se-
vrne imperatorjevo naklonjenost in možu položaj.
»Madame sans g&ne« je v tej sezoni poleg »Amazonk« in >Gorenjskega sHavčka« že tretji komad lažjega značaja, ki vsebinsko navezuje na dvorska in državne razmere. Zabaveželjno občinstvo je menda trenomo nenaklonjeno takim sujetom. In zares se v inozemstvu ponekod že dalje časa odvračajo od takih snovi in takega obravnavanja euje-tov (n. pr.: Voskovec in Werich v Pragi). Ker manjka v novi priredbi Madame sans gènec balet in so posebno proti kraju komada ansambli redki, učinkovitega finaila pa ni, je bil za gledalca težišče zanimanja dramait-ski potek sam. ki je ostal zanimiv im kontrasten.
Izvrstne tonfilmske operete so izoblikovale dva tipa predavanja glasbenih točk: brezhibno izšolano petje ali pa šarmantno, dobro artikulirano recitiranje. Oboje je v naši domači opereti na nezadostni stopnji. Poleg tega je moderna opereta bolj plod civilizacije in salonskega parketa, kakor pa kulturna stvaritev in zahteva v svojem sedanjem stadiju okusnost in uglajenost, pa najsi bo su-jet navidez še tako grob. S tem dejstvom morajo računati prevajalec, režiser, dirigent in igralec. Zato je potrebna v tem pogledu večja pažaja.
Obsežno vlogo Katarine kot perice ln voj-vodkinje je igrala in pela ga. Pol i če va ognjevito in z vnemo. Podčrtala je neotesanost in frivolnost preproste žene, ki se mora sukati po pravilih etikete na gizdavem dvoru in je na splošno odobravanje uspela tam, kjer so igralska in pevska sredstva bila v skladu z dobro voljo. Strumnega vojaka Le-febvra ki tudi kot vojvoda ne pozabi na osnovne dolžnosti svojega stanu, je podal g. Zupan. Zdi se mi, da je g. Peček najbližji tistemu predavanju kupletov. ki je nevsilje-no pa razumljivo in zabavno. Njegov Fouché je pravi priMiljeni priliznjenec, ki ga ne vodita do uspehov vest in ponos, temveč dober nos. V ostalih vlogah so nastopili gg. Gorski, Janko, ga Smerkalovta. gdč. Japlje-va in še mnogi.
Režijski so potrebni še malli popravki, stesbeno vodstvo pod taktirko ravnatelja g. Poliča pa je bilo tako zrelo, kakor ga pri operetah sicer nismo vajeni. Da nepravilna akustika našega opernega gledališča Sesto krije petje in govor, je že znama ovira.
edovaŠki literaturi. Od starejših pisateljev ocenjuje Mraz še zgodovinske tendenčmo— vzgojne romane Martina Razusa, na kar nas seznanja z novo povojno generacijo, ki jo predstavljajo pisatelj vojnih romanov Hru-aovsky, okusu občinstva ustrezajoči pnsec romanov iz mestne sredine Urbamovič, dalje Kavec, Jesensky, zlasti pa J. C. Hronskv, Miilo Urban, Peter Jilemnicky lin Gejaa Va-mioš.
Med tem ko je Hronsky pesnik slovaške vasi in pozablja ob njeni idilični lepoti na nedavne groze in sodobna vrenja, se avtor »Živega biča« M. Urban poglablja v življenje vasii, ki ga sli Ica z mogočno epično širino v času vojne in po prevratu, ko mu je stak z mestom dajal povsem nove oblike. Marksistično usmerjeni Jilemnicky^ posveča glavno pozornost sodobnim slovaškim socialnim problemom. Vamoš pa najrajši črpa iz področja psihopatologije, zlasti iz temnega sveta spolnih zablod.
Mrlz nam predstavlja še vnsto novih imen pisateljev ki so obogatili sodobno slovaško prozo s številnimi romani in nam približali sliko slovaške sedanjosti. Na koncu študije pa podaja nekaj splošnih dognanj, ki utegnejo zanimati tudi slovenskega čitatelja: »Na svoji današnji razvojni stopnji se nahaja slovaški roman na razpotju. Oblikovalno in plodno je izčrpal veliko možnosti in navezovanja na predvojno situacijo našega romana in stoji sedaj na pragu novih razvojnih nujnosti. Za njegov nadaäjni razvoj bodo povojne izkušnje in pridobitve močna opora. Domače ozadje bo gotovo stalno več pridobivajo z intenzivnejšim stikom z literarnimli osvojitvami svetovnega romana. Slovaška se močno in organično včlenja v evropski kulturni ritem. Na literarnem področju se to ne bo pokazalo kot pasivna -priključitev k dominantnim laetnostnim tujih literatur, temveč si bodo slovaške literarne manifestacije , izkoriščajoč vse leposlovne in idejne značilnosti tujih literatur, ustvarile možnosti prikazati dejstva naše literarne rasti polnejše, nujnejše in umetniško poudarjenqjse.
Mräzovo študijo je izdala češka založba. Slovaška literatura je našla po prevratu v Pragi svoi drugi dom. Največja praška založništva Melantrich, Mazšč, Borov?, Orbis in dr. so izdala velik odstotek slovaških knjig. V Pragi izhaja slovaška literarna revija, v čeških revijah in dnevnikih stailno čitaš slovaške članke-. Kdor pozna kulturne, zlasti pa seveda gospodarske češkoslovaške stike po vojni, se samo čudi dogodkom zadnjega časa...	0. B.
boj, v usodni meri vplivalo napoložaj bolgarske žene v narodu. Samo njena izredna železna žilavost ta zdravje sta laihiko premagala vse težke preizkušnje. Prav zato pa je v Bolgarski še danes toliko nacionalne zvestobe — Bolgaika nikdar v tujem jeziku mi ped a, nikdar otrokom po tuje govorila, pa niti mislila. V neprestanih borbah protii tujemu jarmu je bil mož skoraj nepretrgoma zdoma, ona pa, ki ji je preostada skrb za imetje, je z vso ljubeznijo skrbela zanj in za svoje otroke. Za javno življenje se v teh časih nii utegnila zanimaiti. Stoletja je živela v hiši za zaklenjenimi vrati in zamreženimi okni. Možje so samo v najhujši zimi prihajali domov, a ko so se vračali v gore, so zaročenke pogostokrat ž njimi odhajale hajdukovait, ta če so padli ženini-vojvode so, če je bilo treba, tudi same jemale bojno vodstvo v roke.
Stoletja je bolgarski narod žirvel pod dvojnim jarmom: politično pod turškim, kulturno pod grškim. Samo ta dva jezika sta bila priznana in pripuščena v javnem govoru, materin se je mor»' skrivati v domove in samostane. Zato tudii ni čuda, da so se le po samostanih ohranili dokumenti, ki nam pričajo o bolgarski zgodovini. Dobo
Zapiski
*LJUBLJANSKI ZVONc 3 — 4
Pravkar izišii 3.—1 zvezek »Ljubljanskega Zvona« prinaša na uvodnem mestu aktualna razmišljanja Zvonovega urednika, pisatelja Jula Kozaka z značilnim naslovom >Pred dejstvi«. Mile Klopčič je prispeval iz svoje nove lirične žetve ciklus tre.h pesmi »Indija Koromanidija«. Tome Šifrer se v daljšem »Pismu s Sorskega polja« bavi z vprašanjem bistva in funkcije kulturnega fonda ali zavesti psihološke eksistence naroda, ter z raznimi drugimi vprašanji, ki se tičejo današnjega in bodočega slovenskega življenja. Zaključuje se novela Antona Ingoliča »Tam gori za hramom...«, ki prav živo karakterizira mentali teto štajerskih nemšku-tarjev m odpira pri tem nove. značilne poglede v življenje preprostega slovenskega ljudstva v siromašnih Halozah. Prav secaj, ko so problemi naše meje im renegatstva zopet postali pereči" je Ingoličeva novela vredna posebne pozornosti. Kajti: Koliko Jellau-6cheggov še živi med nami in celo menija da nemštvo potrebuje njihove »žlahtne« krvi in renegatske »značajnost.i«! — Pisatelj Juš Kozak opisuje v daljšem sestavku »Zimska fata morgana« svoje vtiske z obiska Prage, doživetje njenih lepot m sreoavanja z živimi dokazi kulturne veličine in moralne sile češkega naroda. Je to eden najlepših spisov o Pragi, kar jih je bilo kdaj spisanih v našem jeziku in ne dvomimo, da bo prav v teh časih sprejet z zanimanjem Ln odobravanjem.
Ivo Brnčič priobčuje prvi del svojega zanimivega »Dnevnika iz ietnišnioe«, Alfonz Gspan ie zastopam z lirično pesmijo »J. M. B. P.c, nadalnije se pa Oskara Savli ja statistično ;X>dnrta razprava »Narodnostno stanje v Julijski Krajini in Beneški Slovenni v letu 192'.«. Lcizp Zunanc je prispeval pripovedno orno »Dvorišče«. Marijan LipovSek kritf.no razglablja položaj in razmere pri našem vodilnem gledališču v Slanku z naslovom jLjubpanska opera v krizi?«, medtem ko se Vladimir Parvšič znova bavi z
S P
V naslednjem objavljamo še nekatere podrobnosti z nedeljskih tekem, ki so morale zaradi pomanjkanja prostora počakati na današnjo izdajo:
V Maribora
Za prvo letošnje gostovanje ljubljanskega Hermesa v Mariboru je vladalo veliko zanimanje, tako da se je zbralo na stadionu Železničarja okoli 1000 gledalcev, ki so bili priča krasne in zaslužene zmage Železničarjev. Na igrišču je v nedeljo vladal popoln red ln mir in nI prišlo niti do najmanjšega incidenta, kar je predvsem zasluga sodnika g. Vebleta iz Celja, ki je imel napeto in ogorčeno borbo popolnoma v svojih rokah.
Na stadionu železničarja Be je obenem odigrala tudi odločilna tekma v mariborskem II. razredu med Lendavo in Slavijo, ki se je končala z zmago Slavije 1 : 0 (0 : 0). S to zmago si je Slavija utrla pot v I. razred LNP. Po tej tekmi sta nastopili moštvi Železničarja tn Hermesa.
Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo Železničar svojega današnjega nasprotnika odpravil s tako visokim rezultatom. Železničar je nastopil v precej spremenjeni postavi ter je uvrstil predvsem stare, izkušene igralce, ki so predvajali igro, kakor v dobrih časih. Domače moštvo se je odlikovalo zlasti z dobrim in koristnim startom, izredno požrtvovalnostjo in brezprimernim elanom. Vsi deli moštva so bili izenačeni in ni bilo v njem nobene slabe točke. Zlasti napad je vzorno zaigral in smiselno kombiniral ter — kar je glavno — streljal iz vsake pozicije. Pa tudi krilci so to pot iznenadili s svojo dobro igro, zlasti glede podpiranja napada. Obramba je svoje delo dobro opravila, le na trenutke sta bila branilca nekoliko prepočasna. Vratar je bil z ozirom na to, da že nad leto dni ni igral na tem mestu, prav dober.
Hermežani so sé predstavili kot borbeno moštvo, ki tudi nekaj zna. Njihovi napadi so bili vedno nevarni, toda njihov napad ne razpolaga z zanesljivim strelcem, ki bi znal izkoristiti zrele prilike. Poraz, ki so ga v tej igri doživeli, sicer ni v skladu s potekom igre. Rezultat je posledica depresije Ljubljančanov, ki je trajala 5 minut, v katerih so Železničarji zabili kar štiri gole Najboljše moči imajo Hermežani v obrambi, predvsem v vratarju, ki je zlasti v prvem polčasu branil nekatere težke stvari. Krilci so igrali preveč defenzivno, zaradi česar je napad precej trpeL
Tekma sama je bila od začetka do konca zanimiva in napeta borba dveh skoraj
treh canstev ima Bolgarija do damašnjih dni za sabo. Prvo je bilo ustanovljeno, ko so se Bolgari naseliM v svojo domo vrni, a je kmalu padlo pod Grke. Ko so se Bolgari osvobodili, so le kratko dobo uživali svobodo. a ko so sc čez pol tisočletja otresli turške nadvlade, so obnovili svoje tretje, sedanje carstvo. Ko so se možje v gorah borili za svobodo, se je bolgarska žena kot redovnica po samostanih ta ceiikvah ukvarjal!« z vzgojo mladine v bolgarskem jeziku. A ko so sii v prvi polovici prejšnjega stoletja le izvojevali pravico do materinščine, je med bolgarskim narodom zavladala nepopisna radost. Zeni je pripadUa nova, zavidanja vredna naloga, da raznese prosve-to po vaseh. Ko so dosegle pravico do pro-svete, pa so sd Bolgamke nadele novo natlo-go: borbo za politično osvobojen je. Družile so se v tajnih organizacijah, na skrivaj šivale obleke za upornike, jim vezle zastave z geslom: Svoboda aH smrt, in jih zalagade s kruhom ta z vsem, česar je bilo treba. Bila je to doba, ko je bilo na tisoče bolgarskih žena zavoljo konspkacije po ječah. V tem organiziranem delu so se že javljali parvi znaki bodoče ženske zveee, katere naloga je bila predvsem, skrbeti za otroke podlih, aretiranih in obsojenih. A ko so v času osvobodilnih bojev brej varstva ostajale doma, se nikdar za nobeno ceno niso botole vezaiti « Turici, temveč so se rajši
umetniškimi fa	pnUsinl äo-
paočičcve tragedije »Veronika Deseniškac b. Borko ie prispeval krajši članek o Nušiču in boležko c češkem pesniku In esejistu Oto-karju Fischerju. K. Dobida se tavi x razstavo Ženske male an t ante v Ljubljani, Bratko Kreft pa priobčuje prvi del svoje študije o ruskem dramaturgu Vsevolodu Ma-jerholdu.
Med knjižnim; ocenami je objavljana Pajt-
šičeva kritika Kreftov* »Velike puntarije«. A. Budal ocenjuje Potrčevega »Sina« in Golit ve jI esmi«, VI. Pavšič se bavi s knjigo Mare Hus'>ve »Živa plamenioa«. K. Dobida glosira prenov ite v šentpetrske cerkve, kronist pa obi?vlja po Ameriškem družinskem koledarju« podatke o slovenski rodbini Volk. ki je dala Ameriki dva priznana likovna umetnika. Leonarda in Stephena A. Dougla-sa Vo'ka. Zvezek zaključuje daljši obračun Antona Ocvirka s kritikom njegove »Teorije primerjalne literarne zgodovine« Fr. Petre-tom.
Dr. Prvjslav Grisogono, Ujedinjen» Jog». slavija. (Od plemena i regionalnih koneepfl-ia do nacionalne države). Pod tem naslovom je pravkar izšla v tisku Narodne tiskarne v Ljubljani razširjena izvirna izdaja spisa dr. Prvisiava Grisogona, ki Je v češtcem prevodu z naslovom »Sjednocenä Jugoslavie« vzbudil zasluženo pozornost Odlični politik in diplomat razpravlja v tej knjiigi o celotni problematiki našega narodnega in državnega življenje. K tej pomembni publikaciji se vrnemo v prihodnjih dneh z obširnim referatom, za danes samo opozarjamo nanjo.
Proslava letnice smrti dr. Valtaiarja Bogišiča OJbor dubrovniških meščanov in kulturnih in nacionalnih društev to priredil pod vodstvo ti Matice Srpske v Dubrovniku dne 1. maja slovesno komemoraeijo ob tridesetletnici mirti velikega jugoslov. znanstvenika dr. Va.ltazairja Bogišiča. Tega dne dopoldne ee bo vršil skupen obisk groba in spomenika dr. Bsgišiča v Cavtatu. zvečer pa bo v dvorani dubrovniškega pervskega društva »Sloga« kameinoracij6ka akademija.
R T
enakovrednih nasprotnikov, od katerih je imel zmagovalec boljši napad in zaradi tega tudi zasluženo zmagaL
Prvi gol je zabil v 20. min. Habfht, nakar je v 30. min. Košenina s prostim strelom s kazenske črte izenačiL Pavlin je v 43. min. postavil na 2 : 1. V drugem polčasu je Ice v 10. min. izenačiL V 15. min. je branilec Hermesa zrušil Pavlina v kazenskem prostoru, nakar je sodnik upravičeno diktiral enajstmetrovko. Prvič Jo je streljal Pavlin, sodnik pa jo je dal ponoviti in Stiftar je zopet dosegel vodstvo za domače. V 17. min. je bil Eferl uspešen, v 18. min. pa je Habiht postavil na 5 : 2, v 20., pa Lešnik na 6 : 2. V 40., min. Je Ice znižal na 6 : 3, v 43. min. pa je Lešnik dosegel končni rezultat 7 : 3.
Predtekma med mladino Železničarja in mladino Maribora se je končala z 2 : 2 neodločena
V Cel ja
Finalna tekma med Mariborom in Celjem se je vršila v nedeljo na Glaziji ter ji je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Končala se je z nepričakovano, toda zasluženo zmago gostov.
Moštvo Celja že dolgo ni nudilo tako slabe igre. kakor to pot Edina dva igralca, ki sta bila zares na mestu, sta bila oba branilca. Napadalna vrsta je igrala brez j sistema in volje, pa tudi krilska vrsta je ; močno »plavala«. O točnem podajanju žo-j ge in smiselnih komb:naci jah skoraj ni bilo ! govora. Celjski napad tudi nima nobenega ; strelca.
; Maribor Je postavil enajstorico, ki Je j pokazala lepo tehnično znanje ter tudi gle-i de starta in elana znatno prekašala Celjane. Da ni bilo dobrih in požrtvovalnih celjskih branilcev, bi bila zmaga lahko že večja.
■Celjani so takoj začetkoma začeli krepko napadati ter si ustvarili v prvih 10 minutah tri zrele prilike, ki pa so ostale neizrabljene. V 16. min. je Mariborčan Vesna-ver po lepi akciji zabil prvi gol za goste. Po tem uspehu so Mariborčani prešli v premoč, celjsko moštvo pa je popuščalo, toda rezultat je do odmora ostal neizpre-menjen.
V	drugem polčasu so gostje skoraj do-; cela prevladovali, Celjani pa so igrali ve-; dno slabše. V 10. min. je Vesnaver po na-: glem prodoru povišal na 2 : 0. Igra je po-i stajala nezanimiva. Celjska ožja obramba : je imela mnogo posla, ki ga je pohvalno I opravila. V 32. min. je Vesnaver zopet dobil žogo ter je iz neposredne bližine zabil svoj tretji gol in postavil končni rezultat
Sodil je g. Camernik iz Ljubljane točno in objektivno.
V	predtekmi je Jugoslavija porazila Olimpa z 2 : 1 (2 : 1).
dale pobiti, kakor da bi zmagovalcem padale za plen.
Ko je leta 1877. narod doživel osvofcoje-nje, so se ženi odprnla nova področja dola. Državi je bilo treba zlasti delavmh pmo-svetniüh sil in tu je žena prva nudila svojo roko in pobudo. Na vseh koncih ta krajih so se snovali tečaji za pobijanje nepismenosti med odmasiliiimi, ki so bilH z orožjem v roki zammidiili šolo, pa zavetišča za mladino in onemogle, Začela se je razvijata industrija- ki je ženi odprla pot v številne nove poklice. Za zmerom pa je ostailo vzgojno delo njen« prva domena. Bolgarska šola je še dandanes pretežno v njenih rokah, saj je mnogo velikih osnovnošolskih zavodov, na katerih poučuje po 15 učiteljic ob enem saimem učitelju. Kiljuh temu pa je učiteljica in javna namešcenka vobče se Bmerom socialno im gospodarsko zapostavljena nasproti možu in tudi za pravico dostop« v vse šole je bilo treh« še mnogo žilavega boja Težke preizkušnje sta bolgarski ženi pri-nesl balkanska ta svetovna vojna, a tudi tu nirao odirakle njene moči. Vsekakor predstavlja krepek argument za enakopravnost žene v družbi dejstvo, da je bilo na primer v času balkanske vojne, ko so biii vsi možje z nedoraslimi dečki vred na fronti, obdelamo ta posejano več zemlje kakor v letih miru. Tako je bolgarska žena zgovorno izpričala svojo potno flovwiVn ài dE&avtyu»»
V čakovcu
V nedeljo se Je odigrala prvenstvena tekma med CSK ln Kranjem, ki se je končala z zasluženo zmago domačinov. CSK je pred-vedel zelo dobro in koristno igro. Posebno se je odlikoval napad, ki je skupno zabil 10 golov, od katerih pa je sodnik priznal le šest Ostali so padli iz of side pozicij. Zelo dobra je bila tudi obramba domačega moštva, zlasti vratar.
Od kranjske enajstorice se je pričakovalo mnogo več, zlasti na tesni rezultat igre med obema moštvoma v Kranju.
Sodil je zelo dobro g. Kopič iz Maribora.
Razpis
ocenjevalne motocfklistične vožnje na 108 km dolgi progi Ljubljana—Kranj—
Kamnik—Kamn. Bistrica—Ljubljana
£SK Hermes (moto sekcija) razpisuje ocenjevalno vožnjo na progi Ljubljana — Je-perca — Škof ja Loka — Kranj — Kamnik — Kamniška Bistrica ter Kamniška Bistrica — Ljubljana (okoli 108 km). Start bo v nedeljo 1. maja t 1. ob pol 10. v Ljubljani na Blehveicovd cesti ob Narodnem dornu. Vozači bodo starta li posamezno vsako minuto. Prijavna številka je obenem tudi startaia številka. Vožnje se lahko udeležijo vsi pri eavezu verificirani vozači, zaradi česar ima ta vožnja značaj medklubske. Prijave se sprejemajo do vklj. 23. L m. v pisarni dr. Alojzija Čampe na Aleksandrovi cesti št 4.
Prijaviti se mora s prijavnicami, ki morajo biti izpolnjene v vseh podrobnostih ter mora vsak tekmovalec obenem plačali ali nakazati vpisnino Dim 10.
Vožnja bo ob vsakem »ramenu, samo * varijanto, da bo v slabeim vmeremu proga iz Kamnika krenila direktno v Ljubljano o čemer bo odločilo vodstvo dirke. Pri normalnem poteku bo prvi cilj v Bistrici, kjer bodo vsi tekmovalci stali 3 ure, ki bodo nevtralizirane. Drugi start bo po prvih startnih številkah, a se bodo vse razlike upoštevale. Zamude L dr_ ee bodo prenašale od kontra-le do kontrola
Tekmovalci bodo raaxìeftjeni v kategorije: a) eolo motorje bnez razlike do 250 ecm. b) so lo motorje brez razlike preko 250 ecm in c) prikolice bre<z razlike. Kategorja a) in c) bosta morala držati slednjo brzino 45 km na vsej progi razen na cesti Kamnik — Bistrica in obratno, na kateri je brzina določen« na 20 km na uro. Za kategorijo b) se določijo brzine na 50 km in 20 krn.
Veak tekmovalec bo dobil pred startom listo, na kateri bodo označeni vsrl kraji, ki jih bo moral obvezno pre vociti. Kot prvi bo proglašen omi vozač vsake kategorije, ki bo imeä najmanj kazenskih točk zaradi prezgodnjega ali prekasmega prihoda. Ce bo ve5 tekmovalcev doseglo enako število, bo v vrstnem redu odločal žreb. Protesti se bodo sprejemali največ eno uro po prihodu na cilj proti plačilu takse Din 100, — ki bo zapadla v korist klubov© Magagne, če protestu ne bo ugodeno.
Darila — srebrne in bronaste kolajne ter diplome — bodo prejeffi najboljši štirje vozači v vsaki kategori ji ; če v posamezni kategoriji ne bi bilo 6 tekmovalcev, drugo darilo ne bo oddano.
Vozači se morajo rawma*i po poticijskfh cestnih predipisih in ne srneio ovira-ti leteče kontrole. Ustavljanje izven kontrolnih mest Je prepovedano. V slučaju defekta mora biti -vozilo vidmo za letečo kontrolo.
Za vse izjemne primere veljajo pri tej vožnji doloSbe športnega pravilnika Savez» Motokkubov Jugoslavije odm. FICM. Giled« morebitnih dodartarih nagrad bodo podrobnosti še objavljena.
V nekaj vrstah
Ob -veflikem oibisiku giedaJc°v tn precej lepem vremenu so bile v nedeljo tradici-onaine
kolesarsSc© dirke KSK Hermes»
na Sion! podutlSki krožni progi, na kateri je startaik) 30 «firkačfv, in sicer 10 novincev, 14 jumorjev tn 6 seniorjev. Jirnl-orfi sa morali krog (8 km) prevoziti enkrat, juniorji 4 krat semorj^ pa S-krat. Med novinci je zmagal Kogoj Frame (Bcfinstvo) s ča«>m 31 minut, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Satnikar Franc (Edinstvo) tn Samotorčen Mirko (Vrhnika). Med Juniorji je bil zmagovalec vozač Bdinstva Podrnilščak Franc a časom 1:01, drogo tn tretje mesto pa sta zasedla Premk Pavel (Herm-es) in Stiro romaž (Vrhrtiika). V glavni skupini je zmagal član zagre/bSkega Grarijansikega, Gustav Proseniik s časom 2:00:05, drugo mesto je zasedel naš rojak, zdaj član beograjske Fortune, Lavrih Karel s časom 2:00.31, tretji pa je bil vezač mariborskega Železničarja žerjal Oskar v času 2:08:3L Povprečno so voaačd glavne skupine voziM e hitrostjo 32 km na ura Po končanih dirkah je prireditelj razdelil številne nagrade, ki so jih. kakor vsako leto podarile raane ljubljanske tvrdke, kolajne pa je priskrbel prireditelj sam.
VZROK
»Kako Ima tintile gospod otroke rad! Poglejte, vsakemu, ki pride k njemu, podari fračo.«
»Nič čudnega, — ko Je pa edini steklar
i v mestu!«
skio vrednost Težki «o bili tudi dnevi povojne gospodarske krize za bolgarske žene, « tudi dobo politične diktature so znale izkoristiti za službo narodu in v dosego svojih pravic. Leta 1908. so si izvojevale pravico, biti voljene v učiteljske svete, pozneje so tudi omožeme žene in pa žene z otroki dosegle aktivno volilno pravico. V najnovejšem času pa upajo, da jim bo priznana splošna volilna pravica.
Med živahnim pritrjevanjem avditorija je ga. Vitanova zaključila svoj govor z de-vizo: »Nikoli več vojne! Nikoli več ne maramo rodoljnbja in hrabrosti kazati na bojnih poljanah, ker ju vse preveč potrebujemo pmi stvarnem, plodovitem delu doma. Prav zato so se tudi bolgarske učiteljice izbrale pesem, to naj plemenitejše orožje, da gredo od kraja do kraja, in pripravljajo lepšo bodočnost bratskih narodov.« Na koncu so poslušalke stavifie predavateljici še nekaj konkretnih vprašanj, na katera je ga. Vitamova Ijubezmivo dala pojasnila. Nato je podpredsednica Zaviršamova z t izrazi iskrene zahvaile zaključila sestanek.
TUDI ON »Gospod šef, ali mi daste danes popoldne prosto? Rad hi šel na pogreb svoje tašče.«
»Hm, aR mislite, da jaz ne bi rad šel?« odm» »mtifljppo éeC,
Povojni slovaški roman
Bolgarska ièna v današnji družbi
Odlično uspelo predavanje gospe Vitanove iz Sofije
O
Tri izdatne zmage v prvenstvu LNP
Na čelu tabele se je Se bolj krepko usidral čakovečki SK, ki mu najbrže ne bodo več oteli podsaveznega prvenstva
Jackson Gregory :	77
Juana Castanares
Roman
Tisti mah je stopil korak proti nji. Velike roke so se mu skrčile v pesti, tako odločno, da so členki pobledeli.
»Še nocoj se podvržete poročnemu obredu; takoj nato prinesem razne stvari, listine in drugo, kar sem pripravil. Podpisali boste, kar vam predložim. Če bi se drznili upirati — —«
»Nu?« je hitro vprašala, kljubujoč njegovemu pogledu, da ne bi pokazala ,kolikanj se boji.
»V tem primeru bom znal ubraniti, da ne bo padre tekal okrog in pripovedoval vseh mogočih istorij Zambo mu bo porinil nož v grlo, vi boste pa gledali! Natanko tako bo. zapomnite si, kakor ia bi sami držali nož s svojimi nežnimi prsti, kajti ^aša prva uporna besedica bo Zambu znamenje, «aj sune. Ze ob tej misli vam je slabo, kaj ne?« je zlobno vprašal. »Nu, a to še ni vse Kakor hitro opravimo z vašim padrom, pošljem po drugega. Vi boste ta čas čakali v sobici z zamreženim oknom. In Zambo bo čakal z vami kot vaš varuh in prijatelj Dotlej, da pride duhovnik številka dve. se vam bo s poroko gotovo že bolj mudilo.«
Vsa bela je bila ustnice je imela blede Pogled na njegov obraz in pogled na Zamba to režečo se
pošast, jo je prepričal, da misli Biondino vsako besedico zares in da krvoločni belin samo čaka gospodarjevega znamenja.
»Ako — ako — privolim v poroko z vami--«
Biondino se ji je zasmejal v oči.
»Dobro si poglejte mojega Zamba!« se je zahi-hital in z iztegnjeno roko pokazal nanj. »Kajti jaz, veste, senorita Juana Castanares — jaz sem na begu, saj sem vam že povedal. Moj Zambo, ta čista, nedolžna duša, pa ni ubežnik. Zato se boste poročili z njim in mu kot svojemu vdanemu soprogu zaupali vse, kar imate. On bo nato pravilno prodal ta posestva nekomu drugemu, ki sem ga že določil, in mu potrdil prejem kupnine, tako, da mi bodo ob svojem času na voljo. Ali zdaj razumete vse te ukane, ki sicer v ničemer ne nasprotujejo deželnim zakonom?«
Starka ga je svarilno potegnila za rokav.
»Ššš! Nehaj se šaliti, sinko! Nekdo prihaja*
»Tedaj se podvizajmo.« je rezko odvrnil Biondino. »Duhovnik je. Spravi deklino ta čas v zapor. Najprej moram govoriti z njim nekaj besed.«
Guero so polnezavestno odvedli k ozkim vratom in jo pahnili v teman prostor.
»Ne pozabite.« ji je šepnil Biondino, »da lahko zakričite če vas je volja! Prvi vzkrik. prvi histerični napad bo Zambu znamenje — takisto, kakor da bi mu zaklicali na uho: Pojdi, moj zali Zambo. prereži padru vrat, nato mi pa pridi drugovat v rnojo ječo'«
Slišala je kako so se vrata zaprla za njo in kako je razbojnik obrnil ključ v ključavnici. Nato
je planila k okenca in jela tresti debelo železno rešetko.
Zunaj je slišala spotikajoče se korake. »Pozor, padre, na cilju sva!«
Nehote je odprla ustnice in že hotela zaklicati. Z obema rokama se je zgrabila za usta in se naslonila na zid, da ne bi padla. Njen glas, čeprav proseč in zaklinjajoč, bi bil znamenje, dvojno znamenje!
V sosednjem prostoru so se začuli glasovi. Biondino je kar najljubezniveje pozdravil duhovnika. Odlomki razgovora so ji udarjali na uho. Čez nekaj časa se je padre zasmejal Blondinovi šali; oči vidno je bila razbojnikova dobra volja nalezljiva. Izvolite kozarec vina? Ali morda skodelico vroče kave? Potem sta jela govoriti o namenu poznega obiska. »Hlapec, ki sedi tamle, dolgin v rdečem plašču. Skoda, da je razsvetljava tako slaba, drugače bi ga lahko videli kako dušno reži. Ta Zambo je vrl dečl"<" ^	ie
pa tamle. v sosednji sobi. Plašna	te.
oče!« Spet sta se zasmejala St^i	-t je
veselo zagnala svoj »Hihihi!« Pomene^ je tekel dalje Biondino je obračal besedo na to in na ono Rekel je. da se odpravlja iz dežele, pred odhodom pa hoče izročiti mladi dvoiicj še svatbeni dar. kakor hitro bo poroka opravljena Potem se takoj poslovi od družbice. Seveda tudi cerkve ne bo pozabil!
Nov smeh Razgovor je žuborel in žubnrn
Tedajci je začula šepet Sama ni vedela vH prihaja Ničesar ni razumela. Srce ji je tako burno
razbijalo, da je komaj dihala. Glava jo je bolela.
A že se je spet oglasilo: »Guera! Guera!«
Šepet je izviral tik ob njenem ušesu, prihajal je skozi okno. Roka je zdrknila skozi mrežo in se dotaknila njenih prstov. Glas je mehko, rahlo nadaljeval:
»Poslušajte, Guera —*
Julian Hawk! Zatajila je vzkrik in iztegnila obe roki proti njemu.
»Pomagajte mi! Oh, pomagajte, senor!« »Ššš! Tiho! Oni, ki so tu zraven, naju ne smejo slišati. Če so vas čuli, recite, da ste se ustrašili — podgane! Ššš! Ne, niso naju slišali —«
»In me boste res rešili?« Obupno se je oklenila njegovih rok.
»Ua. Ne vem pa še, kdaj in kako. Če bo mogoče pred poroko, vsekako pa pred vsemi njenimi posodicami. Kar koli bi se zgodilo, ne kličite me, ':'er sam ne pridem! In še nekaj: vedeti moram -.jc ma Biondino — šš! Storite, kar zahteva od ras! Jaz ostanem v bližini «
Koraki so se približali vratom Roke so se umaknile od okna. Vrata so se odprla. Starka je stala na pragu in ji migala z roko. Biondino je s šaljivim glasom zaklical:
»Pridite, senorita. ki bi radi postali senora! Pad^e p tu. ženin pa tudi že čaka Zambo. hitro nam še inesi drv za ogenj Podviza^ se. človek saj bodo tvojo svatbeno plamenico! Mati, pri vedi seno-'n noter, da se pokloni ve^častitemu. To, padre, 0 mala Juana Castanares —«
'IiK' U1
Eeseda	1 Din davefc
D!n za	511 r o ali dajani»
naslova	5 nin Natmnn' ši "> Oln
Postrežnico
delovno, urno. sražno, ra vsa gospodinjska dela od pol 7 do 5 spreimem Celovška 14.	10543-1
ALI OGLASI
Služkinjo
pridno zanesli'vo. ki zna tudi kuhati in pomagati tudi pri bolnikih, takoi spreimem Plača din 400 mesečno. Grečer. Sp. Šiška. Gi-miska c. 15-1.
10 44-1
I
Vsaka beseda 50 pai davek 3 Dia ia šilre «Ji dajanje naslova s Din. naimanrši inesek 12 Din
Mesto gospodinje
išče poštena vdova srednjih let. Ponudbe oa ogl. odd. jutra pod »Grem kamorkoli«.	10533-2
«iiiiti'HiiattWiuliiiMiliffliiiiüiimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaal:
Vajenci (ke)
linn. i*	■■!{i.ijjiu,iliiii
Vajenca
v trg. z mes blagom takoi spreiemem Stana Ber-fcant, Dclemska c -SSg.
10528-44
Boljši krojaški
salon
spreime vajenca takoj, — prednost nadarjeni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1053 -44
Učenko
pridno, pošteno sprejmem takoj v trg. meš. blaga.
Ht-n. staiiovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.
10538-44
Frizersko vajenko
sprejmem. Prednost imajo tiite, k imajo že nekaj prakse. Ana Hauptman. frizerka, Studenci pri Mariboru.	10539-44
wmmm
Beseda I Dtn davofc . Ihn za élfro all datanje naslova 5 Din Najmanj & znesek 17 Din
Za din 2.500
zaslužite mes"4nc ' 00C din Dopisi dAN'ÜS« Mariboi. Orožnova 6.	Priložite
znamke.
10KV-3
-ipseda 1 Din davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanl znesek 17 Din
Seno prešano
v balah sladko in pol sladko. vagon naimanj 9000 kg za takojšnjo dobavo kupi Rudolf Dergan, Laško.
10540-33
' it
Receda 1 Dtn davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj &t znp«p* 17 Din
Mreže
'-a posre'e	--vreneie
pri Andlc*cu zaloga pohištvo Komenskeg3 ul 34
10448-6
Peki in konditorji
pozor!
mlin za mletle drobtin. na roko all pogon že lezno rešetko (Streich "itterl. modele za va feljne (šampanjke) ln raz'l?no drugo proda — Kirbiš. Celje
10261-6
Centralna kurjava
kote! LoUai Buderus za na
premog 9 in po! kvad. m ploskve, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka in ugodna prilika«.	10357-6
deseda 1 Din. davek a Din ia šllro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanj ài znesek 17 Din
Kolesa
naic-oveiSi model. » veliki /beri od l) o i5G dalie Na imam tud, otroška Ivokoltsa Nuvd trgovina i ubi lana. TyrScva c 36 .aspioti Gospodarske zveze y944 11
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hmnflne knjižice
bank ln hranilnic vredostne papirje-3"/» obveznice bone srečke delnice Itd valute vseh držav Prodaja srelk državne razredne loterlle
174 16
Damo
seriozno izredno nteüeent-no bi spoznal 3<Metni go-srod zaradi >tovan;a Do-pise na ogl >dd lutra t>od «Oddih na moriu«.
10537-24
Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šllro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanj ii znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov posestev, gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil, Ima naprodai grad beno strokovno izobra žen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6 Te lefon 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni teij za nasvete brez plačno na razpolago.
25-20
f.
n
r/>
		
^TWrJài	äs	s
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
ce nan CERNE — juvelir
Ljubljana Wolfova ut
Motorno kolo
Diamant 98 ccm v zelo dobrem stamu zaradi odpo-tovanja prodam. Poizvedbe žmartinska cesta 22.
10534-29
Chevrjlet
IV2 tonski takoj zelo poceni naprodaj. Vzamem tudi hranilno knjižico v račun. Ogled ti3 dvorišče »Jugokernotehna«, Žiberto-va 7.	10536-10
Enonadstropna vila
z garažo in vrtom v Ljub-lani zarad družinskih razmer počen naprodaj. Ponudbe na 5gl odd. Jutra pod »Hipoteka«
10531-16
JANKO TIČE IN NJFGOV OČF
Beseda 1 D!n davek 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj à» znesek 17 Din
Veliko manufak-turno trgovino
izvrstno idočo, ustanov ljeno 1885. na najpro metnejšem kraju trgov skega središča, zapadne ga velemesta Jugoslavije, na prometnem križišču lokalnega in mednarod nega prometa, z uvede no in iukratlvno proiz vodnjo post. pregrinjal prodamo z vso zaiogo (na debelo ln drobno) kurentnega manufaktur nega. modnega krat kega ln pletenega blaga krasnimi prostori, por talnimi izložbami ob enem z enonadstropno hišo za izdelavo post pre grinjal. skladišči, stano vanjem po najugodnejši ceni jn ugodnimi pogoji Najsirurnejša eksistenca agiinim trgovcem Res ulm Interesentom daje informacije: Posiovalnl ca Pavlekovlč, Zagreb. Ilica 144	10300—19
Špecerijsko kolonialno trgovino
na zagrebški tržnici, s stalnim prometom so lidntmi odjemalci, pro damo sktmno z moder no ureditvijo ln zalo go kurentnega blaga za 50.000 din Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb Ilica 144.	10301—19
Cenitve in možitve
i.)Olj;ih družabnih krogov posredujemo najtofneje Dobre zveze ? najbolj šlh rodbinah Velika lz bera odličnih partij In formacije proti predna kazilu din 10 v znamkah — diskretno »Rezor. Za greb. pošta 3.
10302—25 Drž, uradnica
mlada, samostojna, z doto želi resnega znanja z boljšim drž. ali privatnim urad-n:kom, starim do 35 let. Slika zaželjena, ki se častno vrne. Prednost železniški prometniki. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Značaj«.
10541-25
IPosebne
novosti,]
.seb oblačil spori amgarn obleke. Mimparice perilo I H t d najceneje j
iPRESKER,
Petra c. 14
Od Vas je
odvisno, da imate ohieko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemične čistiti all oarvatJ v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
HoljansKi nasip 4-6 Pralnic» — -verlolikalnic»
Tisoče zahval prejema »MORANA«
Nasi Sokoli m delu
Bivšim idrijskim Sokoloi.»! Naša akcija za poklonitev dečjega prapora sokolski deci v Dolenjem Logatcu 00 proslavi tridesetletnice društvenega obstoja na dan 7. avgusta t 1 je našla dober odmev. Na našo okrožnico se je odzvalo več bratov in sester, med prvimi I. podstareš.na SKJ br. Engelbert Gangl. in sicer dva z zneski kar po 100 din Največ darovalcev je izmed učiteljskih krogov, pogrešamo pa še odziva onih premožnejših, od katerih smo pričakovali največ. Do danes smo zbrali 530 din, kar še nikakor ne zadošča; zato prosimo še ostale, da se čimprej odzovejo, da bomo lahko pristopili k izdelavi načrtov in prapora samega. Cim več bo prispevkov, tem lepši bo prapor. Idrijčani kot matične društvo logaškega Sokola moramo deci izročiti lep spomin Kdor nima položnice, naj se posluži čekovnega računa št. 14.808. Sokolsko društvo v Dolenjem Logatcu. O nadaljnjem razvoju Vas bomo obvestili, že danes pa lahko trdimo, da bo naša prireditev krasna narodna manifestacija ob meji in da je naša zamisel našla najlepše odmev v vseh narodnih krogih. Zdravo!	Odbor Idrij-anov. • Sokolsko društvo Dolenji Logatec. Naš mladinski zbor in društveni orkester nastopita v nedeljo 1. maja ob 16 v Sokolskem domu na Vrhniki. Izvajal se bo pra vpester spored in že danes opozarjamo vso narodno javnost, da se sokolskega
koncerta v čim večjem številu ude'ezi. Ob tej priliki se bo prvič izven Loeatra izvajala dr Kraševčeva »Pesem sokolske dece« in nova pesem br. Gučka »Metuljček«. Orkestralni del bo vodil br dr Kraševec, pevske t^čke br. Guček Čisti dobiček je namenjen predvsem v socialni in zletni fond. zato pridite vsi in podprite društvo, katero bo praznovalo dne 7. avgusta 30-letnico obstoja. Zdravo!
Naznanjamo vsem prijateljem in
znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, soprog, tast in stric, gospod
IVAN GERBEC
gostilničar in posestnik
PogTeb blagopokojnega se bo vršil v torek, 26. aprila 1938, ob 5. url popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. IG, 25. aprila 1938.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Potniki na ladji pa niso tako spravljivi in preganjajo ubogega očeta, ki jo popiha na jambor. S tega vzvišenega kraja ogovori zasledovalce. »Kdo more dokazati,« jim zakliče, »da je to storila moja opica! Če jo je kdo videl, naj se oglasi, pa ma povrnem škodo!«
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali da Jan le naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
4-sobno stanovanje
s kopalnico, oddam za maj ali avgust. Ogled od 16 do 18. Cesta v Rožno dolino 10 10046-21
rqrrpx<f'tfä
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH dajanje nasiova 5 Din Najmanj ài znesek 17 Din
Opremljeno sobo
s hrano ln vso oskrbo oddam gospodu ali go spodlčnl s 1 majem. Sokolska 5, Prule.
10481 23
Konfortne sobe
s souporabo Kopalmce, » novi hiii ? centru mesta, blizti kolodvora oddam s 1. maiem. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
10231-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo solnčno opremljeno sobo z elektriko, 120 din mesečno. Medvedova 8-II., levo, tik gorenjskega kolodvora.
10529-23
Sobico
oddam preprosi gospodični po zmerni ceni takoj ali pozneje. Masarykova 58, pridičje.
10479-23
Štev. 897.
RAZPIS
Občina Zabukovje, srez brežiški,
razpisuje pragmatično mesto OBČINSKEGA TAJNIKA
šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali njej enake strokovne Sole ali-pregled kvalifikacije. Varščina Din 5.000.—, ki se lahko položi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ali pa tudi z garancijsko izjavo, ki nudi dovolj jamstva.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Dprava občine Zabukovje, dne 21. aprila 1938.
V globoki žalosti sporočam, da je moj ljubljeni
soprog
ANDREJ PANCE
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR
v 56. letu starosti, previden s tolažili svete vere, danes, 24. aprila ob 6. uri zjutraj preminul.
Pokopali smo ga 25. aprila ob 5. uri popoldne. GRADAC, dne 25. aprila 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
MAGNEZIJA
SAN PELEGRINO

Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — Škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Prodajna cena din 6.—
R. s. t*. 27283 23 X 1935 1.
prodajnega cdäelßu
agilnega in solidnega, ne preko 35 let, SPREJME tovarna živilske stroke. — Predpogoji: vešč. slov.-hrv. in nem. korespondent, organizator prodaje, spreten v kontroli potnikov ter event. tudi za obiske večjih odjemalcev.
Ponudbe s curriculum vitae na oglasni oddelek »Jutra« pod »štev. 416«.
Naše **!eilallšče
DRAMA
Z^eipk »h 20.
Torek. 26.: Zaprto. ("Gostovanje v Kranju:
Rdeče rože). Sreda 27.: Pokojnik. Izven. Znižane cene
od 20 din navzdol. Četrtek. 28.: Izipit za življenje. Red Četrtek. Petek. 29.: Zaprto.
Nušicevo komedijo: <Pokojnik«, v kateri je pokazal a:!flicni komedioeral hkraid na prenesliiv in obenem komičen način nemo-ralnoöt današnje družbe, njen pohlep po denarju itn usjled. ki sd gra pridobiva cesto na račun poštenjakov.
Repriza Škvarkinove komedije »Izpit za življenje«. Prisrčna, z življenjskim ondimi zrnom napisana i srni slika peripetije različnih Ljudi, ki podaeajo izpit za življenje, ka t-eri naj o*if!ovi. če bodo postali vredni člani človečke družbe. Mestoma humor,na, mestoma resna, prisrnna, do solz ganljiva, umetniško visoko vredna igra. se sdedalea srloboko dojmi, da bo odnesel s te predstave ìep in svetel vtis.
OPEKA
Za<Vtek ob 20 uri Torek, 26.: Madame Sans Gene. Red B. Sreda. 27.: Risroletto. Red Sreda, četrtek. 28.: Jakobinec. Red A. Petek 29.: ob 15.: Prodana nevesta. Dijaška pred sit a va. Grünova muzikalna komedija »Madame , Sans Gene« s Poličevo v nafilovmi part/jii. Duboivito m zanimivo dejanje ter Lik boaria Ln Iiu bežni va srlasba tvorita prikupno celoto. V klavnih vlogah: Zupan. Peček Janko. Dirigent ravnatelj Polič.
»« »i	-i «•:»>*j.isce
Torefc. 26.: oh 20.: Slehernik. Red A.
RADIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Torek 26. aprila Ljubljana 12: Razne pevke svetovnega slovesa (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20; Opoldanski ken-cert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi- — 18: Uverture (plošče )_ — 18.40: Slovensko narodno občestvo 'dr. St Go-gala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Italijanska in srbsko bizantinska cerkvena ikonografija. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21: Prolog iz opere .^Roris Godumov« (pleščej. — 21.10: Rondo — IV. ura, predava g. Srečko Koporc( na klavirju izivaja gdč. Herta Seifertova'
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesela glasba: Radijski orkester, vmes poje g. Mirko Preme lč.
Sreda, 27. aprila Ljubljana 12: Glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (prof. M Adlešič). — 18.20: Španske pesmi (plošče).
—	18.40: Dolenjska mesta na prelomu sred-Tijxsra iti novega veka (prof. Janko Jarc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kača v ljudski veri. — 19.50: Uvod v prenos — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Beograd 16.45: Plošče ter orkestralni in pevski koncert — 20: Orkester. — 20.30: Zabaven spored. — 21.30: Narodne pesmi Ln plesi. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga
19-30:	Delni prenos opere Faust iz Brna. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 21.25: Klavirski koncert. — 22.45: Lahka glasba s plošč. _ Varšava 19.20: Pesmi in klavirske Sikladbe. — 21: Chopinov koncert. — 22: Zborovsko petje in plošče. — Sofija 18.30: Lahka srodta. — 19.45: Prenos Bellinijeve opere »Norma«. — 22: Spored za vse — Dunaj 12: Mali orkester. — 15.30" Koncertna ura. — 16: Lahka glasba. — 18: Vedra muzika za delopust. - 19.10: Simfonični koncert. — 20: Koncertni večer. — 22.20: Pomlad, ni motivi. - Berlin 19.10: Kiinneckejev kon" cert - 20: Plošče. _ 20.%- Bruekner>va glasba. - 22 30: Melodija in ritem. - München 19.10: Zabaven stx>re»i za delopust. —
20-	Zvočne sinke. - 22.30: Prenos z Dunaja.
—	23: Noem koncert: Uverture in Bachr^e skladbe. — Stutteart 19.45: Plošče — Verdijeva opera »Rigolet.to«. - 22.30: Nočni koncert
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani