Sedanji stan kovinskega obreda v Teržaški škofii.
(Kolikor je pisatelja znano« *) Na juterni  strani   Učke  v  Kastavskem dekanatu (tehantii),  kteri obseže sledeče žape (Tare):   Kasta v s podružnicama, sv. Matia iQ Rukavac.   Vo-losko, Veprinac,  Lovran,  Mosceuice   iu Ber-*)   Komur je to boljše znano, se prosi, naj naznani.    Pis.
—     14    —
šec, so se hI o v i na k i obredi #) še dobro obderžali, tako da se v Kastavskih cerkvah sami psalmi velkega tedna in božične juterne (juternice) samo vzamejo po latinsko, njih berila pa, ?,Tebe Bojra hvalimo", vse sv. mase in vsi drug*i obredi se pojejo, in vse kar se glasno moli, se moli slovinsko (slovensko) skoz celo leto. Na Voloskem, Ve princu, v Moščenicah in Beršecu, se vzame po latinsko božična juterna, pri kteri pa „Tebe Boga hvalimo" ostane slovinsko, sami psalmi velkega tedna in večerne (večemice) o velkih praznikih; — vse drugo je ostalo po starem slovinsko.
V  Lovranskih cerkvah se pred poslednjem župnikom (fajmoštrom) nikolj nobena beseda ni slišala latinsko peti ali glasno moliti; sedaj je pa takole pomešano: sv. maše, bilje (merlice), večernic in vse, kar je z orgiami. je latinsko ; pa v latinski peti maši so listi in evangelji, kakor tudi siednice (sequentiae) o velkih praznikih, ki jih imajo, in njih osminah (oktavah), ki se od oltara in iz orgel menjama spojejo, še slovinske ostale. Druge pete maše, bilje in vsi drugi cerkveni obredi, pri kterih orgle ne pojejo , se opravljajo po slovinsko. Na blagoslovih (žegnih) se pa včasi trije jeziki rabijo: ?)častimo te", in „Svetia se poje po laško, lita-nie po latinsko, psalm z molitvami za občinske potrebe pa po domače. Božična juterna je še vsa slovinska, ravno tako tudi psalmi; velki teden so le psalmi latinski. V ti tehantii, v Beršecu je še neki star prave časti vreden duhoven gospod, z imenom Petar Ferga-čič, kteri glagolsko mašuje, in na glagolski brevir Boga moli; on je, mislim, zadnji pravi glagolita v ti škofii, ki se ni druzega, ko glagolice in slovinskega bogoslov-stva učil , ako ima lih še neke tri druge duhovne , ki glagolitsko mašujejo, pa so se z glagolico že tudi nekoliko latinščine učili.
V  dekanata Jelšanskem so samo v župi Klano j taki slovenski obredi kakor v sosednji K as t vi; podružnica Bergudima v petih sv. mašah samo liste in evangelje po slovinsko moli, druzega ne; v M u n a h in Vodicah je od oltara sedaj vže ves obred latinski; ljudstvo pa vso mašo, kjer orgel ni, wslavo" in ??vero" po slovinsko odpeva, kakor je od nekdaj vajeno, ko se mu je še po slovinsko maševalo.
Na večerni strani Učke y dekanatu Keršanskem, ki ima tele župe: Keršan, Sumbar, Cepič, Koz-Ijak, Sušnjevica, Berdo, Paz, Boljun, Vranja in Dol enja vas so samo v Kožljaku, kjer neki veri Dalmatin, opravitelj župe, glagolsko mašuje služeči se v vsih druzih duhovnih opravilih slovinskega jezika , še ostali starinski slovinski obredi; drugod duhovni v petih mašah vzamejo samo liste in evangelje po slovinsko, druzega ne. Ravno tako je v dekanatu Pi-čanskem, pod kterega spadajo sledeče župe: Pičan, Kerbune, s. Ivanac, Gradišče, Gologorica, Lindar, Novake, podružnici Žare c in Borut. Tako je tudi v dekanatu Pazinskem s sledečimi župami: Pa-zin, Stari Pazin, s. Petar, Zminj, Krinjga, Tenjan, Terbiš, Bera m, Kaščerga, Gerdo-selo, podružnica Keršikla (tukaj je še en glagolita) ia paZamašk. V dekanatu Buzetskem se pojejo listi in evangelji po mojem znanju samo v sledečih župah po slovinsko: v Laniščah,Roču, Humu, Grimaldi, Draguču, Račici in S o vinjaku; drugo in drugod je vse latinsko. Terpljenje Jezusovo se skoro povsod v imenovanih krajih vse štirikrat po slovinsko spoje; tako eo v nekterih krajih, kakor v Lindaru na biljah berila ostale slovinske;  po več mestih  se procesije  opravljajo
*) Glagolica in druge ilirske obredne bukve iz Rima od raz-množitelstva vere imenujejo svoj jezik slovinski. Obred ali liturgia.                                                  Pis.
—    15    —
v slovinskem jeziku, sveče ob svečnici in oljke na cvetu nedeljo se blagoslove po slovinsko.
Sveti sakramenti se tudi od nekterih duhovnov v aekterih krajih po slovinsko dele, kar je ljudem prav ljubo; ali vse drugo, zunaj evangeljev in listov, kteri 30 krepko v navadi vterjeni ter ne bi se dali brez ve-iicega Ijudstveneffa nezadovoljstva z latinskimi premeriti , je večidel župnikom na voljo dano; in zato se tudi menja, kakor se župniki menjajo.
Skor povsod v imenovanih župah, kadar velka maša mine, ktera se začne po mestih o pol enajstih, pa tudi ob enajstih, poklekne duhoven, kelh v rokah der-žeč, pred oltar, in poje z ljudmi skupa trikrat: „Budi hvaljeno po vse vrime Izusa i Marie slavno ime"; potle moli angelsko češčenje; o velikonočnemu času pa poje: Kraljica nebeška raduj se, alleluja itd. Med tem zvoni poldne, ali je lih poldne ali ne.                             J. V.