•■•■••uunuainiMiMiniiu ■ • ■ ; Posamezne SterC&et Ha» S S »aiine Din —'oQ, ob no« ; • ieljah Din !•— >DanEfsnja števliKa stane Dl n —'lt9 Poštnina plačana v gotovi. ,TUBOH.» uhaja vsak cta, nuvaa Dodelje in praz .ikov, ©b 18. uri z da.umom naslednjega dne ter stane mesečno no pošti D 10*—, *» »©©-semstvo D 18-—. dostavljen na dom D U*—, na izkaznice D 10*—• Insezati po dogovoru« Naroča se ;»ri uprnTi %TAB0EA*, 1LA8L80K, Jurčičeva ulica štev, < S> FTiini n|^ ''--t&vpči I UH Leto: III. Maribor, petek 13. loktobra 1922. - y~...... • *«owoiemo SUriitc« t S«. ! : tiin* Mn —«50, «b n«. s ” daljah Din 1*—* m CHiSDJUiiT, O 6*i u.h^i. v AI»ri~ V J i>o*u, Jurčičeva ui. it. \ i. nad- S • stropi©. Te!©len tal*rwrb. it. 276, £ ■ Uw*±vA se nahaja v Jurčičevi E j ■ aliei su 4, pritličje, deaao. Tele© 2' 9 ©a at, 24. SllS poštnocekoTUi m- n • čun štev. 11.787. * « N» natočila brez denarja s« n« S • ^tira* — ttokopisi s« n« vračaj©, J Številka: 232. Dve novi nasilstvi. popoin sporazum v demokratski stranki. T r s t, 9. oktobra. »t/?.*rj^ ~ sem »oriški dnevnik _ “opolo Friulano«, ki nmrsikedaj Pove kako res pametno. Tako sem čital [ današnji seji 'glavnega odbora demo-njem tudi tokrat spisič, ki se bavij kratske stranke so govorili delegati iz sicer z otroškimi stvarmi, ki pa pravi! Bosne, Zagreba, Primorja in Južne Nobenega razdora. Beograd, 11. oktobra. (Izv.) Na aa P^kean^ mestu, da je pisca napotil, ® Je napisal ta Spisič, izrek nekega \etnika, ki ga je čital v nekom listu J se glasi takole: »Moj sin se ne igra - gačami. Jaz mu dajem v roke bom-e in samokrese!« Sotrudnik »Popoln« *n:i, da je oni odvetnik v svoji poli-j* J strasti izgubil boljši del svoje du-,, cut očetovstva, ali pa celo, da nima v, v Politiškega prepričanja, ker dru-tace ne bi bil izgovoril take sirovosči: Sojna sredstva omejena na bombo in sJdokres! Spis zaključuje z besedami: J"CtJ°’ človeštvo postaja bedasto!« isto človeštvo namreč, ki postavlja ^menike dobrotnikom človeštva, ko L v.en|lar edina vzgojila sredstva bom- Srbije. Posebno pozornost pa jo vzbudil govor slovenskega odbornika dr. A. Kramerja, ki jo zavzel posredovalno stališče in s tem mnogo pripomogel k razčiščen ju položaja. Skupina Svetozarja Pri bičevima je predložila sledečo resolucijo: Glavni odbor demokratske stranke je razmo-tiival nastalo situacijo in sklenil: Vsa stranka odsek' predložil novo besedilo resolucije, ki se glasi: 1. Poslanski klub in glavni odbor demokratske stranke šta na svoiih sejah dne 10. in 11. oktobra t. 1. vzela v pretres vprašanje razmer na Hrva tiskom, ki je bilo glavni predmet razprave, ter se ,i.e ugotovilo sledeče: Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da je bila ureditev razmer na lir vatskem vedno najiskrenejša in naj toplejša želja in briga demokratske stranke, in sicer kot ena od najresnejših potreb naše države. Za delo v tej ba m samokre Proč s sodišč naš jezik! . laski odvetnik s svojimi bomba- mi ko s 111 samokresi nii je ostal pred očmi, ^ ^em.doznal za naslednji sklep isti-ini'8a odbora, v katerem a vsa naša jugos to venska večina ce-Sa samega zastopnika in je bil togo ta sklep takorekoč enoglas- • v-klep se glasi: čar istrski deželni odbor svc- « Poudarja načelo, da naj bo raz- o,.-,.,a! jezile pri sodiščih v Istri, pri ..istoinem ioni1!?'11 ®c^ču v Trstu in pri priziv-dvoru za Julijsko krajino izključ- civilnem in kazenskem Qo ‘ikn in da se samo v tem je- - v- ia‘Tko vlagajo vloge in spisi, ter enoausno želi obraniti «neid sta poslanski klub in glavni od- svojo enotnost na podlagi programa o- J” d?lol\a ^ K direk,tlV0; aprila k stranka je kakor dosedaj priprav- J' Ijena, da sodeluje pri vsaki akciji v ■ziroma deklaracije z dne 11 1919. 1. Zvesta svojim nazorom js demokratska stranka sklenila, da vztraja na Vidovdanski ustavi, pri katere u-stvaritvi je bila glavni sotrudnik. — Poskus, revidirati ustavo, ki še ni popolnoma izvedena, bi bil nevaren politični eksperiment, ki bi lahko ogrožal narodno in državno jedinstvo. Zato odklanja 'sodelovanje z vsako akcijo, ki bi imela prikrit ali jasen namen izvesti revizijo ustave. Demokratska stranka je bila od prvega dne odločna bojevnica za narodno jedinstvo in bo pazila, da ostane naše jedinstvo nedotaknjeno, zato pa bo vodila neizprosen boj proti onim, ki. bi hoteli podreti to največjo pridobitev srbsko-hrvatsko-slo-venskega naroda. 3. Jugoslovanska tako po progrjrffitf-kakor po sestavi ostane demokratska stranka edina organizirana politična skupina vseh delov tem smislu in da ni naperjena proti državi in narodnemu edinstvu, niti proti; programu stranke in posebno ne proti jugoslovanski ideologiji tega programa.. Bazen tega poslanski klub in glavni odbor — enako kakor na kongresu stranke v prošleni letu — izjavljata, (ja mora biti notranja politika demokratske stranke usmerjena na to, da se vidovdanska ustava izvede do konca ter se izjavlja proti vsakemu poskusu, da se revidira in izpremeni prej, kakor bi se s potrebnimi zakoni uveljavila in bi se v dejanju mogla videti vrednost njenih odredb. V tem cilju more demokratska stranka kooperirati z vsako stranko, tki bo v tem pogledu zavzela isto stališče. 2. Poslanski klub in. glavnT^dcTRSf konstatirata, da je soglasna volja vse Poziv Prim. 1 a vlado, da nemudoma izda temu _enne odredbe.« čaj- p l®Jdeki odvetnik dr. Ponis (ei-ljevai ki jo predlagal in uteme- 4v*j.--'° Tes°hicijo, navajajoč, da je ,dre'llila ^eta izdala zakon, ki je ^Porabo deželnih jezikov - pri ih ^ J*'f bil/ V clll, J a, LLci J- ttrvat-r'6’ da ®lbvani v Istri no govore ia' oz’ slovenskega jezika, «jw 1® nekaka kavcija, da bolje ra-kol pa hrvatski ali ^ 6a'»ta torej hrvaščina in &l'ina le v oviro sodnemu posto-iezji.*’ J® torej uvedba slovanskih in ._ v 11 a sodiščih zadala veliko škode n®RB VzT°®ila Propadanje zlasti civil-skg. B0Jstva, da pa je končno italijan-^kje -ea veuciar pometla iz Istre vse ki -j.'l^I^iorje in. vzpostavila položaj, Brog- s"1 bred tridesetimi leti. Zato pa iVz slovanski jezik. ke0ja z ^omb;imi in samokresi! — ai' edino pravo, edino dobro, kot ^»nerno. kar priznava ves svet ®°sred' ° :na^^0 dobrega sodstva, ne-KD'^n®g'a postopanja, ki .je ^rek'?’ v ’ez^iu -strank, temveč kar ^ kdo m Samos'^na v°lia močnejšega! ■? oibem ^v°mil, da laška vlada ne bo ih pokama zagrabila tega sklepa Jhn^ Sl'a nasilst.vB.. ki Kr, 'z Anini našega naroda brez razlike konfesije stranke, da še obdrži popolno ediostvo ali stanov. Stranka ni ne plemenska, stranke, ker zahteva to državni in-ne verska in ne stanovska, ostaue iz- t®res. ključno nacionalna. Zato si je stranka Beograd, 12. oktobra: (Izv.). O s polno pravico osvojila prvo mesto v sporazumni resoluciji se je vnela dalj-onem gibanju, ki hoče uresničiti jugo- ga debata, ki na ie bila pozno v noč nasilstva, ki bo z enim na-^a-Šerr^110 "aaj®!cmentai*nejšo pravico ^ojp.c, Jjar.°da, pravico do uporabe ?axilJja '1ez^ia PPed pravico samo! In to sa^v ?. "’e °d fašistovskih bomb '^cšov, ker prihaja nod krinko vica jZtx, tam- kj^ vsaj bi pra- ni ,a j.ime*i svojo oporo, od dr- ^i dvolna! Samc! ln prišI° ^ 0 tem rAii •Pfoti delavslfim institucijam! fi-oti k?iS!n° samo 'mi 'Jugoslovani, J1 be-službo^i ^ra6a 'tas službenih ^ samo „ • laskih oblastnikpv. Ni- ^ SS03tvgrsivi«, »prevratni^ a sKupina zadovoljna s Stranka je voljna sprejeti v svojo orga- konstatacijo, da ie potrebna konsolida-nizacijo vsakega sotrudnika, tudi one- ' ■ razmer na Hrvatskem in da je ga, ki stoji izven nje, če priznava vi- fjreba sedanjo akcijo nadaljevati 's dovdansko ustavo in program demo- strankami, ki stoje na jstališču vidov-kratsko stranke. . danske ustave in demokratskega pro- Ker je politika) ki so jo doslej vodili grama. . njeni odlični zastopniki, popolnoma v _ . ' , ~Z.. skladu z narodnimi in državnimi inte- Informacije blokaških listov, reši, in je osnovana na načelih demo- Zagreb, 12. oktobra. (lav.) »’Ju-kratske stranke, izjavlja ta glavni od- tarnji list« piše, da. se Davidovičeva bor in poslanski klub, da sta proti vsa- skupina zavzema za dostavek k resolu-ki spremembi politike, ki jo vodi stran- ciji s »Kluibu se prepuščajo proste roke, ka. neprenehoma, od ustanovitve naše da se sporazume s Hrvati«. To bi po-države. kakor tudi proti spremembi menilo Davidovičevo zmago. Davido-oseb, ki so doslej vodile to politiko. vib bi ostal strankin- šef in bi stopil v Ta. resolucija pa ui bila sprejeta, stike s Hrvatskim blokom ter nadalje-1 ker bi se ne mogli zediniti na, nji tudi val započeto akcijo. Isti list tudi piše, pristaši Davidovičevo skupine. da bo Svetozar Pribioevič moral s pri- Beograd, 12. okt. (Izv.) Sinoči ob hodnjo vladno krizo izstopiti iz vlada 6. uri zvečer je bila seja prekinjena, in se umakniti v ozadje. V tem slučaju Izvolil se je odsek -za sestavo kompro- se računa z možnostjo, da bo stopil v misno resolucije, Ob 5» na 11. uro je radikalni • klub. V PETEK KRONSKI SVET caesu ter bi sicer nosil le avstrijski aa-V BEOGRADU. rodni svet odgovornost, če bi se ta ak- Beograd, 12. okt. (Izv.) Za danes v trenutku izjalovila. — se pričakuje pi-ihod princa Arzena in Gd mr je proti glasovom soeijalnih de-princeze Jelene. Kakor so doznava, se ^ a , izrekel zveznemu Ivancelarju bo vršil kronski svet v petek, dne 13. ^ 'V?®J v, 1 *a dosedanji trud prizna-oktobra na dvoru. nje !n. ^h-vialo ter je z odobravanjem sprejel poročilo zveznega kancelarja AVSTRIJA' IN ŽENEVSKA PO- , na znanje. GODBA. , ... ' D u n a j, 11. okt. (Izv.) V zunanjem 1 ... ’ BORZA1, odboru je podal danes zvezni kaucelar C uri K, 15. .olctobpa: (Izv.) Predb. svoje poročilo o ženevskem aporazaimu. Pariz 40.45, Zagreb 2.055, London 23.64, Priporočal je, naj se pogodba brez od- Berlin 0.20, Praga 17.80, Italija 22.55, lasanja sprejme, da bo parlamentom , Newyoak 535.50, Dunaj 0.0067, žigosane garantnih držav, ki morajo o tem skle- krme 0.0077; Budimpešta 0.2175, Var-pati dd 31. dooenjbfa, ogtalg za4o> dovolj ša,v& 0.055, Sofija 3.2p, Bukarešta 3.30. in »nevarni državi«, samo naš jezik, naša društva, naše institucije, temveč tiči ta »prevratnost« sploh v vsem, kar ile nosi črne fašistovske srajce in se ne ovija ob vsaki priliki v TdeČe-belo-zelene ponjave. Tako je bila- že od »odrešenja« sem i viadi in njenim fašistovskim priganjačem trn v peti tržaška okrajna bolniška blagajna, delavski zavod, močan po svojem ogromnem številu članstva in silno privlačen po svojem milijonskem imetju. Tržaška okrajna bolniška blagajna je v rokih soeijalnih demokratov ia ji je predsednik znani socijalistiški prvak dr. Puecher. Ko je prišlo do razkola v socijalistiški stranki in so so ločili od nje komunisti, je okrajna bolniška blagajna ostala nedotaknjena in je vse do danes poslovala v zadovoljstvu članstva, pa naj je pripadalo katerikoli narodnosti, katerikoli stranki. Le fašistom se je tuipatam zazdelo, da se v bolniški blagajni protežirajo »prevratni elementi«,'in tako je okrajna bolniška blagajna tudi postala cilj njihovih stremljenj. In danes se je zgodilo, kar so zasnovali proti njej. Zjutraj ob 7. uri so fašistovski oddelki zasedli poslopje okr. bolniške blagajne in niso dovolili vstopa nikomur izvzemši nadzornika zdravstvene službe. Pozneje je šla fašistovska de-iputacija na generalni civilni komisa-rijat, kjer je izjavila, da so fašisti izvršili nekako preiskavo o upravnem poslopju okrajne bolniške blagajne in dognali, da okrajna bolniška blagajna vse od leta 1920. sem ni podala bilanc© o svojem gmotnem stanju In da ima; velik vsakoleten primankljaj, dasirav-no inkasira na samih zavarovanjskih1 prispevkih okoli enega milijona lir na mesec. Zahtevali so, da vlada imenuj© svojega komisarja, ki naj preišče upravo blagajne in nadzira njeno postopanje. Dokler se to ne zgodi, bo ostala okrajna bolniška blagajna zasedena po fašistih. t Dobro zasnovano, sijajno izredno! Samo kako so fašisti izvršili preiskavo, ko nimajo vpogleda v upravo okrajne bolniške blagajne?! Vsa ta njihova, preiskava more slo-cniti edino le na domnevanjih; če pa sloni na uradnih podatkih okrajne bolniške blagajne, ki jih ta vsako leto predlaga pristojni oblasti, pa so ti podatki oblasti itak znani in so ji tudi znani vsakoletni primankljaji, kakor ,ii .ie tudi znano dejstvo, da je okrajna bolniška blagajna prišla v stiske zaradi nenravnosti — državne oblasti, ki je s L aprila t. 1. raztegnila zakon o zavarovanju proti brezposelnosti na Julijsko Krajino in dala podpore za brezposelnost na svoj rgčun izplačati po okrajni bolniški'blagajni, ne da bi ji bila daja na razpolago za to potrebna sredstva. Tako se je potem dogodilo, da je okrajna bolniška blagajna ob strahoviti brezposelnosti, ki vlada, v Trstu, z izplačevanjem teh podpor na državni račun tako zelo izčrpala svoja lastna. Sredstva, da par mesecev ni mogla plačevati niti svojega uradhištva, ki je dobivalo plačo v majhnih obrokih. In kdo je dobival največ to podpore? Fašistovki brezposelni pritepači! In ker je sedaj okrajna bolniška blagajna skrčila izplačevanje podpor za brezposelnost na izmero sredstev, ki so ji za to na razpolago od države, evo nerodnosti v upravi, ki je v rokah so-cijalistov, in fašisti si laste pravico, da »napravijo red«, to se pravi, da po-mečojo s pomočjo državne oblasti iz uprave toliko in toliko socijalistiških! nameščencev in spravijo na njihova mesta svoje ljudi. In če se ne bo državna oblast pokorila njihovi zahtevi, pri- ggjgrBA t Heob samokresi, Ikimbe! Ni pa tudi izključeno, da nekoga dne lepo s plamenom zagoni poslopje okrajno bolniške Magajne, in delavstvo, pravo, domačo delavstvo, ki se z žulji na rokah bori za svoj knuih in ne živi od izsiljenih podpor, kakor fašistovskd postopači, bo zopet za eno izkušnjo bogatejše, namreč da bombe in samokresi niso le edino vzgojno sredstvo, temveč tudi eci-no zdravilo za vso bolezni! Morda se tedaj spomnijo tržaške delavske mase, da bi tako zdravilo in v zadostni meri edino pomagalo tudi proti tisti bolezni, ki je dovedla Trst že do roba propada in so imenuje — fašizem?! ^ Naprednim akademikom S iV prrestolici našo lopo Slovenije se je pričelo zopet živahno življenje. Na •ljubljanski univerzi se vrši inskrip-cija, akna mater Labaconsis kliče akademsko omladino na delo v novem šolskem letu. Od vseh strani našo širne domovine se zbira mladina v kulturnem središču Slovenije, da nadaljuje oziroma prične s svojo strokovno izobrazbo na posameznih fakultetah. — Ljubljana dobiva polagoma lice vse-učiliškega mesta. Tri leta so žo pretekla, odkar se vrše predavanja na ljubljanski univerzi in mnogo lepih uspehov ima naša alma mater zaznamovati y tem kratkem času. Majhen je naš jugoslovanski rarod, naša mlade, komaj ustvarjena država pa je velika, mnogo, mnogo polja jo še nerazoranega. Tu sem kličeta domovina in narod predvsem Tebe, akademska omladina, da primes za plug in zastaviš vse svoje telesne in duševne moči, da bo postal naš narod duševno močen in vztrajen* izobraziti ga moramo, kajti le izobraženemu narodu pripada lepa bodočnost. Skrb za izobrazijo naroda pa mora prevzeti inteligenca. Da bo pa tej nalogi inteligenca kos, mora biti duševno sama do.volj izobražena in močna. Napačnega mnenja ste, tovariši a-kademiki, če mislite, da ste s lem, ko ste uspešno izvršili svoje izpite, že storili svojo dolžnost. Narod in domo-fvina zahtevata več od Vas! Saj smo jdržavi toliko zahvale dolžni za njeno podporo pri našem študiju. Vzgajajmo same sebe v poštene, požrtvovalne, značajne in energične može-delavce, polog tega pa pojdimo med ljudstvo, da (Ta poučimo in mu pokažemo pravo jpot, katero naj hodi, državo pa oprostimo vseh njenih škodljivcev, ki preže noč in dan, da razrušijo v svoji slepi ptranikareki strasti, to na čemer se je Zidalo brezštevilno let in kar je zahtevalo ogromnih žrtev. Koliko dela, nad fvse važnega in nujnega nas čaka, nas, ki smo ali bi morali biti nada trojedi-nega naroda! To delo pa bomo najlažje Opravili, če bomo dovolj organizirani. Organizacija nam bo upešno pomagala IB. Borko: Pesnik ruske stepe. JOti 8Q letnici smrti 'A. V. Koljcova). Y 1 (Konec.) Koljcov je redno dopisoval z Bje-linskim in mu v pismih tožil svoje gorje. Uspeh njegovih pesmi in prija-pem osebni sprejem, ki ga je doživel v literarnih salonih Moskve in Petrograda, je dvignil njegovo samozavest in amibicijoznost, zato mu je bil položaj v Voronežu, sredi dobrodušnih a negramotnih meščanov, od leta do leta mučnejši. Vsi poskusi, da bi prišel .v svet, so ga razočarali. Postajal jo nezadovoljen s samim seboj in še bolj s pa-trijarlialnimi razmerami v domu očeta Vasilja Petroviča, Začel je zanemarjati poklic, ki mu je pravzaprav prinašal vsakdanji kruh; čutil je, da ne more kupčij z vodi in govejimi kožami Spraviti v sklad s pesniško slavo, ki ga je obdajala. Med številnimi prijatelji ni bilo nobenega, ki bi mogel voronež-ketmu pesniku zagotoviti primemo mesto v Moskvi in Petrogradu, kamor je hrepenela njegova duša vse dneve in oočL število Koljcovovih pemi se je pomnožilo zlasti v 1. 1836—1838, ko je bil dosegel višek svojega pesniškega ustvarjanja. Leta 1840. mu je dal oče. pri napredovanju programa, ki si ga postavimo, (pomagala nam bo pri izvrševanju in razširjenju njegovih idej. Jugoslovanski nacijonalizem, naprednost in svobodomiselnost so načela naših naprednih akademskih društev. Jugoslovansko napredno akadem-sko društvo »Jadran«, naslednik dunajske »Slovenije«, in bivši graški akad. društvi, j. a. d. »Triglav« in zopet oživljeno j. n. a, d. »Tabor«, sledijo v sigurni orijentociji tem načelom. Ta napredna akad. društva si hočejo razdeliti ogromno delo, ki jo naj vrši na-pred. akad. omladina v Ljubljani, zbirajoč se pod praporom svobodomiselstva v skupnem, neizprosnem boju proti vsakemu reakcijonarstvu. Vas vse tovariše akademike, ki ste našega mišljenja, posebno Vas, ki čutite sokolsko, vabimo v svoje vrste, da nam pomagate pri skupnem delu za narod in domovino. Tovariši, ne iščite v naših" organizacijah materijelnih koristi, otresite se že vendar e nitrat one duševne lenobe, in brezbrižnosti, ki onemogočata vsako resnejše stremljenje! Bodite uverjeni, da za tovariše, ki bi ne poprijeli za kulturno delo in bi zasledovali le osebno dobrobit, v naših vrstah ni mesta! — Za odbor JAD »Jadran«: jurist Bajič Stojan, tč. predsednik. Za odbor JAD »Triglav«: jurist Mejak Ervin, te. preds. Za odbor JNAD »Tabor«: filozof Hus Branko, tč. preds. Politične vesti. * Organizacija nemškega političnega društva v Mariboru je glasom poročila graške »Tagespošto« sledeča: predsednik Karl Nasko, hišni posest, v Maribora, 1. podpredsednik dr. Skoberne, odvetnik v Celju, 2. podipreds. Valerijam Sprusclinig. uradnik v Ptuju, tajnik dr. Han« Schmiederer, odvetniški koncipijent v Mariboru, tajnika namestpik Fric Grilletz, knjigovodja v Mariboru, blagajnik dr. Herman "VViestbaler, notar v Mariboru, blagajnika namestnik Karl Ropavs, (Robaus?), prokurist v Mariboru. * Napad fašistov na Dalmacijo? Iz Splita se poroča, da je glasom vesti iz zasedertb'ebne v Dalmaciji dospelo v Zador iz Italije 1000 fašistov, ki so pripravljajo, da preprečijo evakuacijo tretje cone, ki bi so imela v kratkem izvršiti. Čim bi začele italijanske čete izpraznjevati, bi zasedli celo zasedeno ozemlje fašisti. Med jugoslovenskim prebivalstvom vlada vsled tega veliko vznemirjenje. Vlada je o tem obveščena ter bo podvzela vse korake, da to nakano fašistov prepreči. * Češki listi o novi češkoslovaški vladi. »Češkoslov. republika« piše, da novi kabinet predstavia vlado narodne solidarnosti in zaupanja. Državotvorne stranke so ustvarile skupne smernice za vsa področja državno uprave. V praktičnem izvajanju teh smernic bo imela vlada za seboj močno parlamen- 12 tisoč rubljev, da se je podal v Petrograd. Naivni pesnik še ni izgubil upanja, da mu bo birokratična in kne-ževska Rusija ponudila primeren kotiček v velikomestnem Pitra. Pisal je očetu, da se ne vrne več v Voronež, ker hoče ostati do smrti tu oh Nevi. Oče mu je odgovoril, da ga sicer blagoslavlja, denarja pa mu ne more dati, ker je njegova obrt v razsulu. In ko je Aleks je j Vasiljevič spozna!, da carski Petrograd nima Mecena za provinei-jalnega avtodidakta-pesnika, se je razočaran, duševno in telesno strt, vinil v propadajočo očetovo hišo. Tuberkoli so opravili svoje delo in mu ugasnili luč življenja. Prvi literat iz nižjih slojev fevdalne Rusije, ki se je postavil v vrsto samih »blagorodnih« sinov, dvor-jenakih in plemiških ljudi, je umrl na posledicah svojega drznega zaleta, in ob njegovem grobu je mogel oče Vasilij Petrovič upreti prst na logičnost svoje življenjske filozofijo, češ: Ko bi Alefesjej ostal pri svoji obrti... ko bi ga po očetovski volji oženili... ko bi ostal to, karr smo vsi... bi 60 učakal častitljive starosti svojih' prednikov. — Da, Vasilij Petrovič, pa kaj je bilo v njoro, da se je dvignil visoko nad vo-roueškoGjbzorje? Kdo deli spečo in nesrečo!' .t* OH? farno večino. O sedanji vladi M se lahko reklo, da ima karakteristiko Narodnega odbora prve češkoslovaške re-volucijonarno vlade. Pet ljudi, ki so v imenu naroda dekr e tirali prve revolu-cijonarno zakone, se je zopet sestalo na koalicijskem programu, da delajo skupno za republiko in njen narod, — »Češke slovo« piše: čas zahteva, da delamo za ojačen je države in socializma. Težke čase po preobratu smo prestali, ker nam je bila usoda naklonjena, politične simpatije tujih držav pa zagotovljene. Danes smo s svojimi skrbmi navezani edinole na lastno modrost in lastno moč.« Nestrankarska »Tribuna« pravi, tla se v novem kobinetu kaže prizadevanje predsednika Švehle, da ustvari takozvano močno vlado. O njem jo znano, da brezobzirno brani državne interese, pa bo nova vlada na vseh straneh doba-o sprejeta. * Opozicija in vlada. Na Češkoslovaškem so stopili ,v vlado češki socialisti in socialni demokrati, torej zastopniki razredno organiziranih državljanov. Komunisti so seveda ostali v opoziciji in skušajo »vladnim strankam« kar najbolj otežkočiti njihovo stališče med delavstvom. O demagogiji, ki ž njo »načelno opozicijoaalci« pobijajo one, ki se jim hoče pozitivnega dela za zboljšanje splošnih razmer in posebno za izboljšanje delavskega položaja, prinaša socialistično »Češke slovo« prav umestne besede o dolu na vladi in o »delu« v takozvdni »načelni« opoziciji: »Razumljivo jo, da je sedaj še ugodni čas za opozicijo in opozieijo-nalno razpoloženje. Povojne težkoče še niso premagane in ne bodo odstranjene tako zmala. Ravno v tem trenutku so zelo mučne. Komunisti bodo prihajali s vpitjem o brezposelnosti, Hlin-kovci bodo godrnjali zaradi avtonomije, obrtnikom ne bodo všeč davki, Nemci pa bodo peli svojo staro pesem o mirovnih pogodbah in ženevski konferenci. Razen teh si bo tudi nekoliko manjših skupin in posameznikov ogrevalo na opoziciji svojo juho. Ta -opozicija pa ne bo imela stvarnega smisla in praktičnega pomena, ker ga no more imeti. Gospodarske težkoče in bolezni države so ne dajo zdraviti s vpitjem — doslej še vpitje ni pomagalo nobenemu bolnemu organizmu — marveč jih je treba lečiti s stvarnimi in strokovnjaškimi ukrepi, h katerim se bo morala vlada odločiti s pomočjo koalicijskih strank.« Besede, ki so u-mestne tudi pri nas! *Zakon o zaščiti države v Bolgariji. Bolgarski zemljoradniki so začeli ,v sobranju forsirati osnutek zakona o zaščiti države, ki je naperjen proti o-poziciji. Zakon vsgbuje izjemno moro proti vsem strankam, ki so proti sedanjemu režimu. Razprava o tem zakonu se je v sobranju že pričela in je naletela na oster odipor opozicije, ki pa se ho seveda morala ukloniti kmočko-ko-munistični diktaturi. * Poincare proti vojni na Balkanu. Francoski ministrski predsednik Poin- Pesmi Aleks j e ja V.Koljeova so pozneje izšle v posebni knjigi s predgovorom Bjelinskega. Bjelinekij in M. de Puilo sta spisala obširno biografijo o voronežkem pesniku. Generaciji ruskih Byronistov je sledila generacija realistov. Velika gesla šo razmajala same stebre patrijarhalne Rusije. Ni-ko la j e vek im časom je sledila doba Aleksandra II. Literatura je bila vsa prežeta z globokim poslanstvom kmečkega osvobojenja in socialnih reform. Turgenjevove kmečke novele so zapustilo najgloblji vtis v samem carju Aleksandru H., čigar učitelj je bil pesnik Zukovskij, zaščitnik A. V. Koljcova. Literatura, usmerjena na rusko deželo, klanjajoča se pred ruskim kmetom, je na jbolj pospešila plemeniti čin Aleksandra H. samodržavca: manifest o kmečkem osvobojenju. V tem ozračju so jo dvignil tudi pomen A. V. Koljcova, ki je bil naj izrazitejši in najnepo-srednejši tolmač te ljubezni do domače grude. Njegova osebnost je bila že sama na sebi simbol kmečkega idealizma. »Stihofvorenija« A". V. Koljeovaso doživela mnogo izdaj; njegove najboljše pesmi najdemo v vseh antologijah ruske lirike. Prevedene so skoraj na vse evropske jezike. Njihovi glasovi niso piti danes izgubili svojega učiu- TMaiiborV 13, oktobri' 19ž£ _ care je ob otvoritvi nekega spomenik* v VanooiuleuTSu govoril tudi o •ojm nevarnosti na Balkanu in je c0-;a > l. nihče v Franciji ne misli poostrili nn rovnih pogodb. Francija zahteva e«m° to, da se ti pogoji izvrže. Francija nadalje odklanja vsako vojno na ohzGji. vzhodu. Stoji Pa na stališču^da hoda morskih ožin, ki vežejo 'in nrorje s Sredozemskim morjem, trebna no le obalnim državam. a_nTa^ vsemu civiliziranemu svetu. P je vplival na Muima Aleksan pesnika naših polj, naših _ < koscev, naših škrjančkov in .. Pri Murnu in na Groha.r.i^’'1 vensk0 je bila vtolešena poezija 8 °jrllgfl, v zemlje, kakor jo čuti kmecka _. svojih pesmih m običajih, f’ ^nslci1^ kmečkega idealizma jo bil v. golja0',» lirikom Aleks jej Vasiljevič ki je pred 80 leti izdihnil čaruno dušo v hladno oktom zračjo. Maribor,' 13."oWbbra I92z/ 'jfjf 'grtT ?>i ■■ ■■■■ l .........- »UT.«1 ijbodi pozabljena in ¥o v očlgled dejstvu, rSf: ‘ va- Namenjen je seveda v prvi Dnevno koncerti. *. Narodno gledališče. Repertoire: ' Čertok, 12. okt. »Baron Trenk«, izv« Petek, 13. okt. ob 15. uri »Revizor«, dijaška, izv. Sobota, 14. oktobra: Baron Trenk. Izven. Nedelja, 15. oktobra: Hlapci- Izv. "X Pondeljek, 16. oktobra: Zaprto. Torek, 17. oktobra: Baron Trenk. B. Kultura in umetnost x Siikar prof. Janovsky v Pra d. — Znani mariborski slikar g. prof. Ja-novsky je razstavil v Reprezentančnem domu v Pragi svoj veliki triptvchon »Kainovy stopy« (Kajnovi sledovi). — Slika jo bila svojčas razstavljena tudi v Mariboru in v drugih mestih Jugoslavije. Kakor znano, jo preveva plemeniti tol stoj inski, duh in pacifistična tendenca. Vsled toh alegorij pa jo nastalo mučno nesporazumljenje, ker so se legijonarji čutili prizadete in so zahtevali odstranitev slike. Zadeva je prišla tudi v javnost, ki je po krivici napadala g. prof. Janovskega, dobrega Čeha in širokosrčnega Slovana. Zado-' Ščenje mu je dal g. Vaclav Klofae, ki je v dnevniku »Češke slovo« pojasnil: alegorični pomen triptychona in nre-pričal češke legijonarrje, da slika ni ni-' komur »nevarna«. G. Janovsky in soproga sta razstavila v Pragi tudi svoja manjša dela. x Prof Cvijič v Pragi. Dne 8. t. m. jo predaval znani jugosiov. učenjak prof. Jovan Cvijič na poziv češkcsl o v.-ju gosi o v. lige in pod protektoratom Karlove univerze v vseučilišču! dvorani o' temeljili jugosiov. kulture. Predavanja so se udeležili vsi člani našeiga veleposlaništva in generalnega konzulata vi Pragi ter zelo mnogo odličnih1 pred-staviteljev praške kulturne javnosti; Češki listi prinašajo obširna poročila-o Cvijičevem predavanju. t x Nova Evropa- Prejeli smo 5. štev« zagrebške revije s pestro in zanimivo vsebino. Uvodnik je' posvečen razmerju med družbo in državo. J. Zubovič piše o našem družabnem položaju, J. Smodlaka; o .iugoslovenskih klubih itd. Na to slede politični, ekonomski, prosvetni in književni pregled, omladinski glasnik in beležke, x Kulturno delo v Mehiki. Zanimivo je, kako skrbe neznane in v naših očeh’ popolnoma zanemarjene dežele za kulturni napredek svojega naroda. Kot zanimivost posebne vrste navajamo po nekem inozemskem listu podatke o modernem kulturnem gibanju v daljni Mehiki. V dobi poldrugega leta se je brez visokih stroškov naučilo čitati in pisati 40.000 otrok. Za to je zadostovala le dobra volja nekaterih posameznikov in vladna podpora. V enem samem federativnem okraju imajo že 150 šol, mnogo več pa jih jc raztresenih’ po deželi. . Najnovejši vladni odlok določa, da se mora' šola postaviti v vsakem kraju. Zanimivo jc nadalje, da so mehiške šole dokazale, da so otroci Indiiancev istotako nadarjeni kakor vsi ostali mehiški otroci. Povest o njihovi prirojeni inferiornosti je tedaj povest in nič več- Ker je indijanska deca prihajala v šole največ brez jedil, je mehiška vlada poskrbela, da dobiva hrano v šolah na državne stroške. Na mehiški univerzi je bilo vpisanih v poletnem semestru približno 1000 ameriških dijakov. Ta univerza izdaja svojo mesečno revijo, ki se tiska v 80 tisoč izvodih in brezplačno razdeljuje med dijaštvo in ukaželjne domačine. Mesto Mehiko s 140.000 prebivalcev jc izdalo v letošnjem letu 50 milijonov, to je 25 milijonov dolarjev za šolstvo. Razen šol, katerih število rapidno raste, jc bil ustanovljen duhovito .zasno- Skrili smo se v k^v&mo nasprpti mest- Zupan: .Grčar, s. r.i ^ SBD E« 'Maribor; 13/'oktobra 192*. fo/a« sistem velike javne knjižnice. V res-®ci umetniSki so mehiški izdelki iz železa 5n pozlatenja. Njih figure za strehe tekrnu jjejo po svoji lepoti s španskimi. Mehičani so obdarjeni s posebno razvitim čutom sa okusno in lepo obliko izdelkov. Godba je zelo razvita. Najboljši živeči umetniki jso: pesnik Salvador Diaz Miron, portretist Diego Rivera, pokrajinar R. Monte-negro in kipar Manuel Centuriu. mast svinjska ab’ Bačka 30, zelje: bačkojleza, tako da stane produkcija ene tone v glavah l00, orehi bosanski 525, čebula 300. Tendenca nestalna. g Hmelj. 9 . in 10. brzojavno poročilo: rude 34 čK. bvedska ruda pa vsebuje 60% ter stane 1 tona (z dovozom v Češkoslovaško vred) 18 čK. Zato je ustavlj: Sokolstvo. o Kulturno-prosvetni odsek »Soko. Ut« (prione zopet s predavanji. Kot prvi ipredava v soboto 14. olct. ob 20. uri v Kmečki sobi Nar. doma br. dr. Kovačič. Tema: »Oton Žutpančič: Duma«, — Na.i nihče ne manjka! — Zdravo! Niirnberg, 9. 10. 1922. Vse vrste za 1000 j no delo v rudniku Nučiče in bo morda tu Mark dražje- — Niirnberg, 10. 10 1922.'di v državnih rudnikih, ki imajo danes Živahno, prodanih 700 bal, zopet za 1000 12.000 ton zalog. Pri drugih surovinah je Mark višje, (100 M je 2,.dinarja.) Glasovi o gospodarski krizi na Češkem. isto razmerje: na pr- 1 kg eksploziva stane v češkoslovaški 46 čK (pred vojno 2.20 K), avstrijski pa se nudi za 20 čK 1 kg. Rudniki izdajajo letno 10 do 12 milijonov čK za eksplozive, pri katerih država sama zasluži 7.70 ml. čK monopolnega davka. Minister Tučny ne upa, da bi mogla Socijalna politika Stanje delovnega trga. (Poročijo dr« - t vlada s kako pomožno akcijo uspešno| žavne borze dela v Mariboru za■ ^ ' . k ‘ j vmes poseči. Smatra, da je eno izmed) 1?- sept; d0 7. °kt.l92l.) Prosta . j ki , j • največjih zla današnja visoka obrestna j bil* iprijavljeua: 38-a moškim. - '^55 Objave. § Cercle f/ansais priredi v soboto, 14. oktobra, ob 6. zvečer v slavuostni dvorani moškega učiteljišča in (■predavanje. G. general V inc1 ibo podal tskiee življenja na tpo prevratu. Vstop prost. I. Češkoslovaški minister o industrij ski krizi na Češkoslovaškem. . Bivši češkoslovaški minister za javna * dela Tučny je nedavno gov zborovanju o današnji gospodarski krizi. , .... . . na Češkoslovaškem- V produkciji pre-jmera bank- kl "e Producirajo rnoga je nastala kriza, ker so cene visoko i prekoračile svetovno pariteto. V Avstriji j se je uvažalo letno 6 milijonov ton pre-i..... , ... in , moga, danes pa nič, ker Avstrija dobav- j d° {lit je treba: znižanje visoke obrestne bančnega kredita industriji, lastna imena* tiva za štedenje v posameznih panoga industrije., iskanje novih potev in načinov, za štedenje pri produkciji. _ Vse to velja v polni meri tudi za nas* Zakaj neizbežno pride do popolne krize v naši industriji, ako sc dinar popravi po naši zaslugi, in tembolj, ako se dvigne, s pomočjo svetovne devizne špekulacije- vrednosti, ] flkam skupaj 614. Dela je iskalo. ^ ampak samo tržijo 2 denarjem. Pred voj- j moških, 249 žensk, skupaj 634*.. 110 je znašala 6 do 7 % obrestna mera o- j sliti je bilo mogoče: 163 mosu , • žensk, skupaj 282. Brezposelnih l ostalo: 466 moških, 270 žensk, 7. okt. 1922. Gospodarstvo. g Mariborsko sejmsko poročilo dne 10. oktobra: Prignalo se je: 57 volov, 117 krav. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže S—S.75 D, pol debeli voli 7—7.75 D, plemenski veli 7.28—7.50, klavne krave debele G.50— -7.50 D, plemenske krave 5—6 D, krave ca klobasaije 4—4.50 D, molzne krave 5- —6.25 D, breje krave 5—6.25 D, mlada živina 6—8 D, teleta 6—8, D. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg D 10. 11. vrste 1 kg D 15. Meso od bikov, ki av .telic 1 kg D 12. Telečje meso I. vrste 1 K D IS, H. vrste D 16. Svinjsko meso sveže 1 kg D 22.50. g Produktna borza v Novem Sadu 10-oktobra, pšenica 335 — 338; ječmen 300 do 305, oves 250 do 255, koruza 300, fižol 300, moka (z vrečo) št. 0 500. za kuho '475, krušna št. 6 425, otrobi: pšenični 150, buje na Češkoslovaškem največ 45% že- I slovaške banke nimajo smisla za »držav-i poljski delavci, rudarji. ukine 30% premogovni davek, bi češko- S? ,l»T^nn^SaŽmS„V^!ltaski blagor,« ker finančni kapital toče; ,,«*, kovači, elottro diktirati celemu svetu. Hranilnice ao ba- varil, ključavničarji, steklarji, k!«* el ek t rot eh n iki, i0 ‘h mizarji, sodaiv> cena sc ne more držati, ker vplva na naj različnejše kategorije industrije. Tako je za 1 stot železa treba 160 kg koksa za ceno 96 čK. A ngleški koks bi stal v Klad-nu 40 čK (160 kg), torej manj nego ostravski, ker dovoz iz Ostrave v Kladno stane 14 čK za stot. V železni industriji so iste razmere. Najcenejše je Thomasovo železo (paritetno 51.11 čK), najdražje jugoslovansko (122 čK), belgijsko stane 90.80 čK, angleško 98.44 čK, češko je še dražje od ju-goslovenskega. Sredina cen tujega železa je na višini cene koksa, potrebnega za produkcijo l stota železa. Tvomičarji so znižali ceno eksportnega železa na 105 čK, ne bodo pa mogli te žrtve dolgo prenašati. Na cene vpliva tudi ruda, ki vse- strijski krizi mnogo, več nego zniževanje premogovnega davka na škodo državnega ravnotežja. Stekleno industrijo je ubila nemška konkurenca, ter je nedostatne, enostran- ■ ske in bore vladne mere ne morejo reši-1 ti- Da bi se omogočila konkurenca, bij morala pasti cena je, da se to ne znižanjem delav 50%, ali z ukinjenjem premogovnega ka, kar bi zavsem znašalo komaj 3K>% prištednje na skupni produkciji. Češko stekleno industrijo ubijajo cene uvažanih surovin, katere cene nemška vlada enostavno diktira. Surovine treba dobavljati doma. I.’ - Da se dvigne zopet češka industrija, vzgojiteljice, varuške itd. Dela, ’SC®L" hlapci, delile in gospodinje, okrbn1'’ logarji in lovci, majarji, viničarji. . varji, rudarji, kovači, železostrugar^ ključavničarji, mizarji, sodarji. ® . la,rji, kem. tehn. laboranti, sklacbs^. ki, brivci, čevljarji, krojači in ^ivi frizerke, peki, mesarji, mlinarji, nai steklu jasno šale. Večino brezposelnih stroke, kjer je brezposelnosi anačaja (mesarji, peki, ključavnic3^’ sluge, pisarniške moči, tovarniški _ lavci). Vsi brezposelni so v zelo položaju, ker ne dobi.io nikjer ka©5 podpore, dasi jim pristoja. Bernhard Kellermann: i- ,■ PREDOR Roman. (Bal je.) (67) .vsakemu znano — ko se je prikazal konjski poganjaček iz Uncla Toma — je po gruščevini nepovedno_ zaplalo množi elementarno premeknilo nepregledno vojsko krčema strnilo, da je bila kakor zagvozde. ki jih hidravlične potiskalnice rinejo proti sredini: glasu pa ni bilo slišati nobenega. Allan ie vpil skozi megafon- Vsak stavek ,ie trobil v vse štiri meri vetrovnice. »Tu stojim, da se pomenimo, tunnelmen!« .ie začel. »Mac Allan sem in me poznate! Vpijete, da sem usmrtil tri tisoč oseb! To ie laž! Usoda je močnejša od človeka. Delo ie usmrtilo Onih tri tisoč! Delo jih po svetu dan za dnem smrti na stotine! Delo je bitka in v bitki stori smrt ta in oni! Delo smrti zgolj v New Vorku. ki ga poznate, vsak dan po dvajset in pet oseb! Pa ne hodi na misel nikomur, da bi delo v New Yorku popustil! Morje smrti leto za! letom po 20-000 oseb. oa ne bodi na misel nikomur, da bi delo na mor.iu popustil. Izgubili ste prijatelje, tunnelmen, vem! Tudi jaz sem izgubil prijatelje — prav kakor ,vi! r.teHlif- '1'' -: (Dalje prihodnjič.) Glavni nrednik: R a dl v oj Rehar. Odgovorni nrednik: Rndolf Ozhn. Mala oznanila. »Ne gane naj se nikdo več za ta prokleti predor!« •jc bila glavna misel v izvajanjih drugih govornikov-»Nikdo!« In gromovito odobravanje, slišno več milj (daleč, je očitovalo, da so vsi ene misli. Ti govorniki so naštevali vsakojake graditvenc nevarnosti. Govorili so o mnogoterih žrtvah, ki jih je predor unesel že pred katastrofo- Okoli 1800 v šestih’ letih! Mar to ni nič? !Ali nihče ne pomne tistih 1800, ki jih je povozilo, raztreščilo, zmečkalo? Govorili so o »skljuenici«, ki je stotine trpinčila skozi tedne in od katere bo marsikdo boloval do konca svojih dni. »Mac je spoznan!« so vreščali ti govorniki. (Nekatere so podkupile brodarstvene družbe, ki bi rade, jda se dograditev predora kar najdlje zavleče-) »Mac rij.-noben prijatelj delavcev! To je nezmisel in laž! Mac it. rabelj kapitala! Največji rabelj, kar jih je bilo na svetu! Mac je volk v ovčjem kožuhu! 180.000 mož zaposluje! 20.000 pri njegovem peklenskem delu polom-jjenih ljudi spravlja vsako sleto po svojih bolnicah na noge, da jih zatem požene k vragu — pokvečene ze jflierom! Naj pognijeio na cestah ali pocrkaio v hiral-tic.ah, to Macu nič mar! V teh šestih letih ie ugonobil velikansko množino človeškega materijala! Takemu početju se mora storiti konec! Mac naj gleda, odkod dobi ljudi! Črncev naj si naroči iz Afrike, da mu bodo za sužnje v njegovem »peklu« — kaznjencev in j>ri-siljenčev, naj si nakupi od vlad! Oglejte si tam črez rajdo krst! Dva kilometra je dolga, pa stoji krsta pri fersti! Odločite se!« Hrup, divjanje, tuljenje! To je bil odgovor. Cele dni je besnela borba po Mac Cityi tja in sem. (Tisoči pot so se premlevali isti razlogi, za in. proti. •jy. Tretji dan je govoril Allan sam- '. Predpoldnem je upepelil Maudo in Editho in popol-3rie — še omotičen od žalosti in boli — je govoril ure in ure tisočim. Kolikor dlje je govoril in čim glasneje je vpil skozi doglašalo, toliko bolj je čutil, da se mu yrača prejšnja moč in prejšnja vera v delo. •< Njegov govor, ki je bil naznanjen z meter visokimi lepaki, so hkratu raztrobljali na raznih mestih' grušče-,vine v nemškem, francoskem, italijanskem, šnanskeni, poljskem in ruskem jeziku.. V sto in sto tisoč izvodih so ga razmetavali po zemeljskem oblu. Ob isti uri so ga delavskim vojskam v Bermudi, Acori, Finisterri, Vizcayji skozi govorno trobo razglašali v sedem jezikih. ■ Allana so sprejeli s molčanjem. Ko se je pomikal sKozi množico, so stopali vkraj in nekateri so celo segali po čepice. Nobenega glasu ni bilo slišati in kjer se je pomikal, so se razstopali v ulico, po kateri je vel tako leden moik, da je od te mraznosti obumiralo vse pomenkovanje. Ko sc je prikazal na železničnem vozu sredi morja človeških glav — tisti Mac, katerega so vsi poznali, s katerim je vsak že govoril, kateremu ie ,vj ___________ s vsak Te stisnil roko,, čigar močno, , belo zobovje je bilo Lastttik ia isdai^tgli; Ttlka; V«ctti»r«ka tisknrhfl 4