ill
Posamezfwjtevl[ka40 c
Poštno tek, račun. Conte corrente con la posta.'
Izhaja dne 1. in 15. vsakega meseca. — Uredništvo in uprav-ništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. Tiska Narodna Tiskarna. Izdajatelj in odgovorni urednik France Podbršič.
Cena oglasom: 1 milimeter visočine v širini enega stolpa L. —.80 za trgovske reklame. Bančna obvestila, poslana, o-smrtnice, vabila, naznanila itd., vsaka vrsta 1 L. - Celoletno naročnino 10.- L. . za Inozemstvo 15 1. Jj
Leto I.
GORICA, dne 1, septembra 1922
Št. 5.
Sodba.
Oproščen je. Sodila je porota. Zakaj bi pa ne bil, saj on ubil je samo človeka! Je li to nasilje in je li sploh umor, uboj sramota?
Jemala iz blagajne se je vsota vsak dan, a kdor denar jemal, dobil je, prišel je koj pod zakona okiniije, tatvina pač ne znači še falota.
Gorje našincu pa, če se mu sanja o barvi beli, modri fin rdeči, koj vstati mora, še pijan od spanja.
in brž je, sam bel plav Ikrvav, že v ječi. Čeprav so sanje bile, ne dejanja,' vesel je, da je šlo tako po sreči.
Gorica, dne 1. septembra 1922.
Od naše vlade se milkakor ne morem ločiti. Mineta dva tedna, jaz mislim, da mi je o'dleglk>, pa le prehitro spoznam, da imam še.vedno vlado na želodcu, ki me teži kakor kaka pogireta jed.
Novo ministrstvo v resnici ni drugega kakor staro ministrstvo v pogreti izdaji. Razlikuje se od prejšnjega edino le po označbi. Ker je prvo Faotovo ministrstvo v parlamentu samo govorilo, be-sedičilo, obljubljalo, a nič napravilo, so mu reikli: Facta loquumtur it. j. ministri govore. Ko je isto padlo, so se padca ustrašili ministri in oni, Iki so ministrstvo vrgli, zato so hiteli, da se zopeit sprijaznijo; položaj se je razjasnili. Facta z ministri je ostal in dobil glede na razjasnjen položaj in na dobro prijateljstvo z vsemi strankami označbo: Clara Facita boni amiici. To prijafteljstvo gre celo tako daleč, da je Facta socialist s Turatitjem, komunlist z Bombaccijem ki fašist z Mu-solinijem in da bi mu vsekakor bolj pristajal priiimek Filkfak-ta kakor pa samo Facta.
Gospod Bacil Vipavec pl. Tik za fronto itd.
Malo je drugačen kakor tu, Damir, skoz in skoz ovčica ni. nikaka zver. l<es je dal »bacilov in bacilk« nebroj, toda ne za kugo, le za smeh, da joj! »Litra pol vipavca«r> pa jih ukrotiš,
le da po vipavcu se še bolj solziš, n zato me muči edno to vprašanje, kaj da so fašisti z bombami šli nanje? Zato jim »tik za fronto je roj granat posJal, za nas pa smeh in guljaš in vinca poln bokal.
Laže ne nikoli, rarobe govori, kar je tebi napak, se njemu pravo zdi. •Pirav res, da ni zverina, ovčica skoz in skoz, le včasih smeh raztresa in vleče te za nos.
Dobo med Ldkvarsko Facto te napolnila kriza. Kriza je splloh predhodnica vsakemu novemu ministrstvu, in ker teče' navadno kri, je dobila po njej tudi svoje ime. Letttos je bilo posebno hudo. Bil je istočasno štrajk, ki so ga uprizorile štiri stranke: socialisti, komunisti, reformiisti in 'republikanci, imeli smo torej pravcati štrajk-lkvatrtet. Tudi drugi narodi, Čehi, Nemci imajo štrajk-kvaritete, toda tii se odigravajo le na glasbenem polju, pri nas pa na vsakem polju, na ulici, po cestah in travnikih. Pri nas se ne vpraša, če je polje glasbeno, pri nas se gre in se štraj-
ka kvartctno kjer koli. Ves čas. so motidi ta kvartet fašisti, jaz pa ne vem, je li bila skladba slaba, ali so pa bili Fašisti tako nemuzikalični. Saj veste, jaz na pa]' ci. zajec na bobnu in pa glasba!
Preden so odjeknil!1 zaclir.fi akordi štrajk-kvartela, so še -poslati na razne kraje generali, da napravijo mir in red. generali pa zato, ker je bil to generalni štrajk. Z generali je prišel! tudi mir v do tične kraje, saj so bili vsi nasprotniki ž v mrtvašnici, ali na še v bolnišnici oziir ma doma v. postelji.
Komaj sem se nekoliko oddehnil, i\'
/
ti ue privrši v deželo vest. da bo treba umreti. PranccJti učenjak Nobles je dognal. da obišče Ju*"' del Evrope in severni del Afrike tak pot da bo joj. To je žalostna vest, kaj ue: Na vsa!k način se treba prepričati, koliko vere gre temu .novemu proroku. Svoj čas smo imeli v Parisu Madame Thebes. Ta je vsako de to koncem jeseni prorokovalla za prihodnje leto. Imela je obrtnico, plačevala ie obrtne davke in vendar se ni nikdar prevzela in ni inikdar prordkovala taiko velfkamkc nesreče, kakršna nas ima zadeli menda še ta mesec. Smirt kake kronane allii lirične glave, tnidnevno povoden.i na Tirolskem. potreščdk na Japonsikern. požar gledališča na Francoskem, aJemirflki na Irskem, novorojenček v habsburški hiši, to je bilo vse. kar je prorokovala Thebes m raotabene: je plačevala redno obrtni davek za svoja prorokovanja. Sedaj pa pride učenjak brez obrtnice seveda in postijo naravnost z elegantno kretnjo in prirojeno nobleso Španijo, Italijo. Grčijo k vragu, kos Afrike tudi in še Kitajsko po vrh. No, vrag si bo že zapomnil tega profesorja. Navadno so taki učenjaki bolj zmerni, zanimajo se bolj za manjše potrese, reoimo, da jim žena potrese cu-kerJka na močna/to jed ali rozšne v štruklje. Talko brezsrčnih in neusmiljenih učenjakov kakor ie ta Nobies je v resnici malo.
Ker spadamo lk I-taiiiji, ki ima ici v družbi svojih južneevropskih sester k vragu, liajd <v Francijo, v Pariš, da poiz-vem na licu mesta, koliko je resnice na tem esu. da bom vedel pravočasno ^^^^^^voje braivi e in jim to ali ono nasvetovati.
V	Parizu sem zvedel, da pride res potres, da se pa ustalil v Ločniku in Vidmu, ker mu ne bodo dovolili fašisti nadaljevati pot, to pa zato ne, ker je potres pristno italijanska prikazen, ki je še niso vredne osvobojene dežele. Tako torej, mi je nismo vredni! Proti takemu omalovažanju in prezaranju moramo protestirati in čim bolj bomo protestirali, tem hujši bc napor od strani fašistov da ne puste potresa do nas. S tem smo pa mi dosegli svoj namen in vse to na nasvet
Čuka na Dal'ci.
Državna himna.
HUMORESKO.
Nekaj strašnega! Pisarju Jakobu Tinti ni bilo mogoče več živeti. Ni mislil na samomor, a želel si je, da bi ga požrl volk celega kot babico v bajki in bi lovec pre-rezal volčji trebuh šele čez 100 let.
Kaj je bilo?
Jakob Ti.7> je detel osem ur na dan v pisarni, osem ur je prezehal doma, osem ur je po noči spal. V pisarni so mu lezli aKti čez ušesa, doma so mu plezali otroci na ko'ena in za vrat, le do noči je imel mir. Včasih je šel na četlrtinko. Miren, zamišljen, godrnjajoč sam s sebo^se je vračal domov. Preden so bila vrata zaprta, je moral biti doma, če ne joj!
V	to mirno zakonsko življenje je na-
Kako se izvrši umor in kako sodba
ali proces radi umora liskarja Miillerja.
Ne v daljni Koreji, pri nas je tako; ubiješ "človeka, drugod te zapro, pri nas salutira stoji ti na straži, ti stražnik zato če moti te kdo. Ne v daljni Koreji, pri nas je tako!
emkrat poseglla državna himna. Dasi je himna mlada, mu žene ni mogla zapeljati, a zapeljala je njega, da je izgubil glavo. Ali je itp \ času, !ko države nastajajo čez noč in se 'žavne meje prestavljajo kot plotovi, kaj čudnega? Ne. Tinta se je v svoji mladosti učil eno samo himno, ki jo je ločil od napeva »Ljub'ca moja. (kaj si st'nila...« In ni on kriv, če se je zgodilo, kar se je zgodilo.
Sedijo v gostilni in pijejo. Jakob Tinta razlaga žolni težavo uradovanja. Vse je novo. Novi zakoni, novi predstojniki. Ravno si se nauči!, da gre od irok — evo, nov odlck! Pa reci kmetu: Počakajte, da preštudiram. Kmet zmaje: Saj še gospoda ne znav. Ravno razilaga to (težavo Žolni, ko ga nekdo sune.
Kaj je? Kaj >se je zgodilo? Vsi stoje. Vsi so odkriti. Vsi pojejo, ali vsaj odpirajo usta, kričijo, eden maha z rokami... Ali ni to kaj protipostavnega? Tinta je vzel klobuk, pokril ga i:i — hajdi! — Klobuk je že bil na tleh, par ljudi ga je čudno zrlo. Žolna mu je pošepnil: »Državna himna!«
Eh, vraga! Kakšen pobožen obraz je naredil Tinta, odpUl je usta. obračal oči kot da poje, nekdo se je ozrl. češ kdo moti... Ko so odpeli, je bila stvar že pozabljena. Vendar je Tinta plačail in šel.
Pa gre po trgu, enkrait. dvalkra*, trikrat ... stokrat v svojem življenju, vedno ob isti uri. Saj se ni nič zgodilo, saj se nič nc more zgoditi. Par zapoznelih ljudi, ki so zamišljeni kot on, par pijancev, ki tulijo pesem... Pa gre po trgu stoprvič ali tisočstoprvič, zamišljen, nagel, tri minute je že zamudil, kako lahko, da mu zaklenejo.
Ne v daljni Koreji, pri nas je tako! Dnigodi ti dajo plačilo z vrvjo, pri nas te sodnik odlikuje zato, slučaji kot Miillerjev pričajo to. Ne v daljni Koreji, pri nas je tako!
Je pač tako, da človek ne sliši tiktakanje ure v sobi, je pač tako. da tudi Tinta ni slišali vpitja. Glava je bila polna iT"?' misii, če, bo pnišel pravočasno, če h< gi dan prosili za dopust... Vpitje na trgu, ki tje prihajalo iz gruče mladih ljudi, je bilo glasnejše... in preduo se je Tinta zavedel. je ležal njegov klobuk na tleh. je dobil zaušnico... da ... je ležal na tlaku ...
»Na pomoč! Na pomoč!«
Dve brci od zadaj. »Ali se boš odkril pred državno himno?«
Moj Bog. že zopet državna himna. On, najzvestejši služabnik države, ki se še misliti ne upa nespodobno ... Kaj naj poreče doma, kdo ga jc? Državna himna? ..
Obupan je sedel doma za mizo, večerjal in razmišljal. Na enkrat pride pesem po ulica. Tinta se je dvignil od mize. grizljaj mu je ostal v ustiih. Kaj mu je storiti, kadar je doma, gobglav, z grižljajem v usrtih ?
Žena ga je pogledaila: »Kaj je?«
»Ali ni državna himna?«
»To je: Pa mi ga žingamo!«
Po noči je zajokal z zategftm glasom otrok v zibelki. Tinta je planil iz spanja. Kot refren je zaslišal ženin glas: »Aja-tutaja,« ki je zibala. Zdaj je vedel, da ni državna himna.
Tinta je bdi popolnoma vničen. Kot človek, ki je mesečen, je hodil okrog. Vsak šum ga je splašil, da je postal in posluhnil. Ko je 9topiI v pisarno, je premeril obraze: Vsi vedo. Skoraj se je zgrudil na tla. ko ga je predstojnik poklical v pisarno: Zdaj se odloči...
Nič ni bilo. Ali pa je predstojnik vse zakri'1 v lokavo prijazni nasmeh. Ob prili-
kii ga zadavi... Tinta je sklenil, da bo previden za žive in za mrtve.
Šla je pesem po cesti, pijanska in kvantarska, pa se je nagnili do soseda: »Ali je to himna?«
»Kaikšna himna, za vraga!«
Tinta je zlezel vase.
Zaped je gramofon v sosednji gostilni: »Ali je to himna?«
Mladi pisarček se je vzpeti ko:t pete-linček: »Vi, če se mislite norčevati, izberite si drugega...«
»Saj so si vse pesmi podobne.«
»... ali pa sii dajte izvrtati ušesa ...«
Zdaj je bil še previdnejši, vprašali je tipkariico: »Ali je to ...«
»Talko se je zgodilo, da ga ie nekega dne poiklical predstojnik pred se:
»Jakob Timta! Z oziirom na to. da ste vestem uradnik, sikoraj osivel v svoji službi, da imate ijubo ženo liin drage otročiče, vas za danes samo strogo opominjam. Že parkrait mi je došllo do ušes. da ste ise nespoštljivo iztrazlili o maši državni himni, primerjali ste jo najgršim kvanfiam. Opozarjam vas, da bi v bodoče me ositalo samo pri opominu ...«
Jakob Tinta ni čul mič več. Nezsave-sitem se je zgrudil na stoli...
Peter Kopriva.
KRASEN USPEH NAŠIH VAŠKIH IGRALCEV.
V vasi Č. ob meji je uprizorilo domače bralno društvo igro »Tihotapec«. Vse uloge so bile v spretnih rokah, a Lov-retov Jurij je igral naslovno ulogo tako dovršeno, s takim zanosom in s tako spretnostjo, da ga je financar, ki je bil gledalec med gledalci, v drugem dejanju med igro aretiral na odru, čeprav ni razumel niti najmanjše slovenske besede. IZ IBLANE.
Vipavski očka je prišel v belo Ljubljano k vsesokolski slavnosti. V družbi znancev, višjih uradnikov, rojakov, naenkrat zakliče pri peneči časi vina v vipavskem narečju: »Gospod gostilničar, tu vinu pa ni naturnu.« »Kaj? Ikaj? kaij? Ikdo pravi, da me?« — »Jaz, pa /ravno jaz — Mi, Vipavci, poznamo vina.« — »Kaj bodo Vaša vina!« Vname se hudo pričkanje, italko, da je slednjič naš očka pripravljen priseči, da vinu ni naturnu. Da se ine stepejo, in da jim ne bo treba hoditi po sodnijah, pravi slednjič naš tafo hladnokrvno: Ni ne na turnu. ampak na mizi. Nato so se smejali za poč't.
SPOVED.
Nepridiprav iz Čodolske doline je šel pred svojo pofroko ik izpovedi. Nerad je pokleknil, ker si je bil v svesti, da nima grehov. Ko je končal običajni spovedmi u-vod, je pravil spovedniku na uho::
»Častiti gospod duhovni oče; spo-vem se Vam vse dobro in slabo, kar se samo ob sebi »pogliha.« Sosedu sem vzel e-no presico, ki jih je imel preveč, a jaz sem dal siromaku staro suknjo, ki ni imel nobene. pa se je' »pogilihalo«. Pasitirjja na pašniku sem ubil, a sem zato takoj drugega našel, pa se je »poglihalo.«
Spovednik: — »No, no, že dobro, že; Bog te je dal, hudič te bo vzel, pa se bo tudi poglihalo!«
Naši umetniki.
Marij Kogoj, prvi slovenski skladatelj.
^jf&rr^f
Kdor znvTinSr
Iz vseh pokrajin, iz vseh krajev so prihajale pritožbe v prestolnico,, da kroži ogromna množina ponarejenih bankovcev, ki izpodkopujejo ugled države na zunaj in njeno solidnost na znotraj. Finančni minister se je moral zgeniti in črez par dni so se že nabili po ulicah lepaki s sledečo vsebino :
Z ozirom na zakon z dne 17. aprila 1881., glede na odlok skup. min. z dne 5. februarja 1888., spričo ukrepa finančnega min. dne 13. oktobra 1895., zbog ukaza zakL min. z dne 7. maja 1903. in preko vseh določil od 1. januarja 1915. do 31. decembra 1918.
določamo
1.)	S prvim septembrom t. 1. postanejo ponarejeni bankovci pristni;
2.)	do tedaj pristni bankovci veljajo, ker jih je malo, z istim dnem za ponarejene;
3.)	Kdor izdeluje in razpečuje pristne ban-
kovce, se kaznuje po obstoječih zakonih, in
4.)	isto tako se kaznuje, kdor se brani
ponarejenih bankovcev.
Finančni minister l. r.
OSEL
Debeluhast mesar se pelje z mnihom v železnici. Mesar hoče potegniti mindha in mu pravi, da so v francoski revoluciji o-bešali poleg duhovnika vedno enega osla. Boga zahvalite, odvrne mirno mnih, da nisva bila takrat tam. Mene bi bili gotovo obesili, vas pa poleg mene.
Nova univerza.
Kmet Miha Močnik je nameraval pisati pismo g. deželnemu glavarju in sicer prav na njegovo ime in ne na deželni odbor. Na deželnem odboru kaj lahko založijo tisti uradniki in škribanti njegovo pismo; če ga pa že ne zafožijo, bodo gotovo raznašali po vseh gostilnah in kavarnah vest, da je pisal Miha Močnik pismo naravnost gospodu glavarju, v katerem ga prosi, naj čimpreje razdeli občinski pašnik. Ne, tega ni hotel Miha Močnik. Zato pa naj dobi deželni glavar pismo sam v svoje roke.
Ko dobi glavar pismo, bo malo za-kašljal, pomislil, odkod pozna tega Miho Močnika, sedel bo k mizi, naročil enemu izmed odbornikov, ali dr. Gregorčiču ali dr. Besednjaku, naj mu prinese načrt občinskega pašnika, nato bo vzel svinčnik v roke, potegnil pet, šest črt, razdelil tako pašnik in napisal na najlepši in največji kos: »To je lastnina Mihe Močnik«.
Tako je razmišljal Miha Močnik in kazal v mislih fige deželnim uradnikom, ki si ne bodo mogli napasti svoje radovednosti na njegovem pfcmu. Vsi zHeni
postanejo, ko bodo zvedeli, da si je drznil pisati Miha Močnik pismo deželnemu glavarju preko deželnih uradnikov. To je dobro, da ni med temi nobenega debe-kiharja, ta bi gotovo počil same jeze.
Miha Močnik se je zaprl v svojo sobo in pisal. Med pisanjem je skadil sedemnajst fajf tobaka, šel trikrat iskat bolj gospodskih izrazov v svoj zeleni stekleni slovar, ki se je odpiral z zamaškom in komaj ko je klicala gospodinja družino k večerji, je bilo končano pisanje.
Se naslov! Miha Močnik se je spomnil, da se je govorilo zadnjo neae-deljo pred cerkvijo, da se morajo pisati naslovi v italijanskem jeziku," s'cer ne dobi naslovljenec pisma. Občinski tajnik je bil posebno glasen. Trdil je, da mu je pošta že dvakrat vrnia pismo s slovenskim naslovom, da je pa oddal tretjič pismo in je sedaj v resnici radoveden, kdo ;.e bo prej naveličal, ali on ali pošta. Tajnik je še dostavil, da je zvedel v mestu, da je vse to maslo nekega Salate v Rimu, ki ima nalog, da poitalijanči v petih letih vse Slovence.
Miha Močnik je imel slovenski naslov na glavarja, dal mu ga je bil svoj čas sosed. Ta inaslov se prestavi na italijanski jezik, pa je! Da bo on, Miha Močnik, pisal slovenski naslov in tekmoval s pošto, kdo se prej naveliča, ne, tega že ne bo storil! Razdelitev pašnika ne ;««-cnese tako dolgotrajne tekme!
iiendator Alojzij Pettarin Gorica.« Lc počasi Vsaka beseda se mora posebej prevesti, kakor ukazuje Salata.
Komendator. Komen je ti g na- Krasu in se mu pravi po laško Comeno, dator ali dotor ne more biti drugo kakor doktor. Komendator se pravi torej po laško: dot-tore di Comeno. Tako je Miha Močnik tiudi napisal naslov: »Alojzijo Pettarino dottore di Comeno Gorizia«.
Da je dobil deželni glavar to pismo, smo gotovi, a. to ne spada več v okvir notice! Ako jjremo tej zadevi do dna, spoznamo, da je prav -za prav Salata v Rimu promoviral deželnega glavarja, oziroma da nam je on ustanovil novo univerzo v Komnu. Učiteljišče v Tolminu, realko v Idriji, gimnazijo v Ajdovščini, univerza v Kommu, manjka samo še akademija v Janeževembrdu in konservatorij na Vrabčah. Bog živi oziroma Bog zabeli Salato, ki tako skrbi s svojimi odloki za pomnožitev naših kulturnih zavodov.
Naglica procesov v Italiji
Strela
pred sodiščem.
Naša neutrudna oblast, naši vrli o> rožniki si niso dali miru ne po noči ne po dnevi, da so izsledili pravega krivca — poškodovatelja spomenika na Krnu. Pravzaprav je bila to ženska. (Saj smo vedno trdili, da so ženske bolj hudobne kot moški.) Vjeli so jo, zaprli in nato od peljali pred sodišče, da se takoj vrši raz* prava po prekem sodu.
Brrrr — je zagrmelo in — čink! je
je očarujoča in nam dela sive lase.
Oba sta še mlada, oba golobrada.
»Zdaj v ječo takoj mi gresta z menoj! Če delam krivico, izvesta resnico, ko gresta v sodnijo že jutri. Adijo!«
Pretečejo leta, se »jutri« obeta, ko pride razprava, že siva je glava, in brade jim griva kolena pokriva, ko sodbo izvesta: Domov lahko gresta,
bila je pomota, naj s tem se pobota!
ANKA.
Se vozi prvi sam v ognjenem vozi, kopita konjska nič ne peketajo, čeprav vsi konji divje cepetajo, a on ne speče se'pri vsej tej grozi.
Je drugi ptič, ki piše v verzih, v prozi, otroci, stari dobro ga poznajo in za poredneža ga vsi imajo, da ga uganeš, v to ti Bog pomozi!
Če združiš ti oba, dobiš trgovca, ki znan je od Devina gor do Bovca, kolesa, stroje ima on v zalogi,
ki vozijo in šivajo brez muk. Da mučil se ne boš pri tej nalogi, povem rešitev ti: Elija Čuk.
- Plazza Cab\ :r (Stolni trg) št. 9 (levo)
udarilo, ko se je obtoženka zakadila v dvorano pred sodnika.
Sodnik. »Ne delajte takega šuma«.
Obtoženka. »Moja navada je taka«.
Sodnik. Grda navada. Ali ste mari vpisana med fašiste? Ne? Tedaj se kaj takega za vas ne spodobi. Kako se ime? nujete.
Obtoženka. Strela. Moj poklic....
Sodnik. Poklica vam ni treba. Kdo vas je vprašal po poklicu. Pri nas živi na stotine ljudi brez poklica. Povejte mi rajše, kdo je vaš oče?
Obtoženka. Moj oče....
Sodnik. To se pravi, da ne veste zanj. Za današnje čase nič čudnega. In mati.
Obtoženka. Moja mati je elektrika.
Sodnik. Kje ste rojena?
Obtoženka. Na vrhovih gore Krn.
Sodnik. Vi ste tedaj slovenskega po koljenja, nam sovražne narodnosti in ste iz hudobnega namena poškodovala spomenik na Krnu.
Obtoženka. Kako da me imenujete Slovenko. Jaz sem vendar Italijanka.
Sodnik. Kaaaj? Vi ste Slovenka in basta! Kdo drugi naj je pri nas kriv, če ne Slovenci. Tako stoji v zakonu: Če to« ča pobije, so krivi Slovenci. Če strela u« dari, tudi. Če pride komu na um, da brs* ka za mrliči je tudi Slovenec. Če ni, ga pa naredimo.
Obtoženka. Pa kako naredite to?
Sodnik. »Piccolo« in »Popolo« ga na* pišeta za Slovenca pa je končano. To hujše drži kot vsaka krstna knjiga. Po* tem jim pa požgejo. Kako bi kdo požigal če niso v resnici krivci. Dokaz je tu in nihče se ne more ustavljati.
Obtoženka. Joj, v kakšne roke sem prišla! Kakšna pravica pa je to!
Sodnik. Ne imenujte po nemarnem tega imena! Ne norčujte se iz nesreč« niče!
Pred vojno je bila slepa na eno oko, po vojni je oslepela pa še na drugo.
pa na vrh. Jen k' sm vidu, de hedu po liif-te strejlejo, sm du še klabiik ne pjehar, pa sm ne tla ze rešjeta počjenu pa fige u ar-žet du.
Toku sm tuo rajžo sjebe jen muojo ruobo rejšu gvišne smrti. Na muoj klabiik so pa tje kruote vse svuoje jemjena s kiig-lami zepisale. Mejnde se jim je zdejlu, de so me premagali k' sm i'emu anu rešjetu več ne peharjih nemejst klabiika. Figo pasjo so me! Jest sm jih pa vseglih nori lito v kar driigi klabiik sm kupu.
Gostilna „Pri belem zajcu"
v GORICI; nunska ulica
Shajališče okoličanov in meščanov.
Postrežba s svežimi doma= čimi mrzlimi in gorkimi je* dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem, teranom in zelencem, ooo
Na razpolago je tudi blev za konje in shrambo koles.
Za obilen obisk se priporoča
Jos. Molar
restavrater
nunska ulica.
Dragi »Čuk na palci!«.
Ob dalmatinski obali je nekega vro* če ga dne lovil Tone Budalovič s svojim drugom Bušičem ribe. Nalovila sta jih že polno košaro, ko prideta mimo dva Dalmatinca: Gavrilovič in Mato, kate* rima se je poznalo, da sta slabo preskrb; lj ena ministra za »notranje zadeve«. Sa: moposebi je potem umevno, da sta se silno razveselila, ko sta zagledala košaro — polno rib. A kako se jih polastiti?.. No, Mato se ni dolgo pomišljal. Napolnil je malho (kjer je imel pred kakimi de* setimi leti še nekaj tobaka, a si ga sedaj vsled denarne krize ne more več kupiti) z drobnim peskom in se približa Bušiču ter mu ponuja »pristno sriedstvo za bw he«. Kmalu sta se domenila in Mato je prejel za plačilo deset še dokaj velikih rib.
Oba — Mato in Gavrilovič sta vsa iz sebe samega veselja hotela odditi po stezi proti gozdiču, da si tam spečeta ribe. A silno se prestrašita, ko priteče za njima Bušič in ves zasopljen kriči: »Čujs te, čujte, gospodine! Kažite mi, kako se ovo sriedstvo upotreblja?« Gavrilovič se v zadregi obrne in pravi: »To je tako, dragi gospodine! Jedan uhvati buhu za zadnju mg u a jedan za spriednu. Onda dode treči i uhvati buhu za gubac. Zatim zovete četvrtoga, koji joj napuni gubac sa onim sriedstvom i buha če odmah pot ginuti.«
Op.: Zato priporočam vsem, ki ima: jo kaj bolh, da gredo ali sami v Dalmai cijo ali pa, da naroče to uničujoče sred= stvo in sicer pri: Društvo za zaščito bolh v Podkluki — znanem pristanišču — št. 9999. — ul. Tepec.
S spoštovanjem!
VRABEC, ki je to sam videl, ko je sedel na oljkini vejici.
NAZNANILO
Podpisani si usojam uljudno naznaniti si. občinstvu tolminskega in ko-bariškega okraja, da sem odprl pri Sv. Luciji VELIKO ZALOGO STAVBENEGA IN DRUGEGA LESA, desk, tramov itd. — Za obilen obisk se priporočam, zagotavljaje točno postrežbo z nizkimi cenami.
udani Alojzij Slamič, trgovec
NA UNIVERZI.
Ko se je doktor Anžlovar še kot o-smošolec pripeljal na Dunaj, da se vpiše v univerzo za pristop k predavanjem, se je zglasil najprej pri meni in me naprosil naj mu predstavim profesorje, pri katerih se ima vpisati. Jaz sem bil že od rojstva muhast ter sem si tudi ob tej priliki zmislil en neumen špas. Peljal sem svojega prijatelja k prvemu profesorju, s katerim sta si z vsemi ceremonijami na razpolago menjavala oliko. Ko sva ga zapustila, sem zgrabil mojega novinca za rokav ter ga ozmerjal, češ, da tako ne gre. Na ta način se ne sineš nikomur več predstaviti, ako hočeš, da boš imel vpliv pri njih in da se te bodo bali. Pri naslednjem profesorju, te bom jaz predstavil, da boš znal potem drugje nadaljevati. Peljal sem ga k profesorju Koegerju, ki pa je bil grozno --gluh.
Ko sva vstopila, sem napisal na komad papirja Anžlovarjevo ime in ga položil na mizo.
Profesor se je smehljaje poklonil, nama segel v roke ter sedel. Jaz pa sem se takoj oglail:
»Kaj se ližeš lisjak zviti, začečkaj si ime v knjigo, pa konec komedije, mrjesec judovski.«
Dal sem znamenje Anžlovarju pa sva odšla. Ta pa se je čudil pred vrati kakor vol, Ikadar nova vrata pri hlevu zagleda. Jaz sem se namirdnil ter mu polkazal druga vrata, sam pa sem na hodniku obstafl.
Znotraj: »Naprej!«
Anžlovar vstopi z listkom v roki ter ga pomoli profesorju pod nos:
»Na, moje ime mrjasec zviti, pa si zapomni, da bom prišel tvoje klobasarije poslušat, lisica stara!« Da ste ga videli, kako je sfrčal skoz vrata z listkom v rokah na hodnik! Jaz ga nisem videl ker sem se v pritličju držal z vso močjo za trebuh, ker ta profesor ni bil — gluh.
IZPRED SODIŠČA.
Kako velikanske kulturne važnosti je iznajdba tvrdke Bumperdax & Co„ naj nam priča tale resnična a neprijetna do-godba:
V kupeju sta se peljala mlad gospod in gospodična. Pri obeh je nastala napetost vražjih plinov tako velika, da se je bilo bati katastrofe. Gospod začne z gospodično razgovor in jo vpraša, po nemško seveda:
»Oprostite gospica, kam se peljete?« Gospodična izrabi to priliko in mu odgovori s spremljevanjem nekega drugega inštrumenta: »Na Wiiien!« Tedaj vpraša goska, zavoljo lepšega, gospoda: »Kam se pa vi peljete, prosim?« Gospod se oddahne in ji reče: »V Bruck und zuruk,« in i-stočasno se čujejo glasovi podobni kontrabasu.
Tako sta se komaj rešila iz kritičnega položaja; gotovo pa bodeta takoj kupila novo iznajdbo, katero priporočamo vsakomur.
v Števerjanu št. 102 vsled vojne porušena, kalere načrti za novo zgradbo so že pripravljeni in se nahajajo pri stavbeni tvrdki BRESHI-CUCHI v Gorici; — z vinogradom in kosom polja se vsled pomanjkanja delovnih moči v družini — proda. — Več se tzve v gostilni gos. Šfiligoj v Pevmi pri Mostu in ali Knezu v Števerjanu.
:a
6. TEHIL
= GOBICA.
VIA (5I0SUE CARPUCCI ŠT. 1
- - - -(nasproti TRontu)- - - -
brusarin noiar
-prodaja tudi toaletne predmete.-
i:
V delavnici so nameščeni delavci specialisti za omenjena dela kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd.
Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, škarij, bitnih nožev, najelegantnejSih žepnih nožev, bergamskih osel, sploh vseh rezil — Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske •••= in knjigoveške ter vse druge nože in rezila. ■■■
Za izvršena dela jamči ""^Mi
zdi se m', da sm ga mala pretrdu prjev, ves se je zmečka v ... Kar je blu naprej, t' pa na bom prabu.
Miha. Sej si lahSka predstavlam. Ab klabuk si biu.
Luka. Sej tu je. Zdej sm pa irajš dama, de m' klabuk astane. Zbugarn!
Niha i si Luka-
Miha. Buli ga dej!
Luka. Pa ga dej, no! Kje s' pa biu, de te nisem tikaj cajita neč brideu.
Miha. Dele u Trstu sm biu pa aprav-
kih.
Luka. Ali' s' še pršu živ nazaj. U Trst pa jest že nkul beč na pujdem.
Miha. Bajn, zaiki ne?
Luka. Zatu, ka člebek še tistga kraje na najde, deb saje poitriba aprabu. Ama cifla ura sm hadu pa nism bidev abedna taka bišca pa tud grmoivje ne. Bejn, sm stoaču notir v adn vrt pa sm aprabu. A t' na prnese zilumk glih tist cajt anga karbo-nerje. Jest sm brž bideu, de se kej tacga na srni nardit, pa sm hitra s klabulkam za-' kriv, de se mi bidela.
Miha. Fajn s' naredu!
Luka. Pačakii, de >t' pablm. Karboner me praša, ki jemam pod klabukam. Bejn, sm djav, kanarčka sm vjev. Držte za kik-buik, de letim pa fulavž. Pa sm se se skrev za anu drevu jen gledav ki bo.
Miha. Men se že zdii.
Luka. Čatkaj. Pou ure je čakatv pa me ni blu nazaj. Naenkrat je pršu an druj kar-boner pa sta se zgavairiila, de bosta ana-dva imila kanarčka. Bejn. je djaiv adn, jest bom klabuk prizdignu, ti pa tiiča zgrab.
Miha. Poču be ad smiha.
Luka, Abtai, de 4' ina uteče, je dijav adn. Uteku m' na bo, je djara ta druj, samu
Kjer bila prej je ulica Dogana, stoji v Gorici viste^vis sodnije, kjer stranska pot v Rassauerco zavije, pod osemnajst številko dobro znana
gostilna Prinčič. Vina v njej izbrana, kdor le prestopi prag, po ceni pije iz Kraške in Vipavske domačije in pa od tam, kjer Brda so prostrana.
Kdor ima na preturi opravilo, pa bodi priča, toženec, tožitelj, vsak po razpravi stopi na kosilo,
saj Kari Prinčič blizu je gostitelj----
Sodnik če ima že cel sod v naslovi, stri dobro stranki vsaj kvartin njegovi.
Dopisi.
ŽABJA VAS.
Cenjeni dopisnik! Vi se hudujete, ker je zadnjič »Čuk« malo opikal tista dekleta, ki imajo kratka krilca. Le pomirite se, Vi gospod Urban. Mi smo sicer vedeli, da nosijo ženske pod krilcem hlačke, nismo pa vedeli, da se dobe tudi moški, ki nosijo v hlačah krilca, zakaj dnugače bi se- pač ne mogli tako zelo razhuditi in *az-koračiti nad nas. Le nosite krilce, nas to popolnoma nič ne briga. In če imate ženo in hčerke lahko te letajo samo v kratkih plavalnih hlačah po Žabji vasi, to nas sicer nič ne briga, toda kar se vidi, se pa vidi. In če »Čuk« kaj vidi, tudi izblebeta, kot je zdaj izblebetal vaše pismo brez podpisa, ki ste ga skrili pod kratko krilce, da bi ga »Čuk« ne videl in spoznal. Pa še kaj!
Brzojavke.
TRST, 1. septembra. Vest, da je inženir Fiirst dognal, da je spomenik na Krnu poškodovala strela, je ostala nekaterim gospodom naše dežele v grlu in je niso mogli požreti. Na lice mesta so bili takoj pozvani zdravniki, ki so jim pred-
pisali po par žličk »kapljic« znamke Piccolo«, ki je baie proti vsem takim boleznim mnogo boljše kot znani Fellerjev »Elza-fluid«. Vendar jih mi ne moremo priporočati, ker slabo vplivajo na možgane.
Vesti.
Tatovi in roparji so sklenili na zad= njem svojem shodu, 'da vsled nepotrebne izgube časa ne bodo napadali več držav* nih uradnikov in duhovnikov in ne vlam-Ijali v njih stanovanja. Vsakdo naj na* bije izkaznice na vrata in če gre po noči po samotnem kraju, naj jo ima priprav* Ijeno v roki. Goljufija v tem ožim se bo po rokovnjaškem zakonu strogo kazno*. vala.
Politika. Nekateri protestirajo, da bi sprejeli v zvezo narodov Mažarsko, ker je njeno politično naziranje reaks cijonarno in fevdalno militaristično. Kot smo izvedeli, nameravajo sprejeti v zve* zo narodov na podlagi tega samo Rusijo.
Za počt! V Trstu je poslala mati malega sinčka kupit »Čuka«, ki je rekel prodajalki: La mi dia un čuk sul nanza!
Vodne sile. Kapitalisti se poganjajo, da bi dobili pravico izrabljanja vodnih sil na Goriškem v svoje roke. Kako neumno! Če bi izrabili vse tiste potne srage, ki jih potočijo v ta namen, bi imeli imenitno in trajno vodno silo, ki bi je niti suša ne zmanjšala. V Nemški Avstriji so prišli na misel, da bi izrabljali poleg vodopadov tudi njih krasni in močni krono-pad. Pri nas bi končno lahko vporabili liro-pad, še bolj uspešno pa še vlado-pad, ker neprestano padajo vlada za vlado. Neprecenljive sile, ki gredo v nič. Kako, da gospodje kapitalisti ne pridejo do tega, in silijo ravno v našo deželo?
Iz trgovskih krogov. Na razne nacionalistične organizacije Julijske Beračije je prišlo več vagonov blamaže znamke »Krn«, da jo razdele med svoje člane brezplačno. Ker pa imajo člani tega blaga že od prej v obili meri v zalogi, jo ponujajo vsem veletrgovcem v zakup. Ti je pa ne marajo vzeti, ker danes kupčija s tem blagom peša. Pač pa so pripravljeni kupiti makari cel vlak »kolomaže«, da bodo mazali vladni voz, ki težko gre dalje. Mo-sconi se je posvetil kemiji in razmišlja, kako bi blamažo spremenil V kolomažo.
Težko se je ponesrečil. Ivan Kuzma, ko je bežal pred »Čukom«, da bi ga ta ne vlovil in »namalal«. Padel je bil tako nesrečno, da si je pobil nos.»Čuk« bo počakal, da se mu nos vsaj na pol pozdravi.
Avtonomija. Pri Maksu je vprašal kmet kmeta: »Saj si ti tudi za avtonomijo.« — »Ne,« je dejal ta. »Jaz se raje vozim z železnico, je bolj ^višno in manj trese.«
Pozor!	Pozor!
Jostilna pri dveh honjiiM"
na novo otvorjcna gostilna z dobro do--mačo kuhinjo. Toči dobra domača vipav* ska, istrska vina ter kraški teran. -
Hlev za konje z dobro postrežbo.
Ivanka Čubej.
Gorica. Tržaška cesta.
preje: Hedžef & Koritnik, Gorica
v
Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice.
Trgovina manufakturnega blaga, specialiteta moških in damskib oblek, velika izbira mo» škega in ženskega perila, vse potrebščine za neveste, kakor tudi za birmance.
I
P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi in v mestu.
Pavliha na morju.
Rusije sem se bil naveličal. Preveč sreče sem imel v nji. To me je nemalo jezilo. K sveči ali k nesreči sem tedaj na* letel na svojega stricar ki ga nisem do te:
glavo potisnil še globlje v krokodilovo žrelo, da se je žalostno zadavil.
Tako sem se rešil obeh hudih so? vražnikov. Ves svet me je blagroval in občudoval, ko je slišal, da je meril kro? kodil ravno štirideset čevljev. Iz levje
daj še niikoili videl. On ije limel (isto nesre- kože sem dal narediti same tobakove
eo, da je našel mene. Zato je hotel be? žati na otok Cejlon. Iz ljubezni do strica pa sem ga hotel spremljati na potu. In tako se je zgodilo, da sva odpotovala in stopila na ladijo. Spočetka se ni zgodilo nič posebnega. Kar naenkrat pa je nastal velikanski vihar. Bili smo ravno ob ne? kem otoku, da si nanesemo pitne vode in drv, ko je pihnilo na nas. Veter je iz« ruval velikanska drevesa s koreninami vred in jih je nosil po zraku kot slamna? te bilke. Kp pa se je vihar polegel, je pa d lo zopet vsako drevo navpično na zcin? ljo in se zasadilo s koreninami v zemljo, da ni bilo o kakem opustošenju ne du* ha ne sluha.
Popravili smo ladijo in jadrali dalje. Ko smo prišli na Cejlon, me je povabil sin ondotnega oblastnika na lov. Rad sem ubogal. Toda ta človek je bil velik in močan, navajen na tropično vročino. Z mano pa je bilo drugače. Čez par ko? rakov že sem ostal zadaj. Že sem hotel sesti na breg šumeče reke, ko sem zašli? šal na potu neko šumenje. Ozrl sem se in ugledal le<va, ki je šeil proti meni, da bi me pozajutrkoval. Moja puška pa je bila nabita samo za zajce. Vendar sem takoj ustrelil nanj. To mu pa ni nič sto? rilo, le še bolj ga je razljutilo, da je planil z vsem srdom proti meni. Obrnil sem se, da bi ubežal. Toda — o groza! — par ko? rakov pred menoj je stal strašanski kro? kodil, ki je ravno odpiral svoje ogromno žrelo, da bi me požrl.
Omamljen sem padel na tla. Mize sem pričakoval, ali me bodo popadli le? vovi zobje, ali pa bom tičal v grlu kro? kodilovem. Čez par hipov sem zaslišal močan glas. Odprl sem oči in kaj se ie bilo zgodilo. Lev je bil skočil v svoji jezi in naglici čez mene in padel naravnost krokodilu v žrelo. Glava enega je tičala v grlu drugega in skušala sta se drug od drugega osvoboditi. Jaz sem planil kvišku, popadel svoj lovski nož in z e? nim potegljajem sem odrezal levu glavo, da je padlo njegovo truplo pred moje no? ge. Nato sem vzel puško in sem levovo
mošnje, katere sem daroval svojim znan cem na Cejlonu.	(Dalje.)
MILIJON.
»Poznaš li Iz-alka? Ko je prišel k mam, ni imel niti ene srajce, zdaj ima milijon.«
»Moj Bog, kaj bo z milijon srajcami !«
ZNAMENITI RAZGLAS.
Kitajsko cesarstvo je veliko, večje kot Italija, dasi oni trde, da je naša dr? žava največja. Tam vzhaja solnce prej kot pri nas, dasi trdijo, da je naša drža? va najbolj razsvetljena. Tam je cesar ne? beški sin, dasi je pri nas vse svetejše. Tam imajo boi sarja, mi pa imamo fa? šiste.
Vodja bokserjev Musokiang je iz? dal sledeč proglas: Bokserji!
Ura je tu! (Uropali smo jo na zad? nji ekspediciji. Zlata z dvemi pokrovki.) nji ekspediciji. Zlata z dvemi pokrovci.) Kdor jo doživi, bo videl in ker vsi vidi? jo, je treba, da vsi živijo. Ne ubijajte te? daj nikogar, razen čas, njega izgubljajte, njega pemagajte! Dnevni red je: nered, toda ta se mora vršiti redno, kot sem to jaz uredil, ki hočem mirno revolucijo.
Čing čung čang!
Musozkiang.
Po tem proglasu so ubili toliko časa, da ga danes še uradniki za najnujnejše stvari nimajo in naredili toliko nereda, da ga nobena vtlada ne more odstraniti. Pa to se ni zgodilo pri nas, ampak v dalj? ni Kitajski deželi, kamor je več let hoda.
PRI IZPRAŠEVANJU.
Luka Mozir je bil vdovec z že odraslim sinom, a sc je vzlic temu vnovič ženu. Nekega jutra ukaže svojemu sinu, naj vzame žakelj ter gre ž njim na žago po žaganje. Med potoma sta se'vstavila pred farovžem in oče je ukazal sinu, naj malo potrpi pred vrati, češ, da on odpravi izpraševanje pri župniku.
Župnik: »Tedaj se hočeš v resnici zopet oženiti Luka; no le priden bodi, pa Boga se boj. Napravi tedaj križ!«
Luka: »V imenu očeta in sv. Duha, amen.«
Župnik: (videč, da je spustil i n s i n a): »Kje si pa sina pustil?«
Luka: »Spodaj pri vratih z žakljem čaka, gospod župnik.«.
VELIKA ZALOGA MANIIFAKTIIRE
RUGE
V

Corso G. Verdi 15 GOMICA Corso G. Verdi IS
Bogata zaloga volne domače in inozemske, tkanina, bomba-ževine za gospode in gospe, velika zaloga platna, perila vsake vrste. Svila, žamet, perkal, batist, šifon, kretoai itd. Tepibi, linoleum, preproge, zavese lana. Volna in žima in perje za štramace, splob vse blago za neveste. -------
Cene aselo ugodne!	Cene sselo ugodne I
Največja manufakturna trgovina v Gorici.
vni
--:-r^A -.^S
X
Ljubljana. Hvala za pozdrave in fo* tografijo. Svoj kljun bi že rad potaknil tudi doli, samo malo predaleč je cela reč in pa zaprejo mi ga lahko. Kaj bi bil »Čuk« brez kljuna pa sami veste.
Krapinske toplice. Hvala za pozdrav! Nikar ne raztrosite okrog dej* stva, da sem dober za ozdravljanje src* ne revme. Te je toliko v Gorici, da me ljudje oskubijo in zadavijo, ker bi ne mogel vsem postreči. Samo, da ste o* zdraveli Vi, ki ste nam- na srcu.
A. M. v K. ■— Seveda sprejema »Čuk na pal'ci« tudi igre. Posebno šatoigire so mu všeč.. Vaša komedija »Do vratu bos« je odločno predolga, preveč oseb nastopa v njej. Mnogih smo se sicer odkrižali, štiri smo poslali pod avtomobil, dva v granate na Banjšice, tri v Sočo kopat se, na-daljne tri v Orehovlje k steklemu psu, pet pa v Videm fašistom nasproti, toda še vedno nam jih je ostalo sedemnajst. Tega številfe nismo* več zmanjšali, ker nas je že začel državni pravdnik po strani gledati. •• šomedijo Vam vračamo s priporočilom: manj aseb! Mogoče se Vam posreči, da jih tudi Vi sanli nekoliko »fentate«. Na vsak način pa ohranite v izpremenjeni in okrajšani izdaji svoje komedije sedmi prizor tretjega dejanja, ki znači vrhunec dramatične umetnosti in ki se glasi:
Pavel (ironično): Hm!
Zofka (nervozno): Hm!
Mara (vdano): Hm!
Štefan (razposajeno, skoro vris-kaje): Hm!
Ti štirje Hm-i Vam utemelje svetovno slaivo 'kot pisatelju, dvomimo pa, da bi se dobili kje na svetu tako izborni igralci, ki bi mogli pogoditi brezhibno vse štiri Hm-e. Le pogumno naprej, pa pošljite še ikaj!


f
v GORICI, Pred "nadškofijo št. 7.
ShajališCe mešSanov in okoličanov. Toči najboljša Srna in bela vina in pivo. — Izborna kuhinja. — Sobe za prenočišča. Snaga uzorna. Postajališče auto-mobilov, ki vozijo v Bovec, Cerkno, Tolmin, Idrijo. Za obilen obisk se priporoča Alojzij Vida, restavrater.-
AJŠEVICA 1. septembra.
Bivšemu policaju, fkii se imenuje »Zma-giorifci Jurjev« (S sich), je prošli petek dne 25. avgusta 1922 ob štirih urah in šestnajst minut popoldne, l^-Pilkoludrih odMenkalo.
V zahvallo iin prizinainje mu je njegov »paezano« hotel podariti dve majčlkeeii vejici od nekega dobroznanega direva. Eks-piolicaj ni hotel sprejeti in je rekel, da naj si jih »paiežano« dene na Čuka. Torej, seveda »paežano« ki je boljševiitk din zaito ima bolj švah pamet, mi vedel na katerega Čuka jih ložt, zato Jih je posla! po poštli na »Čuka na pal'ci.«
NEVERJETNO
A.:	Ali ti je znano," da imamo enega-ministra samo zato, da se delajo iz njega klobase?
B.:	Kaj se ti meša?
A.: Nikakor ne! Veš, to je oni minister, ki ga imamo za zaklat!
IVAN KACIN
Gorica, Via Carlo Favetti 6. (nasproti »Goriške Straže«)
Izdeluje orgije, harmonije, klavirje, popravlja, uglasuje. V zalogi ima različne harmonije, klavirje, ' violine, strune, tudi preigrane harmonije in klavirje. Oddaja tudi na obroke.	:-:
Dragi Čuk na palci. Pri nas je neki gospod nahrulil dot mačega fanta: »V=v;vi ste Š=š:ščekovec!«
—	»Ne«, mu je odgovoril fant, »jaz nisem ščekovec, jaz sem kajkovec, Vi ste pa štokovec«. (Stokati se pravi v doma* čem narečju jecljati.) Tako je dobil hU ter in dober odgovor.
Tvoj Jaka.
GOSTILNA
-	Josip in Pavla Kamenšček -
v Gorici, na Kcrnu št. 8
streže z izbornim belim briškim, vipavskim in črnim vinom — Kuhinja domača —• Gorka jedila ob vsakem času na razpolago — Snaga vzorna — Prenočišče za tujce — Sobe in postelje snažne.
Zbirališče rojeboB iz Gorice in iz našiii hribov
DVOJNI.
Oče svojim hčerkam: »Čujte, deklice, čsa je, da si dobite moža.« Sinovom: »In od vas pričakujem, da ne bo nihče tako neumen, da bi se poročil.«
VRHUNEC VLJUDNOSTI.
Ropar v vlaku: »Dovolite gospod, blagovolite mi povedati, ali se nahaja tu kako zasilna zavora?« — Potnik. »Ne,« Ropar: »Potem mi blagovolite izročiti lastnoročno Vašo cenjeno listnico z denarjem.«
litajFJuftntTpaf^
KAJ JE POTREBNO?
»Vi mladi človek bi radi postali časnikar. Ali ste že imeli kdaj kako podobno opravilo?«
»Da. Na neki kmetiji sem pasel race in jih znam izborno gojiti.«
»Dobro. In drugače?«
»Tu pa tam imam »švindel« v glavi,«
»Izborno. Vi ste rojeni za časnikarja.«
TEŽKA IZBIRA.
Mihec je imel v -svojem žepu eno mehko jajce in tobak. Jajce pa se mu je ubilo in se zmešalo s tobakom. Mviec je OKiedoval to mešanico in dejal: »Zdaj pa nc vem. ali bi to stvar pokadil ali^pojedel
CENO KOSILO.
Gospod baron, nedeljski lovec je prinesel dva zajca z lova, vsled česar je bila njegova žena vsa iz sebe.
»Joj,« je dejala, »jutri bomo imeli prav po cen: kosilo!«
»Kaj, ti imenuješ to po ceni? Ko pa moram plačati šestdeset obstreljenih go-njačev divjačine.«
SLIKA Z JESIHOM IN OLJEM.
V razstavi: »Ta slika predstavlja velikega Napoleona po 'zgubljeni bitki. (V šali.) Naslikana je z jesihom in oljem.«
Obiskovalec: Napoleon dela silno kisel obraz. Ali ga dela zato, ker je izgubil bitko, ali ga dela zato, ker je slikar preveč jesiha uporabil.«
PRINC.
Princ se je po končani predstavi predstavil vsem igralcem na odru. Za vsakega je imel laskavo besedo. Nazadnje mu je bil predstavljen tudi šepetalec: »E-e... vi ste tedaj tisti, ki sedite spredaj v tistem zaboju ... Hm — e — e — izborno, prav dobro. Priden človek. Vsako besedo sem razumel dobro...«
IZ ŠOLE.
Katehet vpraša učenca, kdo da je pa-magal Zveličarju nesti kniž na Kal varijo V Učenec korajžno: Simon - Gregorčič,