Lp Tomaž Lin- fa ki seveda ni Ji nikakršne zve- 5 celjsko komu- ^ in njenimi Ijblemi, ker je I kot znano, dra- jjjk iz časov, ko §e ni bilo, bi se prz v grobu obr- ko bi videl, ka- iprekopavajo tu- [njegovo Linhar- to ulico. Morda Frnu vsesplošna pkopavanja dala pv za kakšno ko- pijo z naslovom a veseli dan ali Celju spet nekaj gkopavajo.« V V FRANC RENiER: »ZAPLOTNIŠKA POLITIKA S PERSPEKTIVO ATOMSKIH TOPLIC OMOGOČA IZGUBO VELI- KANSKIH SREDSTEV, KI BI ZA OBSOTEUE POMENILA TOLIKO, KOT TOVARNA Z DOBRO PROIZVODNJO. RAZLIKA JE V TEM, DA SO SUROVINE TU ZASTONJ...« • O »atomskih toplicah« v Harinih Zlakah pri Podčetrtku je bilo izgovorjeno že mnogo be- sed, obljub, napovedi in kritik. Prelito je bilo že ogromno tiskarskega in drugega črnila. Leto za letom smo bili znova priče dogodkom, ki vseh teh napovedi, načrtovanj in obljub niso potrdil j. • Lani so rekli, da bo letošnje leto prelomni- ca v politiki in gospodarjenju v »atomskih topli- cah«. In sicer v tem smislu, da bo do končno te toplice v resnici zaslužile svoj naziv. Zdaj smo tik pred »zdajci«. In kaj je v »Atomskih toplicah« novega? Peščica ljudi se trudi, da bi čimprej zgradila stranišča, črpalno napravo in napeljala vodovod v barake. Da bi toplice lahko začele obratovati. Po starem ... Lou svoj prositor pod soncem. Prostor, ki si ga po vsem že znanam in doka^ nem tuidi zaslužijo. To tenv bolje, ker pomenijo praT »atomsike topUce« znaten de* tež pal ekonomskem rajavoju Obsoteija. Prav aato je Um* pritisik o(bčanov na razne fo- rume tolikSen. ((Dalje DA S. atr) Ije, 16. maja 1969 — Številka 19 — Leto XXIII. — Cena 60 par I BANDIČ, petnajstletna učenka II. osnovne šole v ^ I j u j e bj|a nedeljo z očkom v Rimskih Toplicah. Dekletu je bila voda močno eč, oče pa zaradi išijasa ni maral v bazen. Lili je zelo dobra učenka je prav izjema, da se za glasbo ne zanima preveč, tudi za bit glasbo ■ Njen hobi? Malo nenavaden je. Zgodovina ji je všeč, zlasti pa ška. Vse prebere, kar le malo diši po starih Grkih. Takoj za antiko je pri njej na vrsti književnost. Za svoja leta kar preresno dekletce. (Foto: J. KRAŠOVEC) ^Odpiram permanentni celjski sezonski problem pitne vode, ki ga bodo : '^ti občutili občani v zgornjih nadstropjih, mej duš!« POČASTITEV SPOMINA FRANJA MALGAJA Pred dnevi je bila na po- kopališču v Šentjurju kome- morativna slovesnost ob spo- minski plošči Fran j a Malgaja ob 50-letnici njegove smrti. Slovesnosti se je, poleg bor- cev za severno mejo udeležilo tudi več šentjurskih občanov in šolskih otrok. Med padlimi borci je lik nadporočnika posebno po- memben. Po razpadu Avstro- Ogrske je Franjo Malgaj prvi prispel na Koroško in tan. našemu ljudstvu pokazal pot v slovensko narodno-politično in kulturno neodvisnost. Pa- del je dne 6. maja 1919 v Ju- naškem boju s premočnim nasprotnikom. Govorniki so orisali zgodo- vino koroških bojev, pa tudi življenje in zasluge padlega jimaika. SoQska mladina pa je nastopila z deklamacijami in petjem. M. R. VREME Okrog 18. maja dvo- dnevno izboljšanje vre- mena, sicer pa bo do maja nestalno s po- gostimi padavinami in ohladitvami, včasih tu- di trajen dež. Po 22. maju bo nastopilo dol- go razdobje lepega po- letnega vremena. Dr. V. M. LEŽAL JE NA CESTI Iz Maribora je proti Celju vozil s tx>vomlini av- tomobilom IVAN BEIRD- NIK, iz šmartn^a ob Pa- id. Berdnik je vozil s hi- trostjo približno 50 kilo- metrov In zasenčenimi luč- mi, ko je opazil v kratki razdalji HENRIKA Ba ROVNIKA, 54, s Franko- lovega, ki je ležal na cesti. Kljub zaviranju je avto- mobilist pešča povozil. Bo- rovnik je bii poškodovan po desni nogi. ZAVOZIL V SAVINJO Iz smeri gostišča »Na gričku« v Celju je vozil z osebnim avtom FEIANC ŠTUCIN, 51, iz Celja. Za- del je v Mod na desni strani vozišča tn zapeljal v Savinjo, kjer je avtomo- bil obstal. Telesnih po- škodb ni bilo, materialno škodp pa so ocenili na 9000 dinarjerv. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Voeauk tooromega avto- mobila JOöffl KLEVSE, 35, z Bela je vozil Iz Celja proti Žalcu. V Medlogu je zaradi zapornic, ki so se sipuSčanje saiustavdl. Za njim je pripeljal v pre- kratki varnostni razdalji voenik osebnega avtomo- bila STANKO KOTNIK, 30, te Zalca tn se zaletel v tovornjak. Škodo so ocenili na 10.000 dinarjev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Po Kidričevi cesti v Ve- lenju Je pripeljala t krl- žižče kolesarka VIDA PORfiNAR, 42, te Velenja in iBBiljevjda prednost v trenvrtku, ko je iz Celja pripeljal * osebnim avto- mobilom AI/>JZ ZIMSEK, 48, te Celja. Kljub zavira- D]u Je kolesarko sadel. V odjBki bolndžnici so tigo- tovUi, da Je dotoila odrg- ntoe po telesu. ZAPRL POT Proti Smarjeti fjai Rim- Sfcih Toplicah Je vocril a osebnim - avtomobdlom IVAN SUHODOLČAN, 37, te Hrastnika, ko mu Je piriipeljai naproti z oseb- nim Bvtomobijam FRANC BEZGOVŠEK, 39, te Miš- jega dda. Bec^oivšek Je neposiredno pred sreča- njem zavil v levo Ih tek» aapn pot prvemu avitomo- bllu. Pri trčenju Je na- srtala škoda za 6.500 dinar- jev. NESREČA KLJUB ZAVIRANJU ANTON GAJŠEK, 19, z Ostrožnega, je vozil po cesti I. reda iz škofje va- si proti Arclinu, ko je s stranske ceste pripeljal na glvno kolesar SILVO JEV- SENAK, 38, iz Vojnika, ki se ni prepričal, če je ce- sta prosta. Voznik je moč- no zaviral, vendar nesreče ni mogel" preprečiti. Na srečo pa je dobil kolesar le manjšo prasko. MOPEDIST JE BIL NE- PAZLJIV MOPEDIST JE BIL NEPAZLJIV Proti Arji vasi je vo- zil poltovomi avtomobil ZDENKO HORVAT, 20, iz Hrt^evca. V Veliki Pireši- ci je zavozil rm rob ceste in obstal, kar je pravilno nakaza: s smerokaaom. Za njim je pripeljal z mo- pedom MARTIN ZUPANC, 29, iz Arje vasi in se za- radi nepazljivosti zaletel v zadnji del tovornjaka. V celjski bolnišnici so ugoto- vili, da ima počeno loba- njo. ZALETEL SE JE Po teharski oesti je piro- ti Celju vozil s kombijem FELIKS HABOT, 28, ia Migojnice in se zaustavil na robu ceste. Mopedist IVAN ČOKL, 48, iz Štor, ki je pirii>eljal sa njim, ni bi- preveč poz»ren na oesto pred seboj, ker so g» prehitevala druga vo- zila. Zaletel se je v zad- nji del avtomobila in si zlomil desno nogo. TRČIL V DREVO IVAN SEVČNIKAR, 42, te Velenja, je vozal z oseb- nim avtomobilom iz SLo- venjega Gradca proti Ve- lenju. Ker je v nepregled- ni ovinek pripeljal s pre- veliko hitrostjo, je vozilo zaneslo v bankino, kjer je trčilo v dffevo. Avtomo- bil se je prevrnil na stre- ho. Lažje poškodbe je do- bila MARIJA SEVČNI- KAR. SkodiO so ocenili na 5.000 dinarjev. Lerta 1939 je bilo v Ce- lju 8 smrtnih neagod, 5 samomoorov in 1 justifika- cdja (smrtna obsodba). Na sejd občdnsikega sveta mesta Celja 5. 4. 1922 se je sikienüo, da se jetniš- mca v poslopju mestne- ga mjagistrata preuredi v uradne ki stanovanjske pirostore mestne policij, ustanovljeno 11. 12. 1894 Atletski športni klub Ce- lje je bdi ustanovljen leta 1906. Mestno po^varstvo Celje je 18. 9. 1937 dovo- lilo Salezijanskemu do- mu v Gaberju gradnjo mladinskega doma, ki je bil dograjen leta 1940. ZGODOVINSKI .^HIV Lahko bi se končalo drugače, ali ne? ]Nam- reč, z mno^o težjimi posledicami za oba avto- mobila in voznika. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL OPREMA VOZIL v cesitnem prometu smejo biti le tista vozila, ki imajo predpisano opremo in napra- ve. Vse naprave na vozilu morajo delovati brezhibno, kot to določa 13^. člen te- mel^ega zakona o varnosti prometa na javnih cestah. Nujno je, da voznik pred vsako vožnjo In celo med vožnjo pregleda vozilo. En- kratni redni tehnični pregled motornega vozila, ki je za- konsko predpisan in ga opra- vi pooblaščena komisija za tehnične preglede, ne daje garancije, da bo vozilo preko celega leta tehnično brezhib- no. Prometnih nesreč, do katerih pride zaradi pomanj- kljive opremljali okvar na napravah je še vedno veliko. Dne 2. maja 1969 ob 18.15 uri se je na cesti I. reda Celje—Ljubljana na odcepu ceste za smer Gorenjeko pri naselju Kapla pripetila pro- metna nesreča, pri kateri sta dve osebi dobUd lažje poškod- be. Iz gilavne je v levo na stransko cesto proti Gomil- sikemu zaviijal voznik kombija CE-214-63 Janez Cencelj, 21, doma iz Ptraproč 13. Pred zavijanjem ni nakazal smeri vožnje v levo, ker vozilo ni bilo tehnično brezhibno — smerna kazala na zadnji stra- ni vozila niso delovala. Kot kaže pa med zavijanjem tudi ni gledan v vzvrartno ogledalo, ker je zavil v levo prav v tre- nutku, ko ga j« prehitel po levi strani ceste na sicer s prometnim znakom »križd- šče s stransko cesto« označe- nem kirdžišču voznik osebnega avtomobila MS-54-61 Alojz Kajdič, 40, doma iz Ljutome- ra. Med vozili je prišlo do trčenja — ofplaženja. Voznik Kajdič je zidrsnil s ceste in tPčil v teilefonski drog na levi strani iaven oeste. Pri nesre- ča sta bila laže telesno ix)- škodovani žena in hčerka vomika Kajdiča. Materialna škoda na vozilih smaša okoli 4.000 din. Na krajai nesreče je bilo ugotovljeno, da je Cencelj VBÖ avtomobil bratii že prej- šnji večer. Z njim se je vo- zil vse do nesreče, ne glede na to, da na vozilu niso de- lovali smerokazi zada} na vozilu in zajvome luöi. Cen- celj tudi ni imel vozniškega dovoljenja, ker iupita še ni opraivSl. Kazal pa je tudi zna- ke vinjenosti in mu je bila odivzeta kri za preiskavo. V vozilu je imel Cencelji še so- potnico, ki ga je tik pred nesrečo, oz. zavijanjem o(po- zorila na smerokaz, vendar se on na to ni oziral. Vozilo, ki tehnično ni brez- hibno, mora voznik takoj iz- ločiti iz vožnje. Pod naprave, ki so bistvene važnosti za varno vožnjo pa joškodoval prsni koš; Ivan Dobnik, 44, Sladka go- ra, va^on ga je udaril v pre- del prsnega koša in ramena; Franc Mulej, 30, Šentjur, pri delu si je poškodoval levi gle- ženj; Justina Rovšnik, 43, Kapla vas pri Preboldu, padla pri dedu in sii poškodovala desni gileženj; Franc Kukovič, 25, Celje delovna nesreča, po- škodovano levo stopalo; Mir- ko Hauko, 20, Celje, kos že- leza mu je ijoškodoval prste desne roke; Bog-omir Supin, 28. Krnica pri Lučah, delovna nesreča, poškodovana leva podlaht; Alojz Korošec, 59, Planina pri Konjicah, železo mu je padllo na levo nogo; Franc Stopar, 21, Šmartno ob Paki, s sekiro se je vsekal v levo nogo; Anton Pirš, 41, Predenca pri Šmarju, padel je s stroj.a in si poškodoval levo ramo; Franc Kukovič, 25, Celje, pri delu si je i>o- škcdoval levo stopalo; Franc Romih, 29, Slivnica, delovna nesreča, poškodovani prsti leve roke; Adolf Pirnat, 26, Plešivec, delovna nesreča, IK>&kodbe na hrbtu; Alojz Zičkar, 37. Velenje, deloivna nesreča, poškodovana leva nc^a; Franc Štorgelj, 43, Boč- na, hlod mu je poškodoval levi gleženj.; Jože Pevec, 30, Sot-ensko pri Šmarju, .v služ- bi si je poškodoval levi gle- ženj; Mirko Terglav, 55, Gri- že, vrtalni stroj mu je zagra- bil desno roko; Martin Javor- nik, 40, Celje, s steklom si je porezal desno roko. RADEČE Leopold Grešak, Mamo in Amalija Simončič, Hotemež ter Janez Mrežar in Kristina Bizjak, oba iz Radeč. SLOVENSKE KONJICE Ivan Ošlar, 32, Paka pri Vi- tanju in Marija Kovše, 26. Resnik pri Zrečah; Kari Kralj, 23, Brezen in Marija Šloser, 16, Nova dobrava; Mirko Vivod, 30, B rezina in Agata 2ialožnik, 28, Bezina; Vilibald Adamič, 30, Slov. Konjice in Marija Slapnik, 22, Prevrat; Štefan Koprivnlk, 24, škalce in Jožefa šloser, 19, Bezina; Jožef Babič, 26, Petelinjek pri Ločah in Anto- nija Koprivnik, 20, Koroška vas ter Alojz Hriberšek, 25, Dolenji Leskovec in Ivana Kxmier, 19, črešnova. ŠENTJUR PRI CELJU Janez Zorko, 53, kmetova lec, Dobje pri Planini in An- gela Lončar, 41, Jelce; Mar- jan Krošl, 41, šofer, Celje in Stanislava Pristovnik, 36, go- spodinja, Celje; Janez Kuko- vič, 31, delavec. Vodice pri Slivnici in Marija Rošer, 34, sobarica, Dobrna; Oto Rajh, 25, delavec, Jakob in Stanka Grdina, 19, delavka, Jakob; Anton Beve, 25, avtomehanik, Voglajna in Valerija Cahari- jaz, 24, šivilja, Babna brda; Anton Belej, 30, delavec, Ve- zovje in Jožefa Srahočan, 30, delavka, Dobrava; Franc Ju- van, 28, kmetovalec, Olešje in Drasrica Obrez, 20, poljedel- ka, Repuž; Henrik Drobne, 27, delavec in Ladislava Škor- ,|anc, 23, delavka, oba iz Do- brine; Jožef živič, 34, stro- jevodja iz Pleterij in Marija Graenar, 19, poljedelka iz Visoč; Alojz Jazbinšek, 34, poljedelec. Planinska vas in Marija Gračnar, 31, poljedel- ka iz Šentvida; Ivan Gračnar, 28, ix)ljedelec, Blatni vrh in Matilda Planko, 25, poljedel- ka iz Šentvida; Ivan Gračnar, rik Planko, 27, pismonoša, Loke pri Planini in Alojzija Krajnc, 20, poljedelka, Pro- seniško; Franc Verbovšek, 31, delavec, Turno in Vladi- slava Arzenšek, 21, delavka, Slivnica pri Celju; Ivan Plan- ko, 23, delavec, Dobje pri Planini in Marija Ožir, 17, poljedelka, Kostrivnica ter Matija Vrečko, 28, delavec, Slivnica in Zlatka Skerbiš, 17, delavka. Lokanja vas. ŠMAEUE PRI JELŠAH Edvard Cepin, Hruškovec In Marija Magdalena Turn- šek, Drensko rebro; Stani- slav Štus, Podlog pod Bohor- Jem in Antonija Pajek, Za- gorje; Franc Kostanjšek, De- kmanca in Dragica Plevnik, Ortnice; Albin Alojz Bizjak, Buče in Marta Ferlic, Buče; Vilhem Polutnik, Dobležice in Zofija Vedenik, Gubno; Jožef žlender, Pilštanj. in Ivanka Marija Ferlič, Pil- štanj; Jožef Strgar, Ješovec pri Kozjem in Ivanka Rajgl, Vetemik ter Franc Centrih, Gubno in Marta Križnik, Gu- bno. CELJE Poročilo se je 25 parov, od teh Ivan Breznik in Majda Bedenik, oba iz Jankove pri Vojniku; Vladimir Lubej, Ko- sitrivnica in Rozalija Kapel, Šentjanž nad štorami; Janez Knafelc in Antonija Klopo- tan, oba iz Celja; Friderik Jager, Šentjur in Marjana Si- monie, Celje; Anton Klepej, Kanjuce in Štefanija Demač. Olešče pni Laškem; Avgust Matavž, Zreče in Hedvika Glilec, Škofja vas; Ivan Špa- njpl in Martina Juršič, oba iz Celja; Edvard Jelen, Šem- peter in Frančiška Lavriha, Gorica pri Slivnici; Rajmund Kolšek, Kasaze in Janeta Fa- zarinc, Celje; Štefan Marov- šek, Straža in Erika člepin, Prožinska vas ter Bogdan Kranjc in Hilda Kuder, oba iz Celja. LAÄKO Stanko Lamovšek, Trbovlje in Ana Zidar, Zidani most; Peter Mrežar, ti^. pomoč, Radeče in Ne\enka žnidar, papirniški tehnik, Rajdeče; Ivan Brvar, železničar, Pra- pretno in Marija Slonecki, delavka, Radeče; Konrad Hladin, železostrugar. Mrzlo polje in Vida Deželak, trg. pomcčnica, Lipni dol; Anton I>apltnik, 35 ^ Mozirje in Marija Ikov. krojačica, Solčava; ^ Zuntar, 30, kmet, Doi in Emili,ja Stropnik, 25^ lavka. Lepa nj.iva ter p Brezovnik, 39, delavec ^^ zirje in Marija 'semenj delavka, Mozirje. ' HRASTNIK Vil,jem Trinker, in Ne^.^ Vastič, oba iz Hrasti^V Jožef. Mars in Berta Obi^ oba iz Hrastnika; Suij^ rabegovič in Zdenka OhT čkaJ, oba iz Hrasnika; tin Ohnjec in Mari.)a[ oba iz Hrasnika; Franc r | keljc, Trbovlje in Metk»^' škovič, Hrastnik; I.adj^ Brečko in Neža Auflič, Hrastnika ter Alojz Me^^ Trbovlje in Cvetka WohlS iz Hrastnika. ™ CELJE 50 dečkov in 53 deklic HRASTNIK 1 deklica SLO\«SKE PONJICE. 3 dečki in dve deklici. CELJE Franc Jakopina, 3 mes«», Sop-ta pri Podčetrtku; S» nislav š^mid, 65, Mrzlo poJ pri Laškem; Jožef Laščak, ^ Celje; Ema Senica, 65, U äkc; Henrik Stanovšek, «j Celje; Viktor Gmajner, Š TO(povl,j.9; Mihael Tajnšek, 6! Amače; Terezija Kuhar, TJ Grušovlje; Franjo Trcak, J Zelina; Jožef Debeljak. ! Ostrožno; Matevž Bevk, I Celje; MIha Jerne.jc, 66, C rica pri šmarfcnem; Aijt Robar, 74, Zreče; Vincen«! Mlinaric, 71, Celje; J« Horjak, 77, Lahov graben J Jurkloštru; Franc dr. StfÜ felser, 82, Celje; Stanko OH repec, 2 dni. Kačji 41 Pavla Modere, 74, Celj« Franc Lipar, 74, Celje; Bod Dobovišek, 18, Celje; Ad« Brce, 47, Jesenice in Antotfj Založnik, 85, Celje. ŠENTJUR PRI CET.JU Frančiška Užmah. 67 p" užitkarioa, šibenik in R«^ li.ia Oset, 76, posestnica. J® va vas. ŠMARJE PRI JEI.ŠAH Terea;i,ia Jančič. roj. KJ* nik, 88. Zadrž; Juliiana S'' čar, roi. Tumšek. 64. Ba« gora; Neža Fa.ts, 53. Konw Marian Jecl. 20 mesecev. Vo RorKali.ia Pristušek rol. ^ trih, 70. 'Lastnic; Jane« J lak. 71, Zdole; hase. R2. Podsred^: Klavžar. 69, Vetemi>- J Vethovar. roj. » narie: JerJi P1e; Dorninik nik, 63. kmet. B^dce nfU^ J bmo; Amaiiia . Graič^nr, 77. preuži''^'"^' Po^jna; Marija Frere. Eržen, 7«. ufiroikojenl^a. ^ ciia in i^nc "ren. 71 delec. Braslonr^e. 2 16. maj 1969 8. maj 1969 USTNIK 1 Sina Kiht«r. roj Grob ! p 84 upofttojenka, Ceče i 'Ilirija Sartori. roj. Rih- ■91, gospodinja, Dol pri '^on^ Krateč, 60, Polana; Potočnik, 84, upokoje- Mrzlo polje; Marija Maj- Radeče; Edvard Sko- JL 78, Radeče in Ivan De- 61. kmet, Stopce nad ßim. aoZiRJi^ ^ez Matko, 77, Breeje. 5j/)VENSKE KONJICE Ijjjana Jamnikar, 96, Te- J^e; Boris Jereb, 64, SHov. jpjice, Bojan Piletič, 17, pv-enske Konjice; Adrej Du- j 80, Konjiška vas; Vilma il, 2. Tepanje in Martina j^rajžek, 86, Slov. Konji- Hutek pred nastopom ahko podpisali pod sli- ki prikazuje maneken- in istočasno plesalke, ted v ogledalo, črta , črta tja, nasmeh in od na oder. Namen: ojiti gledalce, jih nav- iiti in zadovoljiti. Seve- z baletom in modnimi likli, med katerimi so Bti dobrodošli kopalke, rilo in nočne halje. T. V. 23. dec. 1926 je volilni Imenik mestne občine celj- ilte za volitve v oblastno ftup.ščino vseboval 1419 'olilnih upravičencev. Za volitve v oblastno *upščino 23. jan. 1927 sta '''la za mesto Celje dolo- čni 2 volišči in sicer v Movadnici meščanske šo- * in v pritličju poslopja •"ustnega magistrata. Za volitve v oblastno "kupščino 23. jan. 1927 sta ' inestu Celje sestavljalo '^Ijlno komisijo in sicer ^če I (telovadnica me- Jjnske šole): Valentin ^rin, Ernest Kalan An- ^^ Posavec, August švi- ^ Mihael Pik, Anton Las- Karol Felicijan, J^ftin verbančič, Alojzij Jl^ošek, Franc Weis- J^her, Milan Orožen, Vin- ? Gaberc in Vinko Kru- volišče II (v mestnem J^k, Drago Sirec, Mak- Janič, Franc Leskovšek, ^jo Koren, Franjo Li- f Stefan Lah, Anton Pil- jA^ranc Mravljak, Ciril in Anton Zupančič. umestni magistrat celjski junija 1927 ugotovil, (((j.^® na območju mestne celjske »9 izprije- Ij 'Mladincev od 14. do m' '^ta starosti, 3 izprije- ^'»»ladinci do 14. leta 5 polsirot in 4 . Sirote.« Celjska tržnica Je v tem mesecu dobro založena. Na trgu je vedno več sadik, po katerih je vedno večje po- vpraševanje. Cena je nekoliko vi^ja, kot v lanskem letu. Dovolj je tudi vseh vrst so- late: majska v glavah, endivi- ja (po 4 din kilogram) in splitska ledenka (po 3 do 4 din za kilogram). Trenutno pa primanjkuje sadja in eno- dnevnih piščancev po katerih je veliko povpraševanje. Vsa- ko sredo in soboto je na trž- nici dovolj perutnine, zelenja- ve, nov krompir pa po 6,5 din kilogram. Jajčka so po 0,40 do 0,45 din, kar je nekoliko nižje kot v prejšnjem tednu. Na tržnici je dovolj cvetja (tulipani) in cvetnih lončkov. V celoti pa so cene vsem ar- tiklom nekoliko višje kot v istem času lani. VLOMILCI NA DELU v torek ponoči so neznan- ci razbili okno v trgovini v Petrovčah. Skozi odprtino so nato splezali v prodajne pro- store, in ker niso mogli od- kriti denarja, so odnesli le prehrambene artikle in pija- čo. V isti noči so vdrli tudi v kiosk slaščičarja v Braslov- čah. Tudi tu niso našli de- narja. Preiskava je v teku. ez Četrtek, 15. maj: športne igre slovenskih gradbenih šol. Nastopajo tudi športniki iz Graaa. Tekme bodo na igri- ščih v Celju. Petek, 16. maj: v Narodnem domu mladinska zabavna od- daja Mladi-mladim. Organi- zator: Mladinski klub. Ponedeljek, 19. maj.: Za- ključni večer najboljših sku- pin na »Naša beseda 69« — prireditev bo v SLG. Torek, 20. maj: v Narod- nem domu koncert gimnazij- skega mešanega mladinskega zbora pod vodstwm prof. Cirila Vrtačnika. Sreda, 21. maj: v Narod- nem domu ob 18. url spre- jem za na.joznajo. Ne prosim izjeme, le malo razumevanja, vsaj toliko kot ga lahko dajo. Kot so ga imeli tudi za nekate- re druge. Zdaj sem obu- pan, ne vem kot, ne kam? Peter Deželak, Brodnice 4 O RUTAH IN MATIČNIH DEJSTVIH I Členjeno uredništvo! I Prvič se oglašam v va- I šem časopisu, ker bi rada I napisala, kaj sem doživela I v Celju. 1 v petek, 18. aprila, sem I kupovala v celjskih trgo- I vinah in se zaustavila tudi pred izložbo trgovine »Moda« na Tomšičevem trgu. Gledafla sem rute, ki so mi büe zeLo všeč. Zato sem stopdla v poTodajalno in pričela izbirati. Gle- dam in gledam, vendar ne vidim nobene takšne, kot so jih imeli v izložbi. Pro- sila sem prodajalko, da mi da ruto iz izložbe in ji tudd pokazala katero že- im. Prodajalka pa ml je povedala, da rute, ki je v izložbi, ne morem dobiti. Hotela sem do poslovod- je, žal pa se mi je mu- dilo na avtobus. Rada bi še pKJhvalila voš časopis. Le to bd mnogi želeli, da bi zopet objav- IjaJi zanimive povesti, kot ste jo pred nedavnim. Morda le ta pripomba: stolpce, 7 katerih objav- ljate vesti o rojstvih, po- rokah in smrtih bi lahko bolšje uporabili. Nas v Rio- gaškl Slatini to prav nič ne zanima. To so privatne zadeve in zadovoljuje- jo razne radovedneže. Vem, da to mnx>gim r^ bi bilo všeč In da ne more- te vsemu ustreči. Menim pa, da bi se marsikdo upri temu, da je njegovo ime natisnjer» v zvezi 8 poroko ali rojstvom. čuka Kokot, Rogaška Slatina Kot vidite se je želja vam ind drugim gle^ zgodbe že uresničila. Mmv go je bralcev, ki so zelo zadovoljni s podatki o po- rabah, smrtd in rojstvih, saj smo jih prav zato uvr- stili v naš časopis. Mno- gokrat se 2«odi, da ljud- je šele preko časopisa zvedo za smrt čttovetea, M so ga poOTiali. Tukö poro- ka je velik življenjski do- godek, prav gotovo vreden vrstice ali dveh v časopi- su. Naj vas potolažimo. Objavljamo samo tiste podatke o porokah in roj- stvih, ki jih imenovani dovolijo. Pišite še kdaj. CELJSKEMU VOZNIKU Uredništvu Novega ted- nika! Dne 9. aprila letos sem bil težko poškodovan v prometni nesreči. Voznik osebnega avtomobila s celjsko registmcijo me je prepeljal; da Bohinjske Bistrice do zdravstvenega doma na Bledu. Zal števil- ke ne vem. Zato prosim neznanega voznika, da mi takoj p>ošlje svoj naslov. Jože Teraž, Bohinj. Bistrica št. 142 Zdravilišče Rogašio Slatina - 300 let - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. 16. maj 1969 m STRAN 3 NESREČEN PORAZ PROTI ILIRIJI v 5. kohl I. republiške lige so celjski košar- karji gostovali v Kranju proti Triglavu. Tudi to- krat so osrtali praznih rok in so tekmo zasluženo izgubila. Froti hitrim in prodornim domačinom niso našli pravega orožja, pa tudi po rasti precej nižjd domačim so skoraj vselej preskakovali ve- liko višje Celjane, kar Je bilo tudi odločilno za poraz. Za Celjane so dosegli koše: Zupančič 21, Cepin 14, Tomašič In Sairadin po 8, Božič 9, Zor- ko 4 In Leskovšek 2. Po tem kolu eo Celjani zdrknili s tretjega na peto mesto. V soboto, 17. maja ob 1730 uri pa bodo igrah ponorao doma proti večkratnemu državnemu prvaku Olimpdji iz LJublj^e, ki nastopa v repu- bliški ligi Izr/en konkurence. BRASLOVČE NA SEDMEM MESTU v četrtem kolu republiške lige so odbojkarji Braslovč gostovali v Črnučah pri Ljubljani in iz- gubili proti domači Savi s 3:2. Braslovčani so prvi niz z borbeno igro odločili v svojo korist. V drugem nizu so bil iispešnejši domačini, med- tem k» so treitji niz zmagali ponovno gostje iz Braslovč. Pri rezultatu 2:1 z» Braslovče pa je pri igralcih Save zmagala rutina in tako so četr- ti In peti ndz odločili v svojo korist. Po tretjem kolu vodita Izola in Maaribor s 6 točkami. Bra. slovče pa so z dvemi točkami na 7. mestu. V petem kolu bodo Braslovčani igrali doma z Misünjo — 18. maja ob 10. uri. CELJANI PRVAKI V OBČINSKI LIGI Kegljaški klub Celje je postal občinski prvak. Oswojüi so 24 točk ter povprečno podrli 812 keg- ljev. Drugi je Partizan-Kovinar Štore, tretji Inva- lid, četrti Aero, peti Partizan Šoštanj itd. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Žalec je büo sindikalno prvenstvo, na kate- rem Je ssmagai Anton Ivačič (423 kegljev), drugi Ramšak (405), tretji Korun (395) itd. Sto tekmovalcev je prijavljenih za letošnje občinsko prvenstvo. Udeležba tekmovalcev je le- tos veliko skromnejša zaradi visoke prijavnine. V Zagrebu je bilo državno prvenstvo za ekipe in članice. Ekipa Parttizan-Kovinar Štore je osfvo- jila odlično drugo mesto s 4549 podrtimi keglji. V ekipi so nastopile: Veber (799), Ludvik (780), Kržan <779), OCvirk (758), Urh (740) in Kranjc (693). TRŽAN MED REKORDERJI Na troboju strelskih reprezentanc Jugoslavije, NDR in Poljske so naši strelci dosegli nov dr- žavni rekord v streljanju s pištolo proste izbire (2166 krogov). Med posamezniki so dosegli na- slednje rezultate: Ničič 554, Tišman 549, Tržan ((3elje) 542 in KozMna 521 krogov. NOV PORAZ V MARIBORU v Mariboru so nastopili igralci Celje-Kladivar in samagali s Kovinarjem z 2: 0. Edin gol je da segel Lešar. S to pomembno zmaigo so Celjani Se vedno na 9. mestu s 15 točkami. V soboto bodo Igrali Oljani doma z Nafto. USPEH V LJUBLJANI »OB ŽICI« v LJubljani na tradicionalnem tekmovanju ob žled okupirane LJubljane so dosegli Celjani na- slednje uspebe: v partizanskem maršu med mo- äkimd ao bUi Celjani prvi ki tretji, med ženska- md pa prav tako prvi. SLAVKO KOKOT - SREČANJE Z ABRAHAMOM TVD PARTIZAN Celje - me- sto je imelo v preteklih dneh svečano sejo UO, posvečeno svojemu neumornemu, agilne- mu in požrtvovalnemu sode- lavcu, Slavku Kokotu, ki je dopolnil 50 let. Slavko Kokot živi vse dni po vojni s športom in za šport. Telesna vzgoja je del Slavka Kokota,. Kot izvrstni telovadec je bil tudi ustano- vitelj društva PARTIZAN Ce- Ije-mesto takoj po končani vojni. V tistem obdobju je tudi kot prvi košarkar usta- novil v Celju ekipo, ki je bi- la med najboljšimi v Jugo- slaviji. Skratka, s Slavkom je tesno povezana telesna kul- tura v prvih povojnih letih, kajti srečamo ga med roko- metaši, atleti (bil je celo v republiški reprezentanci v te- ku na 100 metrov in štafeti, tekel je na 100 m 11,2), smu- čarji in plavalci. Ko je prekinil aktivno so- I TESEN PORAZ V LJUBLJANI Celjski dvigalcd so v III. kolu republiškega prvenstva tesno izgubili z 1278:1389 pro- ti ekipi Ljubljane v gosteh. V tem srečanju so dosebli enega svojih najboljših rezul- tatov, toda poraza se niso mogli ogniti. S svojim nasto- E>om pa so prijetno presene- tili vse domače strokovnja- ke. Ponovno sta bila najbolj- ša brata Urankar, saj je Slav- ko dvignil 322,5 kg in Jože 325 kg. Trenutno so Oljani po I. delu prvenstva na od- ličnem II. mestu. delovanje v teh športnih di- sciplinah po poškodbi noge, se je s polno silo in energi- jo posvetil delu v društvu. Kot načelnik društva je skr- bel za politiko v vseh povoj- nili letih m dal pravi ton društvu PARTIZAN Celje, ki je doseglo pod njegovim vod- stvom izredne uspehe v orod- ni telovadbi, mnogobojih, ro- kometu in v zadnjem času tudi v "odbojki. Mimo tega je Slavko Ko- kot avtor številnih uspešnih sestav katere smo videli na raznih akademijah in telo- vadnih nastopih. Le nekaj mesecev p>o vojni je pripra- vil z ostalimi sodelavci prvi tekmovalni nastop v Celju. Kot plavalni in smučarski učitelj ter pedagog pa je na- učil in prispeval k pravilni rasti mladega rodu, ogrom- ni delež. Tisoče in tisoče otrok se je naučilo smuča- nja in plavanja. Smučišča v celjski okolici, telovadnica Partizana in gimnazije ter vsakoletno lovorovanje na Rabcu, to so bila središča, ko je Slavko Kokot svoje iz- kušnje prenašal na mladi rod in s tem krepil njihovo telo. Izvrstni športniki so delo tega požrtvovalnega športnega entuzijasta, ki je bil vsa po- vojna leta član števUnih te- lesnovzgojnih organizacij in zvez. Ob svojem prazniku — ju- bileju — je prejel priznanje svojega matičnega društva in občinske zveze za telesno kulturo. Vsd špK)rtniki Celja pa mu želijo polno moči, da bo lahko še nadaljeval svoje delo. JOŽE KUZMA CELJSKI HOKEJISTI ODLIČNI V FINIŠU PRVENSTVA Mladi hokejisti Partizana Gaberje nadaljujejo s svoji- mi uspehi v zvezni ligi. V nedeljo so na domačem te- renu, ki je bil odlično pri- pravljen, premagali dobro moštvo Trešnjevke iz Zagre- ba s 1:0. S to zmago so si priborili velike možnosti, za uvrstitev med prvo trojico. Edini gol srečanja je dose- gel že v 18 minuti Jost. Najboljši igralci pri Ga- berju pa so bili Emil Ko- lenc, Jošt ter Jeram. Do konca prvenstva mora- jo Celjani odigrati še sreča- nja proti Slogi v Zagrebu in v zadnjem kolu doma proti Zelini. V kolikor bi v obeh srečanjih zmagali so lahko celo odlični drugi, kar bi bil največji uspeh celjskega ho- keja. Trenutno se naha.jajo celj- ski igralci na ra^redelnici na petem mestu s 16. točka- mi. Odigrali so iietnajst sre- čanj, sedemkrat zmagali, dva- krat igrali neodločeno in šestkrat izgubili. Trenutno so dve točki iza drugoplasirane Mlad'osti. J. KUZMA MOTO KROS DRŽAVNO PRVENSTVO B SKUPINE Ni CELJSKI KOČI Z zadnjimi izredno nH prenosi Jugoslovan^ sd motociklizem dobiva 1 no več privržencev, no najbolj navdušujejo 2 ne atraiktivne dirke, vadni občani — torej ij^u Ijd normalne cestne vc^ — s strahom gledajo^ vomike malih motorniii i njičkov. ™ Takšno tekmovanje ozirJI dirka se obeta Celjanoi^* nedeljo 17. maja popo^^ na Celjski koči, kjer moto društvo Slavko ^ der pod pokroviteljstvom j toturističnega podjetja nik Celje pripravlja eno, tekmovanj državnega prv«| va B skupine v moto kro V nedeljo dopoldne bo q prej pregled vozil, zatem" trening. Ob 15. uri se boj čelo tekmovanje na pn dolgi 1.700 metrov, ki je s| Ijana po Celjanom doj znanih smučiščih. Proga 1 miela 30 vratic, 36 odsxa vzipon in 80 metrov višinj razlike. Ena vožnja zajei šest krogov, vsak tekma lec pa bo vozil trikrat. T( bodo šele končni rezij — zbir točk vseh treh tov — odločili o zmagoval Nastopilo bo dvajset t^ valcev iz Murske Sobot«,B tine, Brežic, Zagreba (Za lija in Veučilište), Kari J Savskega Marofa, Marü« (TAM), Most, Zaboka, ca, Orehove vasi in Q|| Med tekmovalci bosta žal dva Celjana. ' Na tiskovni konferenci, jo bo pripravilo AM dr vo S. šlander so povedali veliko tekmovanje priprai^ jo že dalj časa, kar dajei sliti, da bo — kot je v Ce že tradicija — dobro ] pravljeno. Pri pripravah sami izvedbi tekmovanja sodelovalo preko 130 Iii Direktor dirke je inž. i rik Cmak, sekretar Mi Golarič in predsednik šp ne komisije Rudi Šimec, končanem tekmovanju b rezultate razglasili v pro rih Celjske koče. Zmagi lec bo prejel lep pokal, i delili pa bodo tudi praktičnih nagrad, ki soj prispevala celjska podj^ Le ta so pokazala veliko! pravljenosti pri podpori; likega tekmovanja. Organizatorji moto Ö! pričakujejo, da se bo « mive dirke udeležilo vd CJeljanov in okoličanov. ^ S tekmovanjem v republiški ligi so začele tudi odbojkarice, ki nastopajo za Partizan Celje. Ekipa je tudi letos med glavnimi kandidati za prvo mesto, naj- hujše konkurentke pa jim bodo tekmovalke Maribora. Na sliki so od desne proti levi: Kastelic, Jukič, Grum, Kokot, Lesjak, Malgaj, Stegenšek, Kos, šošter in Rome. Njiliov trener je Plantev. TOČKI VREDNI ZLATA Zadnjo tekmo so Celjani dobild s tesnim rezultatom 21:17 (12:6). Bodj kot rezul- tat pa je pomembno to. da so celjski rokometaši osvoji- li dve dragoceni točki, ki jim bosta po vsej verjetnosti omogočili še nadaljne sode- lovanje v zvezni ligi. Med domačini se je tokrat zlasti odlikoval odlični Ko- ren, ki Je na tekmi dosegel kar šest golov. Odlikoval se je z igro, ki je navduševala in presenečala vse gledalce. Bil je borec, ki bi lahko bil vsem igralcem ob ssdajšnji si- tuaciji za vzgled. Ostale gole so dosegli: Te- h)č 2, Krelj 2, Levstik 3, Ni- ko Markovič 4 in Safarič 4. V nedeljo igrajo Oljani pomembno tekmo v Tito- vem Velesu proti Borecu. Vsak rezultat bo odločilen za Celjane. T. VRABL 4 16. maj 1969 STRAN TEDNIK Z OČIVIDCI NA KRAJU DOGODKOV d.jcnaja 1945 je bil večji del Jugoslavia že osvobojen. Rdeča zvezda na trobojnici se je bleščala na Miramaru nad Trstom, opojnost zmage je prekipevala v Zagrebu, Ljubljani... Področje med Savo, Dravo, Sotlo in Kamniško Bi- strico je bilo domala brea partizanov. Brigade so hitele čez Karavanke in čez Dravo, kajti slovenski Korotan je klical... Vendar to področje ni bilo brez vojske. Okoli 700.000 mož jugovzhodne nemške armade se je pod vodstvom ge- neral polkovnika von Lohra umikalo z Balkana in okoli 300.000 mož od te armade (nosila je oznako E) je bilo na celjskem območju. štab IV. operativne cone je bil 9. maja 1945 pri Kri- štanu v Ravnah. Ta jih je dosegla novica, da je Hitlerjev naslednik veliki admiral Dönitz i>odpisal kapitulacijo, še tisti večer so se spustili v Topolšico, tu izstavili svoj štabni sedež, predvsem so se v bazenu temeljito skopali, se zlikali in očedili, ko da bi kanili iti v svate... Toda svat je so prihajali. Prav čudni svatje ... »Priskrbeli« smo sd oficirja za zvezo. Celjan, bivši štabm ofi- cir v IV. operativni coni tovariš VLADO BOGATAJ je priseded in čez čas sva naglo drsela i>o asfaltnem traku med cvetočimi jablanami proti Letušu. Na levi so nama pod možatimi Dobrov- Ijami mežikale Braslovče, fcraj, od koder je Aleksander von Lohr 10. maja 1945 krendil na nič kao častno poit vdaje. V Braslov- čah je namireč tudi on zvedel za kapitulacijo in zdaj je iskal možnosti, kako brez težav in iz- gub priti čez Dravo v naročje prizanesljivejšim Anglo-američa- nom. Zanašal se je na moč svo- jih oboroženih oddelkov ... VISOKI OFICIRJI SO PILI JABOLČNIK, GENERAL PA NIČ ... SAVINA SULCER je danes lastnica gostilne onstran letu- škega mostu. T^rat je büa mla- do gostibiičarsko dekle. Dobro se spominja von Lohra: , »Pripeljal se je s svojimi čla- ni štaba pred gostilno. S par- tizani, ki so ga pripeljali, se nd hotel pogovarjati. Zahteval je oficirja, čim višjega po činu ... Olani štaba so sedeli v veži za miz», on pa v gostilniški sobi pri oknu. Njegovi oficirji so piü jabolčnik, on pa nI hotel niče- saa-. Držal se je vzravnajio, dasi- ramno se md je zdel zaradi ble- dice dokaj drobne postave. Spo- mdnijam se, da se je s politič- nim komisaa-jem xrv. divimje majorjem Ivanom Domicarjem- Januškom pogovarjal zelo odse- kano in na kratko ...« Major Jaaušek z von Löhrom v Letušu ni sklenil sporazuma. General je hotel prost prehod čez nekdanjo mejo, Janušek pa popolno vdajo. Sporazumela sta se le, da se bo generaloberst von Löliir pogovarjal dokončno z ofi- cirji štabar IV. operativne cone, le-ta pa je bila takrat v TopKsl- šici. ... V TOPOŠICI PA JE VON LOHRA ŽE ZAŽEJALO Pogajanija z oficdjjl šitaba IV. Ofperativne oone so se zajčela v Kodnmovi hiši, Metleče 43 pri Soštarnju. Von Lahr je to s teža- vo potpušičal. Zanašal ae ije na vtis, Id ga je dajala njegova ar- mada, nijegavih 300.000 mož, ki so bdU kot zedenosive fcdbüioe razsuti po vseh cestah od hrva- ške meje sem. Sicetr je bilo to res pogajanje med Davidom in Goljatom, kajti štatb IV. opera- tivne oone je šteli z zaščitno če- to, bodničajitomi, kuharicami in kultunio eOdpo vred komaj ka- Mh 70 mož. Ko so ga prepričald, da so hriibi okoM Savinjske in šalešoce doline zasedeni in da se mu umik ne bo posrečil, se je vdal. Vdajo naj bi podpisali v TopoLšicd, kjer je bid sedež šta- ba. »Poklican so me v štab, ker sem znal nemško, da bi pomagad tolmačdti«. Tako pripoiveduje do- mačin in neikdaniji terenec JO- SIP MENHART: »Spominjam se, da so ga par- tizianski koanandanti vprašali, zakaj se niso njegove čete takoj vdajale, kajti bilo je še nekaj prask. Löhn- se je zgovoril, da ustaši niso pod njegovim po- veljstvom. Politkomisair cone MATEVŽ HACE je ob priložno- sti zagrozil, da bo poklical le- tala iz Italije, če razorožitev ne bo potekala hitro in brez žrtev. Von Lohr se je ošabno nosil, češ naj ga nikar ne strašijo in da je pripravljen pomagati, da bo šlo vse v redju ...« Pogovori so trajali v Toipol- šici še naprej, končno je bü do- kument o vdaji podpisan, štabni oficirji IV. operativne cone pa so dobidi poooblastilla ter vsak po enega Löhrovega oficirja za zvezo. RaaoroževaLae patrulje so se razkropile po KorošM, Sa- vinjsQä dolini. Nemcd so začeli polagati orožje. Le oficirijl so smeld obdržati samoOcrese. »Proti koncu ix>göivaroiv se je zgodilo, pripoveduje Menhart, da je generad Löhn: zaprosdl za prigirizek. Sporočili so kuhinji, naj priprajvijo za vse narezrek. Toda ko je partizan prinesel nekaj narezanega mesa na plo- čevinastem krožniku, so ga očd partizanskih oficirjev zaustavile kar med podboji. Jadmo smo poiskali nekaj porcelana in pri- bora, da je skromna malica bila servirana »na višini«. Tudi zaže- jado je nadutega generala, najbrž ga je kuhala vročina od jeze, da je doživel takäio scramoto. Nemški ofidrji so bili zlikani in okinčani z našitki ter odli- kovanji, vendar tiidi partizanski komandanti niso bili slabši. Pre- prosteje, toda čedno opravljeni so büi po letih, po činih mno- go mlajši, toda z veliko pred- nostjo — bili so zmagovalci. GENERALOBERST JO POBRIŠE... Noč med desetim in - enajstim majem je generad Lohr prespal 7 Topolšici nekaj vrat proč od otfioirjeiv štaba IV. operajtivne cone. Zjutraj so po vsej Salešiki In Savinjski dodini ter na Koro- škem razoroževadl Nemce. Stafla IV. operatdivne cone se Je selil v C^e, p>atem iz Oelja v L(Jajrtizan, vsi dmigi pa slučaji» v zadnjih dneh zbrani novtocL Po Šoštanju smo jih nabradi, k» so raivno brez dela postopaE na- OdDOli.« Tako je pripovedovad ROMAN SIMONm, tudi doamačin ki a&- tivdst s Topolšice. »Von Löhm so pustül radij- sko postajo, da b(l a njo držal zvezo z enotami jn usmerjafi ra- aorožitenr. Toda lisjak je pofkll- cai dva tamaka in se s smDiJimd oficirji odpravljoi. Kar odneslo me je T Soštand na komando mesi^ kjer sem povedal, da se generaloberst poslavlja. Koman- dant mesta md je grazü z voja- škim sodiščem, Jaiz pa nJemu nazaj v bric, da J« Topolšica pod njegovo komando. Ko smo se vtraili, von Lohra že ni bilo več. S svojo bodono je hirumed po cesti čee Zavodnje in ömo na kO(roško stran.. j« ... TODA NE ZA DOLGO Ni bežal dadoč. Von Löhm Je na Koroškem zajeda Tomšičeva brigaxla. Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se je zagovarjal za zločine, ki Jdh Je storü v Grčiji, Jugosllannjl, na Podjsikem in r Soivjetskd zvezi. Bivši avstrijski častnik, rojen v Tum-Severinu, Je kot Hitleoijev oproda dolbfl svojo pravično kazen. Februarja leta 1947 ga Je v Beogradu eikse- kmcijska četa kot vojnega zločin- ca ustrelila. JURE KRASOVEC Savina Sulcer Josip Menhart Roman Simoniti Zdraviliška stavba v Topolščici, kjer je gener^ Lohr 10. maja 1945 podpisal vdajo vseh svojih čet na jugoslovan- skem ozemlju. Spodaj spominska plošča vzidana na steni te hiše. Gostilna v Letušu, kjer so se začela 10. maja pogajanja med generalom polkovnikom Alek-sandrom von Löhrom in ma- jorjem Ivanom Delničarjem—Januškom. Hiša v Metlečah, številka 43, last Kodrunovih, kjer so se člani štaba IV. operativne co ne najprej pogajali s koman- dantom nemške jugovzhodne fronte. 16. maj 1969 STRAN tNadaijevanje s 1. strani) Danes Je Jasno, da »atomske toplice« ne morejo živeti od veOi- kili načrtov In napovedi, ki smo jih lahko zasledili v dnevnem in drugem časopisju. Zal Je vse bolj Jasno, da še ni nobena od teh napovedi, niti nobeden od tistih visokoletečih načrtov reali- ziran ali vsaij postavljen na real- na üa. Kakor so boli ob teh ve- steh občani Obsotelja v začetku prijetno presenečeni, tako so zdaj tembolj razočarani, saj so toplice še vedno le lesen, ne- ustrezen bazen, obkrožen z ne- kaj barakami in problemom v obliki strahu pred sanitarno in- fekcijo na eni in pred priti- skom »gostov« na drugi strani. Nekateri ljudje so našemu uredništvu zamerili to, da smo s preveliko rezervo spemljali na- povedi in načrte o razvoju »a- tomskih toplic«. 2al smo imeli prav, ko smo podvomili v ve- čino tistih megalomanskih vesti o gradnji takšnega in takšnega rekreacijskega in zdravstven^a centra, ki bi ga naj financiral stric iz Amerike ali pa oni, ki mu pravijo združenje nekih ban- kirjev. Atomske toplice so še vedno le hi samo takšne, kot so jih uspeli izgraditi neutrud- yivi Obsoteljčani sami, s svo- jim nenehnim pritiskom navzgor In navzdol, v levo rn desno. Prav zat^adelj smo obiskali ljudi na »kraju samem«. Utrgali smo ne- kaj časa FRANCU RENIERJU, Podčetrčanu, človeku, ki je du- ho^ vodnja vseh akcij o razvo- ja atomskih toplic in imeli z njim daljši razgovor. I Tovariš Renier, tokrat ni prvič, da vas vznemirjamo z vprašanji o Atomskih toplicah. Ce smo upravičeno dvomili v realizacijo vseh tistih velikih na- povedi, moramo danes z žalostjo ugotoviti, da smo imeli prav. # »Tudi sam sem dvomU v nekatere vesti, predvsem pa v tiste, katerih realizacija bi pri- zadela nas Obsoteljčane. Tu mi- slim na idejo o tem, da bi vodo po posebnem vodovodu speljali v Ro^aSko, potem v vest, da bi naj te letos začeli tu graditi zdravstveni center, katerega grad- nja bd veljala 2 milijardi šilin- gov ... Poslušajte: po vseh teh letih, ko nismo mogli najti de- narja za ureditev sanitarij ali gradnjo ustreznega objekta, bi naj zdaj nenadoma odkrili mili- jarde za takšen načrt!« H Kako menite to, »da bi pri- zadelo Obsoteljčane«? # »S tem menim samo to, da morajo ostati toplice tu in služiti vsem, tudi tistim, ki da- nes nimajo denarja za predrago oskrbo.« B Ali hočete reči, da so še vedno prisotne želje o tem, da bi vodo speljali do Rogaške? O »V to sem prepričan, saj kaže tudi vsa dosedanja politika nekaterih forumov na to. Oseb- no Pa znova poudarjam: Atom- ske toplice pomenijo mnogo več kot samo neke toplice — za vseh 15.000 občanov na obeh straneh Sotle.« ■ Ali imate za te svojo trdi- tev kakšne tehtnejše dokaze? % »Ce bi vam povedal vse, kar smo doslej izvedeli 'ah če- mur smo bili priča, vam zago- tavljam, da ne bi mogli spati ne danes in še nekaj dni p>ovrhu ...« JANEZ SEVER B Pri skupščini občine Šmar- je pri Jelšah je bil ustanovljen oziroma imenovan posebni od- bor, ki bi naj krojil poUtiko. Tu- di vi ste član tega odbora. Bi nam hoteli povedati, kaj je ta odbor doslej naredil? % »Lahko vam povem: NIC! Cisto nič, ker se ni nikoli sestal v polnem številu!« ■ Ce bi analizirali razvoj top- lic, vzemimo za 18 let nazaj, ko se je stvar nekoliko odločneje premaknila, bi ugotovili, da je razvoj izredno počasen, saj je vse, kar danes tu obstaja, v res- nici plod posameznikov, ama- terjev. 9 »V teh osemnajstih letih ' smo neštetokrat slišali o pome- nu toplic za Obsotelje. V istem obdobju je o tem govorüo mno- go odgovornih mož, skoraj toli- ko, kolikor jih je bilo na polo- žajih. Ne želim nikomur očitati demagogije, vendar menim, da bi si morali enkrat za vselej natočiti čistega vina. Ta naš amaterizem je že prera- sel naše sposobnosti in naše možnosti. Tako več ne gre. Edi- no ena stvar je, v kateri smo usi>eli. To je dejstvo, da je voda zdravilna. O tem nam zdaj ni treba več nikogar prepričevati, ker je toliko fenomenalnih pri- merov, da že ti še tako trdo bučo prepričajo.« ■ Kako gledate vi na napore občinske skupščine pri reševanju tega vprašanja glede razvoja to- plic? % »V teh 18 letih se je v skup- ščini izmenjalo mnogo osebnosti, vendar nd nobena temu vpraša- nju kaj več, kot samo nekaj go- vorniških fraz. Jasno je, te vi- dijo že tudi občani Obsotelja, da zaplotniška politika s perspekti- vo atomskih toplic omogoča iz- gubo velikanskih sredstev, ki bi za Obsotelje v resnici pomenila toliko, kot tovarna z dobro pro- izvodnjo. To tembolj, ker so su- rovine zastonj.« ■ Kolikor vemo, je v Obsote- lju nekaj sto turističnih postelj, vendar mnogo obiskovalcev top- lic prenočuje po kozolcih. Kako mislite rešiti to vprašanje? 9 »Spanje po kozolcih nam ne dela reklame, kvečjemu ško- do. žal prihaja sem tudi mnogo ljudi, ki ne zmorejo 1800 starih dinarjev na dan, da bi plačalo človeku dostojno prenočišče.« ■ In končno: kakšno perspek- tivo napovedujete toplicam vi, ki ste zanje žrtvovali toliko časa in truda? »Ker smo izgubili upanje in vero v naše predstavnike, v lju- di, ki bi v resnici lahko vplivali na rešitev atomskih toplic, nam ostaja le že znano dejstvo — tudi v bodoče tako, kot doslej. Torej po amatersko. Kaj te bri- ga, če odtekajo milijoni, kaj te briga, če pomeni to nekaj 10 dolarjev standarda ljudem v Ob- sotelju ...« J. SEVER lOZE v Celju Se ni dolgo. Prav- zaprav je prišel pred osmi- mi leti iz Konjic, kjer je bil zaposlen kot gozdarski teh- nik. Delo, četudi povezano z naravo, mu ni dalo tistega, kar je iskal in ga je zanima- lo. Zato se je, kot pravi, od- ločil za lesno branžo, v kate- ri je več dinamike. Zaposlil se je v LIKU Savinja, kjer je bil obratovodja galanteri- je in furnirnice, šef pripra- ve dela, uvozni referent itd. Vmes je prid-no študiral na višji komercialni šoli, ker si je kotel pridobiti čim višjo kvalifikacijo. Zdaj je direk- tor Lesnine celjske poslovne enote. »Zelo me veseli delo v zu- nanji trgovini,« je rekel, »to- da v Celju teh možnosti ni- mam.« »Kaj menite recimo o konkurenci?« »Konkurenca mora biti, kaj- ti to je edina prava pot, to- da mora se gibati v normal- nih okvirih. Tu se namreč poikaže, kdo je sposoben za tržišče in v odnosu do kup- ca. S Slovenijalesom imamo na primer zelo solidno sode- lovanje, moti pa me, če re- cimo neko podjetje dobi kak- šno milijardo dinarjev za in- vesticije, pa ta družbena sredstva nameni za olajšavo pri potrošniških kreditih. S tem nas postavlja v neena- kopraven položaj in nam ze- lo nelojalno konkurira.« Jože Zdovc je najbrž po pravici nekoliko ogorčen, kaj- ti v svoji poslovni enoti ho- če dati vse od sebe, da bi za- dovoljil potrošnike. »Pravzaprav prostega časa skoraj nimam, kvečjemu to- liko, da si po kosilu malo odpočijem, potem pa zopet nazaj v podjetje. Smo pač odvisni od prometa; večji kot je promet, večji je do- hodek. Pri nas nihče ne gle- da na uro.« »Ali menite, da se je v tem času, kar ste v Celju, mnogo spremenilo?« »Mislim, da je zelo napre- dovala periferija. Kar po- glejte Otok pa Hudinjo!« »In kaj menite, kako riam gre v splošnem?« Malce se je nasmehnil, po- mislil in rekel: »Marsikdo pri nas tarna, da nam gre slabo, toda v resnici nam gre z^o dobro. Res je sicer, da bi nam lahko šlo Se bo- lje, vendar smo lahko s tem, kar imamo, zelo zadovoljni Znanec s Švedske na primer mi je nekoč dejal: ,če gle- dam samo Slovenijo, sploh ne veste, kaj imate!' In tujcev, ki tako mislijo, bi lahko našli še več.« D. HRIBAR NOVI SLOVENSKI IZVRŠKI SVET MILOVAN ZIDAR ČLAN SLOVENSKE VLADE Slovenci smo dobili novo vla- do. Slovenski izvršni svet v na- slednji mandatni dobi sestavlja- jo: Stane Kavčič — predsednik, Vinko Hafner — podpredsednik, dr. France Hočevar — podpred- sednik, dr. Vladimir Brači> Marjan Dolenc, Bojan Lubej, Ernest Petrič, dipl. ing. Pr^^ Razdevšek, Rino Shnoneti, Joj^ Štrukelj, Rozalija — Zora to, mič, Boris Vadnjal, dipl. i^, Milovan Zidar in dipl, ing. iv^^ Zupan. Med člani izvršnega sveta tudi naš domačin — ing. Milo, van Zidar, od leta 1962 glavuj direktor kmetijskega kombinat^ Žalec. Tovariš Zidar, ki se j« rodil v Lembergu pri šmarj^ je kot agronom opravljal vrsto pomembnih dolžnosti v družlje. nem sektorju kmetijstva, hkrati pa sodeloval tudi kot poslanec' republiškega zbora skupščine SB Slovenije, član zvezne konferen. ce SZDL Jugoslavije, član stai nega dela republiške konferenc« ZKS in član komisije CK ZKS za družbeno ekonomske odnose in ekonoansko politiko. JOŽE LONČARIČ V ZBORU NARODOV ZVEZNE SKUPŠČINE Z izvolitvijo dvajsetčlanske re- publiške delegacije za zbor na- rodov zvezne skupščine je Celje dobilo še enega zveznega poslan- ca. IVIed kandidati za člane repu- bliške delegacije za zbor naro- dov sta bila tudi Radoslav Jonak iz Celja ter Jože Lončarič iz že- lezarne v Štorah. Pri volitvah — opravili so jih republiški poslan- ci na svoji prvi seji — ,je dobil Jože Lončarič 201 glas, kar je zadostovalo, da se je uvrstil med dvajsetčlansko delegacijo za zbor narodov. Rado Jonak je pri istih volitvah dobil 169 gl», sov. To pa je bilo premalo, da bi se uvrstil med zvezne poslan- ce. Tako je novL z\ezni poslanec z našega obnn)čja postal Jm»' Lončarič. Zadnje dni v Celju precej go- vorijo o stanovanjskem gospo- darstvu. Kar dva pomembna zbora sta analizirala dosedanje rezultate in ocenila možnost na- daljnjega razvoja: zbor investi- torjev pri staiKwanjskem pod- jetju in zbor stanovalcev. Ugo- tovitve so identične — s tako počasno stanovanjsko izgradnjo bo v veljski občini še veliko stanovanjskih problemov ostalo nerešenih. Treba je torej zago- toviti občutnejši priliv sredstev, prav tako pa vplivati tudi na kvaliteto gradnje, kajti žalostno je, da sleherno leto ix>rabimo zelo veliko denarja za popravila v razmeroma novih zgradbah. Lansko leto je bilo v stano- vanjski izgradnji še posebno skromno. V družbenem sektorju smo zgradili 84 stanovanj, kar je najmanj v zadnjih desetih le- tih. Letos bo precej bolje, saj računajo, da bodo lahko izročili namenu cca 200 stanovanj. Toda tudi ta Številka je anatno manj- ša od programa oziroma i)Otreb. Ce bi namreč v doglednem času hoteli rešiti dosedanje stano- vanjske jxrobleme in zagotoviti stanovanja tudi novim prosil- cem, i>otem bi morali letno zgra- diti — res da v privatnem ^ družbenem sektorju skupaj — 500 stanovanj. Delovni ljudje so pokazali veliko iniciativo pri gradnji individualnih hiš in tu- di delovni kolektivi s politiko kreditiranja take pobude zelo stimulirajo, toda levji delež iz- polnitve obveznosti bo kljub vse- mu še vedno na družbenem sek- torju. In kakšne so možnosti finan- ciranja stano\'anjske izgradnje f prihodnje? Kljub ukinitvi 4od stotnega stanovanjskega prispe» ka bi bilo prav, če bi delovni organizacije tudi v prihodnje i te namene izločevale^ vsaj tolila sredstev. Nekateri celo menija da bi naj to obveznost z odlo kom predpisala celo občiis^ skupščina, ki Ji bo novi zato* to tudi omogočil. Ce bi tako pc litiko podprle tudi banka in Ö bi svoj delež k stanovanjski ii gradnji primaknila tudi občinsB skupščina, potem bi bila sreotne JJte prinesel iz Ljubljane 29. ^^•rca okrožni vodja Kulturbun- ^ dr. May. »Že prej sem dobil ^ pastorja Maya lažni potni list na ime Bayermann,« je zapisal v svojo beležko nacist Eduard Pai- dasch. Odpeljali so se 31. marca in v Gradcu so našli nekatere svoje znance, ki so že prej po- begnih v rajh. Do 5. aprila je pri Šentilju prešlo mejo nekaj tran- sportov, skupno okoli 4700 oseb, večinoma nemških državljanov v Jugoslaviji, med njimi je bilo sa- mo okoli 500 volksdeutscherjev, iz slovenske Štajerske jih je bilo okoli 150. Nacisti so jih razglašali zja begunce, čeprav niso bežali pred kakšnim nasiljem, ker tega skoraj ni bilo, v resnici so jih nacisti sami poklicali v rajh. Mnogo volksdeutscherjev, ki so že bili v rajhu ali ki so jih tiste dni poklicali tja, so uporabili pri poslednjih pripravah za zasedbo slovenskih predelov. V II. nem- ški armadi, ki se je pripravljala na vdor v Slovenijo in Hrvatsko, je imel to na skrbi njen obvešče- vahii oddelek. Iz njegovega ohra- njenega dnevnika je razvidno, da so imeli v Gradcu nekaj sestan- kov in konferenc, na katerih so razpravljali tudi o angažiranju volksdeutscherjev v rajhu in v Sloveniji za konkretne naloge pri zasedbi slovenske Štajerske. Eden od takih sestankov je bil 3. aprila v Gradcu in o njegovi vsebini govori vojaški vojni dnev- nik obveščevalnega oddelka II. nemške armade tako: »Konferenca v Gradcu pri Ab- wehrstelle I (podpolk. Schaeffer) o določitvi nemških zaupnikov v Spodnji štajerski in zanesljivih hrvaških zaupnikov v hrvaških predelih za ugotavljanje po- membnega gradiva o politični de- javnosti slovenske raznemčevalne politike v Spodnji štajerski m srbske zatiralne politike v Hrvat- ski. Poročilo o delu hrvaške Pa- veličeve skupine. Določitev do- mačih poznavalcev krajev za vod- nike v Spodnji štajerski in Hr- vatski. Konferenca pri Abwehrstelle I v Gradcu z dr. Carstanjenom, vodjem jugovzhodnega oddelka, s podpolk. Schaefferjem, kapeta- nom Miketto, z dvema gospodo- ma propagandne čete o poizve- dovanju za komunističnimi celi- cami med zagrebškimi študenti. Poročilo o sprejemnih taboriščih za begunce. Povezava z voditelji volkdeutscherjev onkraj meje. S poglavjem o poslednjih pri- pravah na okupacijo slovenske štajerske in Gorenjske zaključu- jemo poobjavljanje odlomkov iz knjige Toneta Ferenca »Nacistič- na raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945«. Avtor tega izredno pomembnega zgodo- vinskega in znanstvenega dela je ravno za to knjigo dobil letos Kidričevo nagrado. Knjigo toplo priporočamo vsem, zlasti pa ti- stim, ki jim bo pomagala pri spoznavanju razmer v tistih u- sodnih letih, ko je šlo za obstoj slovenskega naroda. Avtorju knjige iskrena zahvala | natisniti nekaj zanimivih odlom- za privolitev, da smo mogli po- i kov iz njegove knjige. Celjski nacist Edvard Paidasch se je 1. 1941 tik pred zased- bo slovenske Štajerske prelevil v E. Bayermanna (faksi- mile njegovega potnega lista). 16. maj 1969 OTRAN Pravijo, naj bi človek čaoveku bil älo- vek, txxia to vedno ne dirži. Ljudje med seboj imajo vedno kakšno majhno vojno. O njej govorijo tudi izbrani odlomki iz nekaterih vlog, ki so jih občani dostavili občinskim poravnalnim svetom: ... ome- njenega dne je Erika hodila po vasi in govorila, da ji je izginil puran. Ker je pričakovala, da je odšel k našim kuram spat, je pregledala kumak in odšla k drugim sosedom. Sedaj pa pravi, da je puranu moj mož odsekal glavo s sekiro, ko je sekal drva, čeprav puran sploh ne more do nas, saj imamo zelo hudega p>sa, ki ne pusti nobene tuje živali blizu ... Ker se govorice o kraji purana kar na- prej širijo, pfTosimo poravnalni svet, da to iBzčisti...« XXX »... Jožica je žena mojega sina Janeza. Z možem ne stanujeta skupaj, ker sta se neprestano kregala. Sin stanuje sedaj pri meni. Jožica pride večkrat k nam in sicer vedno takrat, kadar je vinjena, potem pa razgraja, me zmerja, prav tako tudi swo- jega moža, to je mojega sina in ga začne pretepati...« XXX ».,. za vse, kar ji manjka, obdolži me- ne. Pred kratkim ji je poginil pes in je rekla, da ga je zastrupil tisti dolgin (jaz), dokazov pa nima nobenih. Ker je hote'ja posekati mojo bukev, sem jo nameravaj na to opozoriti, pa me je ona začela zmerjati. Rekla je, da sem reven in suh, da obiščem vsakega mrliča in da jih ho- dim tudi izkopavat. Izkopaval pa jih ni- sem sam po svoji želji, izkopaval jih je profesor iz Celja ...« XXX »3. marca. Mene žena črti in se me poskuša na vse načdne znebdti. Zaixxstav- Ijen sem in obrekovan, ker sem slabega značaja. Mislim, da to ni na mestu, saj nekje mora biti tudi pravica ... 10. marca. V zvezi z že vloženo pritožbo zoper ženo naprošam, da se pravdni po- stopek prekine, ker se je žena zsnafcno po- boljšala v vseh ozirih. Zaradi tega, ker se joče, naj se zadeva kot taka, prekine.« XXX »... Oktobra me je vzel na delo in na stanovanje. Delal sem cele dneve, dobil pa sem najslabšo hrano, včasih pa tudi ne. Od tedaj sem za hrano porabil 432 dinar- jev, kupil sem 12 litrov vina, 2 Htra žga- nja, on pa je decembra ubil kravo. Od njega sem kupü 5 kg mesa, od tega je moja sestra vzela polovico, polovico pa sem shranil v omaro. On mi jo je brez moje vednosti vzel. Moj.im otrokom je dolžan za 20 škafov hmelja, ki so ga obi- rali pri njemu. Nazadnje, ko sem šel, mi je ukradel »cimermanko« in desko za krit- je slamnate strehe. Vse to mi je dolžan.« oo oo oo Tako. Vi ste verjetno prepričani, da so ljudje okrog vas imenitnit seveda, če z njimi niste sprti. Pa četudi ste, nič hu- dega! Prisedite k mizi in napišite vlogo. Naslovite jo na občinski poravnalni svet aU na sodišče — zagotovo jo bodo obrav- navali, saj so za to plačani. Ni nujno, da bd človek človeku vedno bil človek, kajne? M. Savič CELJE VEČ ZAPOSLENIH KOT LANI Po poročilu oddelka za go- spodarstvo in družbene služ- be pri celjski občinski skup- ščini število zaposlenih v in- dustriji stalno narašča. Po teh virih je bilo konec marca zapK)slenih za 4.5 odstotka več delavcev kot'v istem mesecu lani. Sicer pa je to število višje za 3 odstotke od po- vprečnega števila zaposlenih v lanskem letu. DOBRO IZPOLNJE- VANJE PLAN^ Kot v prvih dveh mesecih letos, tako je bil fizični obseg industrijske proizvodnje v celjski občini nad vsemi pri- čakovanji tudi v marcu. Gle- de na to, je bil fizični obseg industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih letos za 12.1 odstotka višji kot v istem razdobju lani. Očitno smo na pragu lepih dosežkov v indu- strijski proizvodnji. Razen tega je razveseljiva ugotovitev, da se tudi izvoz giblje v mejah predvidevanj. Tako je bil tromesečni pro- gram povsem izpolnjen. Med industrijskimi panoga- mi je v prvem tromesečju do- segla največje uspehe kemič- na industrija, in to po zaslugi kolektiva Aera, med izvozniki pa zlasti po obsegu oziroma vrednosti prednjači cinkarna. M.B. PROSLAVA 50-LET- NICE ZKJ v petek, 23. maja ob 18. uri bo na športnem prostoru v celjskem mestnem parku osrednja proslava 50-letnice Zveze komimistov Jugoslavi- je, SKOJ hi sindikatov. Poleg govornika bodo na proslavi sodelovali združeni moški in mladinski pevski zbori, ki bo- do zapeli dve pesmi (Interna- cionalo in Jugoslavija), zatem člani slovenskega ljudskega gledališča, dijakinje admini- strativne šole v recitacij skem zboru ter obe godbi na pihala. športni prostor v parku pa je določen še za zbor borcev Pete prekomorske brigade, 20. julija letos. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE v petek, 16. maja bo druga seja članov obeh zborov celj- ske občinske skupščine. Na njej bodo poslušali poročila o delu pravosodnih ustanov. Po predlogu dnevnega reda bodo odločali še o imenova- nju nekaterih novih ulic v mestu pa tudi o imenovanju predsednikov in članov svetov ter komisij pri skupščini. Kot dosedanja tako bo imela tudi nova skapščina enajst sve- tov. M.B. UMRLA JE OSAMLJENA 71 LETNO MARIJO MRAVLJAK IZ PR02INSKE VASI SO NAŠLI MRTVO V HIŠI v sredo popoldne je sku- pina vaščanoiv odkrila v ve- ži zaklenjene hiše ležečo na Ueh 71 letno vdovo Marijo Mravljak. Iskati so jo zače- li že v nedeljo, ker so po- stali pozorni na to, da je ni bilo doma, čeprav ni Imela navade kam iti. Mravljakova Je v hdšd žive- la od decembra lani sama. Takrat Ji Je namreč umrl mož. Svojih otrok ni imela. Čeprav od dela izmučena Je skrbno opravljala delo v hi- ši in na približno 3 hektar- je velikem posestvu. Redila Je nekaj živine, ki je tokrat odigrala čudno vlogo, saj je prav vznemirjenost živine dala povod v sum. Mastnak, pokojničdn brat je namreč v nedeljo prišel na domačijo, da bi Mravljetovi sporočil za- radi sena, ki bi ji ga naj preskrbel. Ker se Mravljeto- va ni oglasila, je prišel dru- gič v torek. Tudi tokrat je ni mogel priklicati, pa tudi sosedi niso vedeli, kje bi na> bila. Lačna živina je mu- kala v hlevu. V sredo popoldne se je zopet vrnil in s sosedi še enkrat vse preiskal. Tokrat so skozi okna pregledali tu- di vso hišo. Ko so pogledali skozi okno nad vežnimi vra- ti, so zagledali Mravljakovo, ležečo na tleh v veži. Obve- stili so UJV v Celju. V Pro- žinsko vas je takoj prispela komisija, ki jo je vodil Mar- jan Bele, preiskovalni sod- nik iz Celja, prispel pa je tudi Boris Kmet, Javni toži- lec iz Celja. Zaradi položaja, v katerem so odkrili trup- lo je najprej bilo moč skle- pati, da gre za zločin. Toda med preiskavo so odkrili ključe od vežnih vrat v noč- ni omarici, prav tako pa so ovrgli sum, da bi naj izvršil zločin človek, ki je nasedel govoricam, da ima Mravlja- kova doma shranjeno večjo vsoto denarja. Denar je bil namreč naložen v banki. Marjan Bele nam je po telefonu povedal, da doktor RastLslav Golouh, ki je op- ravil obdukcijo, na pokojni ni našel nobenih znakov nasilja. Po njegovem mne- nju bd naj smrt nastopila zaradi starostno oslabelega srca. Po vsem sodeč ji je postalo slabo v soboto po- poldne med pospravljanjem hiše, saj je sodeč po razpo- reditvi predmetxyv smrt za- tekla Mravljakovo med de- lom. - ez SPREJEM KURIR- ČKOVE POŠTE Ob spominski plošči naJo- štovem mlinu v Medlogu je bila prejšnji teden slovest- nost, ko so pionirji celjske občine izročili kurirčkovo po- što svojim žalskim vrstni- kom. Prireditve so se udele- žili predstavniki družbenopo- litičnega življenja celjske ob- čine, prosvetni delavci i n učenci osnovnih šol. Celjski pionirji so torbo s kurirčkovo pošto izročili najprej predsedniku občinske- ga združenja ZB NOV na- rodnemu heroju Francu Roj- šku-Jaki, ki je imel ob tej priložnosti govor, v katerem je orisal našo narodno asvo- bodilno borbo in delež par- tizanskih kairirjev v njej. Celjski pionirji so na os- rednjo proslavo povabili tu- di Edvarda Kardelja, ki se >e za ixxvabilo zalwalil in Jtaa obljiuibil, da jih bo kma- lu obisd^. Za zaključek slovesnosti so pionirji ixripravili pester kulturni program. ODSLEJ BOLJŠI DELOVNI POGOJI Pri iBTvajanju nekaterih re- konstrukci) na žagi v podjet- ju LIK »Savinja« v Celju so mislili tudi na izboljšanje de- lovnih pogojev za zaposlene. Na diveh mestih urejajo lepe garderobe in sanitarije, česar vsega doslej v zastarelem ob- ratu ni bik) moč urediti. K boljšim delovnim pogojem pa bodo prispevali tudi sodobni stroji. HLADILNICA RASTE Nova hladilnica za 400 va- gonov sadja, ki ,jo gradi ljub- ljansko podjetje »Obnova« ob cesti v Tmoavlje, hitro raste, tako da bo gradbeno nared za montažo strojev kot je to predvideno v pogodbi. Do je- seni mora biti hladilnica usposobljena za vskladiščenje sadja z domačih plantaž. SPRAŠUJE: Milan Božič ODGOVARJA: Rudi Hrovat Ni naključje, da je celjska občinska skupščina sprejela odlok o plakatiranju. S tem je hotela urediti problem, ki je za Celje in sploh za mesta zelo značilen in aktualen hkrati. Skupščina je to nalogo poverila gospodarskemu pod- jetju »Reklama«, ki ga vodi tov. Rudi Hrovat. Vprašanje: Kako ste zado- voljni s plakatiranjem v me- stu in kateri so problemi, ki se pojavljajo? Odgovor: Z uveljavitvijo odloka se Je marsikaj spre- menilo, navzlic temu pa je še veliko problemov, ki tarejo naše delo. Predvsem gre za ugotovitev, da mnoge organi- zacije ne spoštujejo odloka in da lepijo plakate, kamor se Jim zljubi. Spomnite se samo stebrov v Peršernovi ulici, ki so bili še pred kratkim po- vsem prelepljeni in umazani. Zdaj smo jih komaj in s te- žavo umili. V skladu z odlokom smo napovedali oster boj vsem ti- stim, ki lepijo plakate mimo naše organizacije. Take pla- kate odstranjujemo, organi- zacije, ki jih lepijo pa pred- lagamo v kaznovanje. Vendar so tudi tu težave. Zgodi se, da mnoge organizacije zaupa- jo plakatiranje šušmarjem. Tu se zlasti uveljavlja človek iz Žalca, ki prihaja v Celje tudi v nočnih urah in ob ne- deljah ter lepi plakate tja, kamor bi jih ne smel. Problem pa ni samo v tem, izredne težave imamo tudi za- voljo tega, ker nam mnogi ljudje panoje in reklamne de- ske uničujejo. Imeh smo pri- mer, da je nekdo plakatno tablo ob Dečkovi cesti celo zažgal. Na srečo ni povsem zgorela. Težko je tudi tedaj, ko se tako imenovani divji plaka- terji odločijo za pročelja hiš. Tako nastane pri vsem tem še škoda. Vprašanje: Kaj menite za prihodnje? Odgovor: Delah bomo na tem, da bo ta problem rešen v najkrajšem času. Zato ape- liramo na vse, ki morajo za- radi svoje dejavnosti s plaka- tiranjem obveščati Javnost, da to delo zaupajo le nam. V nasprotnem primeru bomo predlagali kršilce v kaznova- nje. Vendar v tem ne vidim rešitve. Stanje se bo zboljša- lo, ko bodo vsi razumeli, da tudi s plakatiranjem ustvar- jamo lep oziroma nelep videz našega mesta. To naj bi razu- mele tudi nekatere ugledne celjske organizacije, ki lepijo plakate mimo nas. Mednje sodi tudi delavska imiverza pa različni gostinski kolektivi oziroma plesni ansambli, ki v teh lokalih nastopajo. Razen tega bomo povečali število sedanjih reklamnih tabel, uredili več prenosnih panojev in med drugim po- stavili t'idi nov reklamni ki- osk na Titovem trgu. VELENJE PRVI SEMAFOR v pripravah in urejevanju mesta za proslavo štajerskih in koroških partizanov ter za obletnico ustanovitve OF slo- venskega naroda, je Velenje dobilo tudi prvi semafor za urejanje prometa. Zanj se je odločil kolektiv tovarne go- spodinjske opreme »Gore- nje«, ki ga je postavil na od- cepu glavne ceste Velenje- šoštanj proti tovarni. Razen tega so ta cestni odcep proti tovarni tudi asfaltirali. OBLETNICA MATURE Glede na to, da je nekaj di- jakov nekdanjega 4.a razreda celjske gimnazije (razred prof. Videnškove) zaposlenih v Velenju, so se odločili, da bodo devetletnico mature po- častili v soboto, 17. maja v mestu ob Paki. Nekdanji di- jaki tega razreda celjske gim- nazije se bodo ta dan zbrali v Velenju v opoldanskih urah. V programu imajo ne le ogled mesta, marveč tudi obisk tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«. Večer pa bodo preživeli ob jezeru. NOVA DRUŽINA POČITNIŠKE ZVEZE Na gimnaziji v Velenju so pred kratkim ustanovili dru- žino Počitniške zveze, ki šte- je že okrog 50 članov. Na hodniku imajo tudi že svojo vitrino, v kateri objavljajo poročiia o svojem delova- nju. TABORNIKI ZAČELI Z DELOM S toplejšim vremenom se je začela tudi živahnejša de- javnost tabornikov v Šošta- nju. Udeletžili so se pohoda po i>oti XIV. divizije in po- hoda ter srečanja tabornikov v šidu. V načrtu imajo tu- di izlete v širšo okolico Šo- štanja, vendar jim je slabo vreme prekrižalo račune. Upa- jo pa, da bodo lahko zamu- jeno kmalu nadomestili. SKLEPNA PRIREDITEV! Zaključna prireditev ob koncu pohoda pionirske XIV. divizije po poteh slav- ne partizanske divizije izpred 25 let, je bila vsekakor ena najlepših otroških manifesta- cij. Tudi tokrat so se Velenj- čani izkazali kot odlični or- ganizatorji. Občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih Iger je to pot vzow^ da je tako zahtev»? tev, katere se Ja več kot 3000 pdoouri^ venije in Hrvatski^ vilni gostje, tako iJ** la. Velenjski pionip^ li tudi to čast, da^ Jeai v hrambo spornjj. por prvega pohoda^ XIV. divizije na KONJICE RAZSTAVI UMETNIŠli FOTOGRAFI v kulturnem domu ( la te dni medklubs^j stava Ukovne fotograj! so se je udeležili čl^ ' ličnih jugoslovanskih \ ' Razstava je bila zelo j« va, saj je bil njen va, posvečen temi »usnjei dokazuje, da je orga razstavo tudi smileln | jeval. Od domačinov najbolj izkazal pedag likovnik Arsovski, ki deloval z največjim št fotografij in požel tu kaj nagrad. ZREŠKI PIONll RADI POJEJ( Kot v večini šol v ški občini, deluje tu osnovni šoli v Zr^ ški pevski zbor, ki p Vilma Ceglar. Zbor dni pripravlja za sjaas nastop v domačem kar bo za Zreče i« lep dogodek. Zbor, ki kratkim sodeloval Se vam je ^ se — proti ^ pred množioo oblačilu, ali ' kostimu? Ne" Kajti — v po® mi-zlici boste v kakšno poi® teri od trgovifl preštudirata J — če niso ^ z zaveso — ^ primeri kaj ^ V »Voim« ženska. Ko ^ kup kopalni» ^ireditvi ob za- ^vanja za Kaju- ^ anačko, šteje ^anov, ki pridno prepevajo otroške, p narod"® pesmi. iKO SREČA- ; PEVSKIH Iborov (jO bo v Slov. Ko- l^občinsko pevsko ^ se ga bo udele- ^kih zborov z ob- pjiške, celjske, žal- Jljslce in mozirske fjf^itev bo v dvo- jinega doma in si- dopoldne interna, 'ga javnost, občinski sfveti zive- 00 prosvetnih or- giršega celjskega tudi tokrat — že petih srečanj — iz- 'paj svojega nasto- jjco občino, ni slu- j ljubitelji lepe pe- lomačini — so to (tnost združili še z organizacijskimi jtmi, tako da lah- jnao. da bo tudi le- «vsko srečanje brez- iudi občinska skup- iti pa konjiški »KO- j Je pokrovitelj re- moralno in materi- idprli ta edinstven dogodek. 10 še to, da bo po ßkem srečanju stro- Bgovor in ocenitev fch zborov in da v i komisiji, ki bo to ; prevzela, sodelujejo (iovenski glasbeniki ,gado Simonitti. Slav- fcič, Peter Lipar, Jo- fc, Radoslav Gobec [Lebič. ijemo, da bo tudi občinstvo z vese- kovalo koncert, ka- tovo nI veliko, saj topili — 2 mešana bora, en ženski, dva •stalo pa moški pev- i, ki se bodo vsak predstavili s po tremi pesmi- mi. In za zaključek — v znak solidarnosti in dejstva, da lepa i)esem povezuje ■— bodo skupaj zapeli nekaj naj- lepših in najbolj prdljublje- odih viž. LAŠKO NESREČA V RUDNIKU TOVARIŠEM NI USPELO REŠITI ZASUTEGA FRANCA CEŠNOVARJA V torek ponoči okrog pol tretje ure se je v rudniku rjavega premoga v Rečici pri Laškem pripetila težka de- lovna nesreča, ki je terjala življenje 45-letnega Fran- ca Črešnovarja, četa dveh otrok, doma iz Hude jame. Po izpovedi Gvida Jerana in Jožeta Senice, rudarjev, ki sta delala v skupini s čreš- novarjem, je do nesreče pri- šlo dobro uro po odstreljeva- nju. Takoj po prihodu na de- lo so začeli z delom normal- no. Najprej so jwdprli del tova, nato pa navrtali štiri luknje, da bi z odstrelitvijo razrahljali večjo količino pre- moga. Strelni mojster je pri- šel odstrelit, vendar prva dva naboja nista dala želj enega uspeha, šele po sprožitvi na- boja v stropu se je vsula več- ja količina premoga. Zaradi prahu in dima so vsi odšli na malico in se vrnili na de- lo čez približno tričetrt ure. Franc črešnovar je splezal pod strop in vgrajeval »kraj- nike«, Jeran in Senica pa sta nalagala premog. Ko je čreš- novar izkopal približno za dolžino »krajnika« ki od ga naj vstavil in tako zavaroval rov, se je strop nenadoma se- sedel in ga pod sabo pokoipal. Jože Senica in G^do Je- ran sta takoj začela z reše- vanjem, vendar je bilo pre- moga preveč, zato Je Jeran odhitel po pomoč. Okrog pe- tih jJutraJ je rudarjem uspe- lo ponesrečenega tovariša Iz- kopati, vendar je bU ta že mrtev. Na kraj nesreče je prispela komisija UJV iz C^ Ija, Marjan Bele, i>redsiicoval- ni sodnik iz Celja ter rudni- ški inšpektor za rudarstvo. Preiskava je v teku. Crešno- var je sedma žrtev rečiškega rudnika v povojnem obdobju. -ez ŠMARJE KDO JE SPRETNEJŠI? v Rogatcu so imeli medved- ki in čebelice celjskega pod- ročja mnogoboj. Spopadli so se v orientaciji, teku čez ovi- re, kurjenje ognjev, lokostrel- stvu, šaljivem tekmovanju in v igri med dvema ognjema. Sodelovalo je 12 petčlanskih ekip iz Celja, Rogatca in Rog. Slatine. Tekmovalci so bili razporejeni v štiri kategorije. Pri najmlajših (7—9 let) so zmagale čebelice iz Rog. Sla- tine s 53,81 točkami, pri naj- mlajših medvedkih pa prav tako ekipa iz Rog. Slatine z 48,63 točkami. V skupini 10 do 12 let so zmagale čebelice iz Rog. Slatine s 67,81 točk pred čebelicami iz Rogatca, ki so zbrale 61,90 točk. Pri medved- kih je zmagala ekipa iz Rog. Slatine z 71,42 točkami, pred MARIBORSKA CESTA 1 opravlja vsa tapetniška, pohi- štvena in avtomobilska dela. Na zalogi ima preobleke za avtomobilske sedeže. • Izvaja vsa dekorativna de- la, ter polaga vse vrste tal iz plastičnih mas. Izdeluje vse vrste športnih torb, nahrbtnikov — serijsko in po naročilu — ter poprav- lja vse izdelke usnjene galan- terije. Za naročUo se priporoča ko- lektiv »TAPETNIŠTVA« — CEL.IE drugo ekipo iz Rog. Slatine in ekipo iz Celja, ki Je zbrala 65,70 točk. Vse ekipe so dobile nagrade. Denar so prispevale občinske politične organizaci- je in občinska zveza taborni- kov iz Celja. J. L. HRASTNIK KJE BODO LETOVALI? Upravni odbor počitniške skupnosti pri sindikalnem svetu je pred dnevi obvestil vse osnovne organizacije sin- dikata hrastniških podjetij o pogojih letošnjega letovanja v Vrsarju, kjer ima ta skup nost svoje vikend hišice. Ce- na dnevne oskrbe za odrasle je 20 dinarjev, za otroke do 10. leta pa 10. Stroške za de- setdnevno letovanje lahko in- teresenti plačajo v treh obro- kih. V Hrastniku računajo, da se bo za letovanje v Vr- sarju odločilo še več ljudi kot lani. Rudarji bodo letovali na Rabu in na Kalu, steklarji pa v Portorožu, kjer je njihov kolektiv kupil počitniški dom. Tega so letos ponovno preuredili, tako da bo letova- nje v njem še prijetnejše. PIONIRJI SO TEKMOVALI Pred kratkim so tudi na obeh hrastniških osemletkah podelili Cankarjeve bralne značke. Zlate, srebrne in bro- naste značke je prejelo nad 100 učencev in dijakov. Šolar- ji so prebrali veliko knjig, ki pridejo v poštev za tekmova- nje in razveseljivo je tudi to, da zanimanje za to tekmova- nje iz leta v leto narašča. Pri tem pa seveda ne gre toliko za tekmovanje, kot za spod- bujanje mladega rodu, ki pridno sega po dobri knjigi. R(Hi. SLATINA PROSLAVA 50-LETNICE ZKJ v nedeljo dopoldne je bila v veliki dvorani zdravilišča osrednja proslava, posvečena praznovanju 50-letnice ZK, SKOJ in sindikata. Slovest- nosti, ki jo je otvoril sekre- tar občinskega komiteja ZKS v Šmarju Darko Bizjak, so prisostvovali številni komuni- sti iz šmarske in šentjurske občine, predstavniki iz so- sednjih hrvatskih občin, re- publiški in zvezni poslanci ter drugi. Potem ko so z enominutnim molkom počasti- li spomin padlih revolucio- narjev je tričlanska delega- cija odnesla venec k spome- niku žrtvam fašističnega te- rorja. O polstoletni revolucionar- ni poti jugoslovanske Komu- nistične partije je na prosla- vi govoril nekdanji zvezni poslanec Viktor Avbelj, v kulturnem programu pa je s slavnostnim koncertom so- deloval partizanski invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. ' fste t fcvili ' "em ! S t ^etii i ''aiai < «ivii, " So C ss '^iz- brala dvoje modelov, je v kabini začela odlagati kos za kosom oble- ke. Takole napol slečeno pa so jo nenadoma pokazali pyolneniu lokalu, kajti vrata kabine je na stežaj od- prla ena od prodajalk, ki je hotela vanjo povabiti naslednjega kupca, da pomeri'izbrani artikel. Dve mi- nuti za tem so se vrata odprla še enkrat, »žrtev« pa je mrzlično iskala ključ, da bi se zavarovala pred vsi- ljivci. Toda ni ga bilo. Kasneje so ji prodajalke poveda- le, da se vrata kabine zaklenejo či- sto preprosto. Kljuko, s katero vra- ta zaprete, je treba obrniti navssgor! Prad dnevi je bil v Celju sprejem zaa mentorje, ki ga je najbolj aktivnim starejšim tovarišem kot priznanje za njihovo delo z mladimi pripravilo predsedstvo občinske konference ZMS Celje. Le redke so danes mladinske or- ganizacije, ki nimajo svojih mentorjev, še posebno po- membni so ti na šolah. Gotovo se ne bomo zmotili, če rečemo, da se v samem uspešnem delu organizacije odraža tudi kakšen je mentor, koUko skrbi in dela za organiza- cijo oziroma z mladimi. Pet izmed mentorjev, ki so se utdeležili. sprejema smo vprašali: Kakšna je danes vaša največja težava pri delu z mladimi? MILE CEPIN, profesor te- lesne vzgoje na Gimnaziji: »Pri košarkaškem klubu je glavna ta težava, da imamo vsega preveč — namreč ob- veznosti in drugega, kar nas tako zaposluje, da se ne mo- remo v polni meri skoncen- trirati predvsem na šport. Menim, da popušča občutek kolektivnosti, ki je bil nekoč mnogo bolj razvit. Lahko re- čem, da je premalo entuzia- zana med mladimi.« ZINKA PERC, učiteljica na osn. šoli Franja Vrunča: »Aktivnost otrok v iz\'enšol- skem delu je nedvomno v največji meri odvisna od njih samih, nato pa od nas, ki to delo vodimo. Če jdh 25naš pridobiti, je potem ve- lik užitek delati z otroci. Včasih so problem sredstva, zato, dajmo jih tistim, ki so že pokazali kaj znajo na- rediti, saj lahko tudi v bo- doče pričakujemo uspehe.« MILKA LAMPRET, pred- metna učiteljica na osn. šo- li Štore: »Težava je v tem, da ne delajo vsi. Aktivni so na žalost samo nekateri in še ti na več področjih, tako, da vedno srečuješ iste obra- ze. Drugi ostajajo izven tega dela. Mislim, da je vzrok tu- di v domačih razmerah, pred- vsem pri tistih učencih, ki jih starši ne priganjajo k učenju in za to seveda še manj k drugemu delu.« IVAN SENEGAÖNIK, uči- telj na osnovni šoli Dobrna: »Na osnovni šold Je težava predvsem v obremenjenosti učencev. Niso redki dnevi, ko imajo po šest ur pouka, tistd z dodatno pomočjo pa sedem. Imamo učence s po- deželja, ki imajo do šole tu- di po dve uri daleč. Zato jih je prav težko vključiti v aktivno delo pri mladinski organizaciji.« UUBAN ŠEGA, predmetni učitelj na Elkonomski šoli: »Hudo je, ker smo vedno v stiski s časom. Tako mi kot učenci, ki so zelo obremenje- ni s poukom. Dijaki pa ved- no žele vsaj delček prostega časa predvsem zase. Bistve- no za naše delo je, da smo prizadevni in da mlade usmerjamo. Naše dedo pa se mora prilagajati razmeram in vplivu okolja.« Bdti mentor ni lahka naloga, zato si vsi zaslužijo tem- večje priznanje. Resnica pa je, da mentor neke mladinske organizacije ne bi smel bitd samo eden, morali bi biti vsi prosvetni delavci. V slogi je moč. T. V. — M. S. TtAAA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEM^ ZA STARŠE - TEMA 7/ DEDNOST IN VPLIVI Danes začenjamo serijo se- stavkov o mladinskem pre- stopništvu. V njej bo prof. Albin Podjavoršek opozoril na prve znake zahajanja na stranpoti. Upamo, da bomo s sestavki utegnili vsem tistim staršem, ki jih zaskrbljujejo nekatere navade njihovih otrok. Včasih slišimo, beremo, aU pa smo tudi sami priče čud- nih dogodkov: na primer, da skupina mladih, dobro oble- čenih, naveličanih ljudi na- pade mimoidočega moškega ali žensko, da jüi zasramu- jejo, ranijo in podobno. Be- remo, da so nadebudneži vlo- mili v avtomobil, da so se v gostinskem lokalu naložili z dragimi jedrni in pijačami, pa so odklonili plačilo raču- na in podobno. To so samo nekateri najznačilnejši poja- vi, ki jih srečujemo v vsak- danjem življenju, ki mečejio slabo luč na mladino in ki so potrebni, da jih rešujemo. Ko se poglabljamo v pro- blematiko mladinskega pre- stopništva (delikvence), nas kajpak najprej, zanima, kak- šni so pojavi družbeno ne- prilagojenih otrok in mlado- stnikov na našem območju, za katera konkretna dejanja m prestopnike gre, kakšen je n-'ihov učinek in kolikšno je število tistih mladih ljudi, ki so pri njih udeleženi. Pri tem stopa pred nas predvsem osebnost tistega, ki je nega- tivno dejanje zagrešil. Kdo je ta človek? Kateri faktorji vplivajo aU so vplivali nanj., da je tak in ne drugačen? In končno: aJi je možno raču- nati na uspešnost določenih ukrepov? Ko govorimo o člo\'eku, se moramo z nekaj mislimi ustaviti pri njegovem razvo- ju. človekova razvojna pot je zelo dolga — od rojstva do približno 25. leta starosti je doba mladosti, od 25. do 45. leta mlajša moška, ženska doba, od 45. do 65. leta zre- la doba in nato obdobje sta- rosti. človek se v svojem razvoju neprestano spreminja in razvija, kar še posebno velja za dobo mladosti. Otro- ka ali mladoletnika ne mo- remo smatrati za miniaturno obliko odraslega, saj. je to bitje, ki je telesno, duševno in duhovno čudovito razvija in spreminja, človek postane izoblikovana osebnost fk>v- prečno v 20. letu starosti, mnogi tudi prej, marsikateri do 25. leta, tu in tam pa kdo tudi nikoli. Zato moramo vsakega mladega človeka pravilno presojati, soditi in nikakor že dokončno obso- diti. Osnovni faktorji, ki vpliva- jo na človekov razvoj, so na- slednjii: dednost, okolje in vzgoja. Vemo, da smo podedovali od prednikov celo vrsto te- lesnih in duševnih lastnosti, vendar je človek zmožen za- vestno se boriti proti nega- tvim lastnostim in krepiti pozitivne strani. To pa je seveda odvisno tudi od vzgo- jenosti, ki je produkt okolja in vzgoje. Važno je vedeti, da lahko dednostni faktor spreminjamo, da torej ded- nost ni nespremenljiva, ka- kor je učil na primer nati- vizem. Eden pomembnejših pristašev nativizma, italijan- ski psihiater C. Lombroso, je postavil teorijo o »rojenem zločincu«, o »rojenehi tatu«, »rojenem požigalcu«, »roje- nem potepuhu, vlačugi« in da se ni mogoče boriti proti dej- stvu: kar si prinesel na svet, to boš! Takšni nazori nujno vodijo v fatatizem, to je v vero o neizbežnosti nespre- menljive usode. No, živl>3nje potrjuje, da takšen pesimi- zem ni na mestu, po.sebno, če je šel človek skozi dobro okolje in še boljšo vzgojo: s faktorji dednosti pa je se- veda računati! Drugi takt or je okolje. Tu mislimo predvsem na social- no okolje. Otrok se rodi v družbi, živi in se razvija v družbi za življenje v dmžbi. Okolje je zelo pomemben ob- likovalec njegovih prirojenih manir, dispozicija v pozitiv-. nem ali negativnem smislu in je kot takšno zelo odločujoč saktor za razvoj človekove o- sebnosti. O njem bomo v na- daljnjih sestavkih še govorili. Tretji faktor otrokovega razvoja je vzgoja, katere končni smisel je samovzgoja, samoaktivnost: človek naj sa- mostojno vpliva na svoj la- stni razvoj. SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO IN KAM PO ŠOLI? PREGLED MOŽNOSTI ZA VKLJUČITEV V UK Na stotine mladih ljudi bo tudi letos končalo svoje ob- vezno osemletno šolanje. Mno- gi med njimi so se že od- ločili, kakšna bo njihova na- daljna pot. Za tiste pa, ki še niso izbrali, objavljamo danes prosta učna mesta v delovnih organizacijah, kot so jih le-te do 21. aprila prijavile celj- skemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje. CELJE: Cinkarna: 10 obratnih elek- karjev, 10 strojnih ključav- ničarjev, 2 rezkalca, 3 stru- garje in 5 varilcev. Železarna štore: 15 strojnih ključavničarjev, 8 strugarjev, 2 orodjarja, 1 ko\-ača, 3 obra- tne elektrikarje m 3 elektro- mehanike. žična Celje: 2 strojna klju- čavničarja. 1 Elektro-Celje: 7 elektromon- terjev. Metka Celje: 1 strojni klju- čavničar. Avto-moto društvo šlander Celje: 2 vajenca mehanične stroke. Ingrad Celje: 2 elektroin- stalaterja, 2 elektromonterja, 2 mizarja, 1 avtomehanika, 25 zidarjev, 25 tesarjev, 4 kle- parje, 2 stavbna ključavni- čarja, 2 strojna ključavničar- ja, 2 kurjača centralne kurja- ve, 3 vodovodne instalaterje in 3 pleskarje. Tkanina: 4 prodajalce, 2 prodajalki. Kolodvorska restavracija: 4 natakarje, 4 natakarice, 2 ku- harici 3 kuharje. Ojstrica: 2 kuharici, 2 nata- karici. Kovinotehna: 11 prodajal- cev, 2 prodajalki. Tehnomercator: 20 proda- jalcev, 6 prodajalk. \ Moda Celje: 2 prodajalca, 4 prodajalke. Nega: 2 frizeki. Kreator štore: 2 krojača, 2 šivilji. Oprema: 5 pohištvenih mi- zarjev. Fotolik: 1 fotograf, 1 ročni stavec, 1 tiskar. Dimnikarstvo: 3 dimnikarji. Steklar: 1 steklobrusilec, 2 zasteklarja. Pekarna: 1 pek. Finomehanika: 2 finomeha- nika. Zasebniki pa so prijavili na- slednja prosta mesta za va- jence: Anton Jošt, Vojnik — 1 čevljarja, Ivan Gerjevič — 1 krojačico, Grobelnik — 1 finomehanika, Kristina Kolar, Dobrni — 1 kuharico, 1 nata- karico, Maks Anderlič — 1 krojača, Štefan Zdolšek — 1 slikarja in pleskarja, Miloš Klinar — 2 ključavničarja, Stanko Hrastnik — 2 zidarja, Ludvik Prekoršek — 1 me- sarja, Ignac Javoršek — 1 orodjarja, Franc Podbregar — 1 krojačico, Jože Planmčec — 1 mizarja, Ivan Klokolov- nik — 1 mizarja, Franjo šnaj- der — 1 frizerko in Slavko Rožanc — 1 mizarja roletar- ja. LAŠKO: Bor' — 4 strojne mizarje. Pekarna: 1 peka. Komunalno podjetje: po 1 elektroinstalaterja, ključavni- čarja, vodovodnega instalater- ja tn avtomehanika. V zasebnem sektorju pa išče Martin Leskošek dve fri- zerski vajenki. SLOV. KONJICE: Kovaška industrija Zreče: 10 orodjarjev, 3 strojni klju- čavničarji, 1 rezkalec in 1 strugar. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Vitanje: po 2 stroj- na ključavničarja, kovača in livarja. Kostroj: 5 strugarjev, 3 strojne ključavničarje in 2 orodjarja. Kmetijska zadruga: 3 trgov- ke in 3 trgovce. Trgovsko podjetje Fužinar Vitanje: 1 trgovko. Gost. podj. Jelen: 1 nata- karja, 1 natakarico in dve ku- harice. Mizarstvo Skala: 2 stavbna mizarja. Gost. podje. Jelka Zreše: 1 natakarico. Komos: 2 strojna ključav- ničarja, 2 ključavničarja. Kongrad: 2 zidarja, 1 vodo- vodni instalater, 1 klepar. ŠMARJE PRI JELŠAH: Steklarna B. Kidrič: 10 ste- klobrusilcev. SGP Rog. Slatina: 11 zidar- jev, 11 tesarjev, 2 teracerja. Trg. podj. Jelša Šmarje: 2 prodajalca m 1 prodajalka. Oblačila Rog. Slatina: 2 krojača: Rosla: 1 ključavničarja in 1 kovinostrugarja. Zasebniki v šmarski občini pa so prijavili naslednje i>o- potrebe: Ivan Verk, pečarstvo, Šma- rje pri Jelšah: — 2 pečarja, Dominik Leskovar — 1 kro- jačico. OBČINA ŽALEC: Feralit: 8 strugarjev, 4 stroj- ne ključavničarje, 3 metalur- ške modelarje, 3 livarje. SIP — Šempeter: 4 klju- čavničarje, 3 strojne ključav- ničarje, 3 strugarje, 1 avto- ličarja, 1 avtokleparja, 1 av- toelektrikarja, 4 avtomehani- ke. Kmetijski kombinat: 8 me- sarje, 6 izdelovalec mesnih iz- delkov, 4 sekače, 3 prodajal- ke. Gradnja Žalec: 5 zidarjev. Gost. podj. Braslovče: 1 na- takarico, 1 kuharico. Gost. podj. Hmeljar, Žalec: 2 kuharici, 2 natakarici. Hotel Slovan, Vransko: 1 kuharico, 2 natakarici. Obrtnik, Prebold: 1 brivec, 1 živilja, 1 mizar. Cevomontaža: 2 instalaterja centralne kurjave, 1 vodovod- ni instalater, 5 ključavničar- jev. In v zasebnem sektorju' Ladislav Miklavc — 1 klep«, Jožefa Završnik — 1 brivec, frizer. Vili Krajšek — 1 elek' troinštalater, Fran Sadnik - 1 kamnosek, Kristina Koše- nina — 1 natakafica, 1 kuha- rica, Jože Plesnik — 1 mi- zar, Ivan Krampus — 1 kro- jača, krojačico, Karel Stra- hovnik — 1 stavbni m po hištveni mizar. Rado Kovai — 1 klepar, Ivan Omerzo ^ 2 vajenca lesne stroke, Staivl ko Dolar — 1 soboslikar in pleskar, Janez Kovač — 1 vodovodni instalater, Anton Strnad — 1 mizar. Kot vidite, smo nekaj ob- čin izpustili. To pa zato, ker še niso javili s svojih potreb. Ko bo to urejeno, bomo tu- di mi današnji pregled do- polnili. In upamo, da bo po tem perspektiva mladih Iju^ boljša, kajti po objavljeni« podatkih sodeč, bo tudi leto^ zlasti za dekleta izbira zel« šibka. 10 16. maj 1969 STRAN PRVO POGLAVJE Erat inter illiistres Stiriae proceres Erasmus Tattenbachius nobilitate opibus nulli secundus, in Franconiae circulo et in sacratione Styrorum. Wagner, star kronist \j 'sredi sedemnajstega stoletja so se pripravljale na jugoslovanskem jugu, na Hrvaškem, v Primorju in Slovenskem, najbolj pa na Ogrskem velike stvari, ^ bi bile sredini Evrope in posebno naši domo\ani tok zgodovine odmerile, nego ga je naš narod ^ko bi usoda ne büa zatlela glavnih početnikov "^o so svoje namere zvršiti mogli. V te wlike na- ^^vnih prevratov je bil vpleten glavni ud na slo- Štajerskem naseljene plemenite rodovine, bogati ^vni g^of Ivan Erazem Tatenbah, knez Ravenštajn- ^^tnik štajersko-slovenskih graščin: Konjice, Račje, ^ in Orehova vas pod Pohorjem, Tribenek, Podčetr- ,®«tenberk, Frajštajn, Sonenberk in Videršnik; dalje J hiše v Mariboru, v Vildonu itd. šlo je v teh ve- ^^litičnih namerah za nasilno odcepljenje Ogrske in ^Slovanskih dežel od nemške Avstrije in za ustanov- l^^yobodne Ogrske ter osnovanje neodvisne Hrvaške, Se bila pridružila Slovenija, faziiniljenje razvitka usode tega moža, katerega i ^os življenja in prizadevanja opisati je namen te tfpJ ^^ našo zgodovino opirajoče se prpovesti, vseka^ da prej ob kratkem opišemo občezgodovinsko položje tetlanjega časa ter bravce seznanijno z osebami, ki so stale na čelu velikega kretanja, katerega druge vrste faktor je naš Tatenbah bü in katero bi bilo kmalu vso mogočno habsburško državo iz starih stal vrglo. Odkar so bili Cehi v slavni, usodopolni bitki na Beli gori premagani, začel je bil v Avstriji vejati nemški duh, protiven drugim narodnostim. Najprej so to bridko čutili Ogri, potem Hrvatje. Oba ta naroda sta bila pristopila iz svoje svobodne volje pod habsburško vladavino. Oba niti nista svojih narodnih pravic s takimi upori »izgubila« ka- kor Cehi. Zato se je nezadovoljstvo najprej v teh deželah razvilo, in sicer v narodni aristokraciji madjarski in hrva- ški. Do vrhunca pak je v obeh teh deželah prišla nezado- voljnost z nemško dunajsko vlado cesarja Leopolda I. po bitvi pri Št. Gothardu (cistercijanskem kloštru na meji Štajerske in Ogrske, med ogrskimi Slovenci) leta 1664. (1. avgusta), v kateri so bUi Turki od cesarske armade, vojene po vojvodu Montekukuliju, tepeni. Ta bitva je bila jako važna, a za habsburško monarhi- jo dobljena samo vsled posebne hrabrosti Slovencev, oso- bito Hr\atov, ki so se bili pod vodstvom grofa in bana Zrinjskega, dalje vsled bodrosti Madjarov in celo Franco- zov, kateri poslednji so bili Avstrijcem na pomoč poslani. Vendar se je cesarju Leopoldu in njegovim nemškim sve- tovalcem tako mudilo mir s Turki sklepati, da dobljena bitva ni imela skoro nobene koristi za kristjane. Za Hrvate in njihovega bana je mirovna pogodba, katero so nemški diplomati s turškimi napol skrivaj sklopili, ne vprašaje ni Hrvatov ni Ogrov, bila tembolj razžaljiva, ker je Du- naj Izrekom Turkom pritrdil na njihovo terjatev, da se po njih razsuta, prej od Zrinjskega eno uro od Kaniže na Muri zidana in po Zrinjskem imenovana trdnjava Zrinjeva- roš ne sme nikoli več sezidati. A ne samo taka in enaka mala preziraiija in ničevi mir s Turki, tudi druga važnejša naredba dunajskega dvora .je ogrske in hrvaške veljake v dušo pekla. Po bitvi pri Št. Gothardu so namreč ostali nemški vojaki na Ogrskem in Hrvaškem. Povsod so se ti Nemci obnašali med domačini kakor gospodarji, sirovo, prisvojevalno, razžaljivo. Tudi se je zlasti med Hrvati s srdom opazilo, da se višje vojne in civilne službe oddajajo Nemcem, domačini se pak odri- vajo. Tako je bil Nemec Herberštajn postavljen za višjega vojnega poveljnika v Karlovec, da si je na to mesto po svojem dostojanstvu in domačinstvu pravico imel samo hr- vaški ban in »velmož« Peter Zrinjski. V vojaški granici, ki je imela še samostalno narodno organizacijo, opaževalo se je, da se domači hrvaški vojvode, kakor so bili: Mitar Ostrovljanin, Petar Trifunac, Sima Omudjevič iz Krbave, Stevan Orlovič iz Like, Pavle Ornavčanin iz Posavja, Gru- ,iica Vukašin, uskoški voj\'oda itd. — ne vidijo radi in da dela cesarjeva gospoda na to, kako vso oblast nad gra- ničar,ii dobiti. Vse to je delalo vročo kri. Na C^rrskem je k temu še prišla nezadovoljnost luterancev, katere so ver- sko netolerantne oblasti cesarja Leopolda preganjale in zatirale. Pokniti je torej moralo, in zgodilo se je to v povestno znani Zrinjsko-Frankopanski zaroti, ki se je raztegnila črez Ogrsko, Hrvatsko in (po Tatenbahu) črez naše Slo- vensko ter je razprostirala svoje mreže daleč na Poljsko, Francosko, Benečijo, da, celo — na Turško, torej pri enem sovragu iskanje pomoči proti drugemu sovražniku, Najprej so ogrski veljaki in plemenitaši v dogovore in zvezo stopili. Na čelu zarotnikom so od početka stali med ogrskim plemstvom najveljavnejši možje: palatin ogr- ski grof Veselenj, grof Nadasdj, najvišji deželni sodnik ali »judex curiae«, škof Lipaj in Nikolaj Zrinjski. A nesreča zarotnikom je hotela, da so prej nego je bilo vse urejeno, umrli trije od teh: Nikolaja Zrinjskega je bil na lovu veper ali mrjasec raztrgal, Veselenj je tudi hitro umrl (baje zaradi družinskih razporov od nekoga ostrnpljen), in škof Lipaj ni dolgo svojih dveh tovarišev preživel. Tako je osnovana zarota v početku že izgubila tri žeiii- jalne, odvažne može. Izmed zgoraj imenovanih je torej ostal Nadasdj, kateri je z mladim knezom Rakocijem skli- cal tajen shod v Trenčinu in kasneje v Sanjski Bistrici. Tu je ogrsko plemstvo navdušilo se za svobodo svoje do- movine. Med tem ko so ogrski veljaki preudarjali, kako bi upor proti nemškemu Beču organizirali, hotel je fanatičen Madjar precej delati. Neki mož, z imenom Vitnjedj, hite- ranski duhovnik iz Šopronja, sklene cesarja Leopolda ido- viti ob priliki, ko je ta imel svoji nevesti naproti voziti se v šotvin. Kadar bi bil fanatični Vitnjedj cesarja ujetega dobil, hotel je od njega svoboščine ogrske dežele potrjene imeti; ako pa bi cesar ne bil vs^a podpisal ali ako bi Vitnjedj bil zavoljo zapiranja cesarja natUegovan, namera- val ga umoriti. Da bi ga idoviil, zahteval je od Petra Zrinj- skega vojaške pomoči. Peter Zrinjski kot Hrvat najbrž ni luteranskemu, na svojo pest delujočemu pipu zaupal, ali pa se mu je tako energično početje še prerano zdelo, zato mu ni poslal vojaške pomoči. Vsled tega cesar ni bil ujet, pač pak so se zarotniki tovariša duhovTiika Vitnjeda in njegove možne izdaje tako bali, da so ga hoteli s sveta spraviti, in je le-ta res kasneje (1669) nagle smrti umrl na Nežiderskem jezeru. Glavni zarotniki na Ogrskem so izpočetka mislili na vse. Prva stvar je bila, denarja dobiti si za vojsko. Dasi so se zarote udeležili bogati plemenitaši, vendar so hoteli gotove vsote imeti. Zato je bilo sklenjeno, državni denar s silo odvzeti, kateri se je imel iz gorskih med na Dunaj voziti. Nadasdj sam je potoval v Kremnico, da bi izvedel, kdaj se denar vozi. Ali iz tega ni bilo ničesar, ker vojaški stotnik Cobomjak (po drugih virih Sobijanič) se je tač^s napil, ko je imel voznike napasti. Tako so se prvi črteži unesrečili in so ogrski zarotniki dalje delali brez prave organizacije. (Se natlaljuje) v Rigi se je 21-letni štu- dent llja Rips zažgal, stekel mimo spomenika sixuhode in vpil: »Pustite nas oditi v Iz- rael!« Skupina mornarjev, ki je bila v bližini, ga je naj- prej pobila na tla in šele na- to začela gasiti plamene ... Nekateri časopisi so prejšnji teden pisali, da ima Izrael že Sest atomskih bomb »hiro- šimske jakosti« (Izraelci so to zanikali). Brž so se oglasi- li Egipčani, ki so dejali, da bodo tudi oni imeli bombo, če jo ima Izrael. Najbrž jo bodo imeli, če jo bodo sami naredili.. . Osemdesetletni diktator Salazar je prazno- XMl rojstni dan in se je za hip pokazal na televiziji. Lani ga je zadela kap in so vsi mislili, da bo umrl. Imeno- vali so njegovega nasledni- ka, toda Salazar si je za silo opomogel. Zdaj si mu nihče ne upa povedati, da ni več predsednik portugalske vlade. Svoji gospodinji je de- jal: »Ne morem še iti. Saj ni nikogar drugega« ... Bivši francoski predsednik de Gaul- le je z ženo odpotoval na od- dih v jugozahodno Irsko. Ker so politični opazovalci prepričani, da tiči de Gaullovo potezo politika, trdijo, da je stari general zdaj pokazal fige vsem svo- jim sodelavcem in — odšel. Bolj verjetno je, da se je na- veličal vsega in je naposled pokazal fige — politiki... Med demonstracijami v špan- skem mestu Estella je bilo slišati tudi vzklik: »Franco, posnemaj de Gaulla!« ... Bol- gari se na moč trudijo do- kazati, da sta bila brata Ci- ril in Metod Bolgara. Njiho- va najnovejša prireditev v tem smislu je bila v Parizu, kjer je bilo slišati več o Bol- garih in njihovih kulturnih zaslugah kakor o Cirilu in Metodu. Navsezadnje sta sveta brata mrtva in ni bo- jazni, da bi protestirala ... »Ilegalni« časopis »Zpravy«, ki ga je objavljalo sovjetsko poveljstvo po okupaciji CSSR, je zdaj nehal izhajati. Zdaj ni več potrebe po njem, ker so novinarjem v glavnem zamašili usta. Cenzorji so pri- dno na delu, ljudje pa odpo- vedujejo časopise... Ni mogoče obljubljati izobilja ali gradov v oblakih Ob izvolitvi vodstvenih organov slovenske skupščine Slovenska skupščina se je konstituirala, izvolila je tudi svoj izvršni svet. Nemara pa je res, da od nove sikuipščine veliko pričakujemo. Najbrž celo preveč, kajti od nje je samo delno odvisno, kako bo- mo napredovali in živeli. V naših samoupravnih raz- merah je skupščina le eden iz- med samoupravnih organov, res da je najvišji, prav zato pa mora biti tesno povezan z vsemi drugimi, odražati njihova hotenja ter jih obli- kovati v skupno politiko. V tem smislu je še najbolj prav povedal Stane Kavčič v svo- jem govoru, ko je bil izvo- ljen za mandatarja. Dejal je namreč, da nd mogoče ob- ljubljati izobilja a'.i gradov v oblakih, čakajo nas še mnoge preizkušnje kljub te- mu, da ždvimo čedalje bolje in čeprav je še vedno velika razlika med rriiožnostml, po- trebami in željami. Dela in kruha, svobode in človečno- sti, je dejal, je čedalje več, in to za vse, ki žele in znajo biti proizvajalci in samou/pra- vljalci naše socialistične do- movine. Predvsem pa se bomo vztrajno in odločno zavzemali za reformo, je povedal S. Kavčič. Več spodbude in pro- stora zia dobro delo in za go- spodarstvo, sposobno medna- rodne tekme; manj potuhe in socialne sentimentalnosti za slabo delo in nerentabilno gospodarjenje. To je tudi ti- sto bistveno, za kair si pri- zadevamo, kajti za dobro de- lo naj bo tudi dobro plačilo. Ko je predsednik Kavčič pravzaprav razložil bodočo politiko izvršnega sveta, je še posebej poudaril, da sd bodo prizadevali, da bo lahko vsak, ki želi sodelovati pri sociali- stičnem napredku slovenske- ga naroda, dobil svoj prostor, izrazno možnost in tudi svoj delež pri družbenem proizvo- du. Ob tem pa je dejal, da bo posebna skrb veljala ti- stim, ki so na spodnji meji socialne lestvice. Delovnim ljudem z nižjim standardom naj se hitreje izboljšuje polo- žaj kot tistim, ki so že on- kraj najnujnejših materialnih potreb. Ne more in ne sme biti blagostanja aM cedo izo- bilja za ene in pomanjkanja ali celo siromaštva za druge, čeprav vsi živimo od rezul- tatov svojega dela, je dejal. Kar nastopnih govorov smo pretekli teden poslušali v skupščini, v njüi nd bilo no- benih obljub, ampak le trez- no opozarjanje na tesno po- vezanost uspehov z delovnimi napori, saj nič samo ne pade z neba. Skupščina in njen izvršni svet pa bosta lahko uspešno opravila svoje nalo- ge, če jih bomo v njunih prizadevanjih vsi podprli in tudi sami prek poslancev pri- spevali k temu, da bodo od- ločitve skupščine peljale h kulturnemu in gmotnemu na- predku Slovenije in vse Ju- goslavije. V. J. TELEGRAMI BAGDAD — Vzhodnonemški mi- nister za zunanje zadeve Winzer je izjavil, da bo več arabskih, af- rižkih in azijskih držav priznalo NDR. Irak in Kambodža sta jo pred nekaj dnevi priznala. MOSKVA — Predsednik prezidi- ja vrhovnega sovjeta ZSSR Pod- gomi je na čelu delegacije odpo- tovali na petdnevni uradni obisk v Severno Korejo. OSLO — Predsednik norevške delavske stranke Je na kongresu stranke izjavil, da mora Norveška ostati v NATO, dokler ne bodo ustvarjene možnosti za varnost v Evropi na širših temeljih. PEKING — Po precej dolgem molku je Kitajska zdaj odgovorila na sovjetsko pobudo o reševanju obmejnih sporov. Kitajci predlaga- jo zasedanje kitajsko-sovjetske ko- misije za plovbo po mejnih rekah. KARLSRUHE — Pred vrhovnim sodiščem ZRN se je začela obrav- nava proti zahodnonemškemu mi- lijonarju Hansu Heinzu Porstu, ki je obtožen, da je v zadnjih desetih letih vohunil v korist NDR. BONN — Zahodnonemški zuna- nji minister Willy Brandt je v ne- kem intervjuju dejal, da odstop predsednika de Gaulla po njego- vem mnenju ne bo pospešil r-Tisfco- Pa Velike Britanije k Skupnemu trgu. WASHINGTON — Voditelj de- mokratske stranke v ameriškem senatu Mansfield bo zahteval, naj senat sprejme resolucijo, ki bo določala, da predsednik ZDA ne sme brez odobritve senata poši- ljati ameriških vojakov na tuje. BUDIMPEŠTA - Madžarska na- rodna banka je sporočila, da ie povečala devizno vsoto za madžar- ske državljane, ki potujejo v tu- jino. Tisti, ki potujejo v Jugo- slavijo, bodo lahko zdaj namesto 700 novih din odkupili letno tisoč din. LONDON — Po občinskih volit- vah v Angliji in Walesu trdijo konservativci, da so dobili 957 no- vih mest v občinskih svetih in da so jih laburisti izgubUi 901. ALIGAR —- V trčenju med avto- busom in vlakom pri Aligaru, 130 km jugovzhodno od New Delhija v Indiji, je bilo ubitih 22 oseb in 31 ranjenih. Vsi, ki so se smrtno ponesrečili, so blH v avtobusu. Ta je po trčenju zgorel. Italijanom je všeč skočiti čez mejo v letošnjih prvih 3 mesecih je obiskalo Slovenijo 16 % več gostov kot lani v enakem razdobju, nočitev pa je bilo pri tem za 23 % več. Od tega je bilo tujih gostov kar za 26 % več. številke brez od- stotkov povedo, da je bilo le- tos pri nas 4564 tujih gostov več kot lani v tem času, do- mačih gostov pa je bilo za 9868 več kot lani v prvem če- trtletju. Med tujimi gosti je bilo do konca marca pri nas 7700 italijanskih turistov, sle- de jim zahodni Nemci, Ka- nadčani itd. Koristen seminar na VŠSPN za novinarje Prejšnji teden je bil na Vi- soki šoli za sociologijo, poli- litične vede in novinarstvo v Ljubljani zanimiv seminar za novinarje. O aktualnih prob- lemih socializma so predavali Ermin Kržičnik, France Vreg, dr. Stane Južnič, Slavko Pod- menik, Stane Kranjc, dr. Ja- nez Jerovšek in Bogdan Kav- čič. Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je zad- nji dan seminarja odgovarjal na vprašanja novinarjev in in pojasnil več osnov koncep- ta gospodarskega razvoja Slo- venije. DRUGI ADOLF — V Stuttgartu je bilo dvodnty I zasedanje zahodnonemške neonacistične stranke" f (NPD) — na kateri je 700 delegatov sprejelo pf, volilni program za parlamentarne volitve letos jesi! Predsednik NPD, naduti in napihnjeni pruski aria krat Adolf von Thadden, je na zasedanju zelo sau zavestno govoril o tem, da bo stranka dobila nci mo pet odstotkov glasov, kakih 15 sedežev, aj lahko poslala poslance v zvezni parlament, atjiji celo deset odstotkov glasov in še več. Neonacist^ je potem, ko je zahodnonemška vlada sklenila ne bo prepovedala njihove stranke, vidno zrasel » ben. Na sliki: Adolf von Thadden na zasedanju j^p v Stuttgartu dviga roko v pozdrav navdušenim p stašem. Poleg njega stoji njegov namestnik dr. Sj frid Pöhlmann. Telefoto: i tedenski zunanjepolitični pregk Zahodnonemška vlada je konec prejšnjega tedna skle- nila, da ne bo revalvirala oziroma prevrednotila mar- ke. S tem je še za eno stop- njo zaostrila tako imenovano denarno krizo, aU bolje re- čeno, krizo svetovnega mo- netarnega (plačilnega) siste- ma, ki traja že dolga leta in je njene posledice doslej naj- bolj čutil britanski funt ster- ling. Značilno je, da je ta sklep bonske vlade že drugi v pol leta. Malokatera država na svetu — morda je Zvezna re- publika Nemčija edina tre- nutno — ima tako trdno va- luto, da je več vredna v raz- merju do drugih valut, kakor je njena uradno določena vrednost. Na primer: za en dolar dobi človek štiri mar- ke. Denimo, da en dolar v resnici ni vreden toliko, am- pak sanio tri marke. Vendar je uradni tečaj še vedno štiri marke. Na prvi pogled je vi- deti nekoliko smešno in celo ne azumljivo, da se neka dr- žava obotavlja povečati vred- nost svoji valuti. Bonska vlada je na primer pravkar relila, da je ne bo povečala. Potreba po prevrednotenju oziroma povečanju vrednosti valute nastopi takrat a) ka- dar se določena valuta »okre- pi« v razmerju do drugih va- lut, da je treba to razmerje spremeniti; b) kadar druge valute tako oslabijo v raz- merju do »močne valute«, da je si>et treba spremeniti to razmerje in e) kadar se zgo- di oboje hkrati. Zdaj se je zgodilo oboje hkrati: nemška marka se je »okrepila«, frank in fimt sta »oslabela«. Zakaj bonska vlada ni ho- tela prevrednotiti marke? Marka, ki bi bUa več vredna v razmerju do drugih valut, bi prinesla ZR Nemčiji očit- ne koristi, toda tudi neugod- nosti. Denimo, da bi bila marka prevrednotena. Trpel bi za- hodnonemški izvoz (uvoženo blago bi bilo cenejše, ker bi Nemci ceneje kupovali zuna.1 za marke, Id bi bile več vred- ne). Toda izvoz bi trpel. Tuji kupci bi morali draže kupo- vati zahodnonemško blago, ker bi bila marka pač dražja. Pač pa bi laže izvažale tiste države s »šibkejšo« valuto, ker bi bili njihovi proizvodi cenejši. Tako bi prevrednote- nje posredno pomagalo pred- vsem Franciji in Britaniji, ker bi se njun izvoz pospe- šil. Stališče zahodnonemške vlade se glasi: Cemu bi mi pomagali Franci^ in Britar niß. Naj sami »naredita red v lastni hiši«. To je |) reči, T resnici pa ni i 1 preprcsto. Denarni sist« med seb»j tesno povezai dejansko ne pozna meja, V nekaj dneh prejšnj den je znašal dotok tujU lut v ZR Nemčijo, tor^j | nara v gotovini (tega še manj), vrednostnih papi in drugih plačilnih sred! ki so jih »špekulanti« pJ Zbogoni, de Gaull pili v marke, 6 do 8 miB; mark. S tem se je nu okrepila, toda funt in fi sta nujno oslabela. In zato je razumljiva mera in jeza v Parizu in I donu na Bonn. Kriza pi zdaleč ni končana, ampat bo nadaljevala, dokler « ustvarjeno ravnovesje v stemu. Do tega pa je š« leč. Bivši francoski predsfl de Gaulle je konec pre^ ga tedna naredil neprici vano potezo. Z ženo sta šla na počitnice v mireP kont kraj na Irsko oli lantsko obalo. Marsikdo' v tem izrazito politično f zo starega generala: ' imeti nobene zveze s P volUnim bojem, ki se je' v Franciji pred volitvaii^ vega predsednika repu» ki bodo 1. junija leto«. Položaj je zares zaf* in zanimiv. Največ ^ na zmago ima degoU* kandidat in bivši p^ pod de Gaullom Poml" Degolistična stranka n'' nI razpadla po de GaUÖ" odhodu. Francoska levi"' nikakor ni mogla do«*"' o skupnem kandidata i' je tako razbila. Koio^ W jih je okupacija ČS^ litično zelo drago ^ posebno še ker v «a^ času na pol odobravW okupacijo, niso našli ga zaveznika i» so ^ postaviti lastnega k»"^ za katerega pa dobro da nima upanja, da . gal. Ce bi po nak^ Pompidou ne dobil odstotkov glasov ('^".ii morale volitve ponovi^ bi bil komunistični ka"® drugi, bi marsikdo, ^ ^ glasuje za komuniste ^ ji ravni«, ver.)etno ^ za Pompidouja. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SLOVESNA IZJAVA PO- SLANCEV — V četrtek, 8. t. m. so dali novi poslanci republiške skup- ščine slovesno izjavo, da bodo svo- jo dolžnost opravljali vestno, po ustavi in zakonih ter da bodo vse svoje moči posvetili razvoju soci- alistične družbe ter interesom na- rodov, narodnosti in občanov SFRJ in SRS. Naslednji dan se je republiška skupščina konstituirala. Za svojega predsednika je ponovno izvolila Sergeja Kraigherja, za podpred- sednika pa dr. Jožeta Brile j a in Marjana Orožna. Miran Goslar je predsednik republiškega zbora. To- ne Bole predsednik gospodarske- ga zbora, Miloš Poljanšek predsed- nik prosvetnokulturnega zbora, dr. Srečko Koren pa predsednik socialnozdravstvenega zbora. Republiški zbor je nato izvolil novi republiški izvršni svet. Pred- sednik izvršnega sveta je ponovno Stane Kavčič, podpredsednika sta Vinko Hafner in dr. France Hoče- var, člani pa so Vladimir Bračič, Marjan Dolenc, Bojan Lubej, dr. Er- nest Petrič, ing. Franc Razdevšek, Rino Simoneti, Joško štrukelj. Zo- ra Tomič, Boris Vadnjal, ing. Milo- van Zidar in ing. Ivan Zupan. Na skupni seji vseh skupščin- skih zborov so s tajnim glasova- njem izvolili tudi 20-člansko repub- liško delegacijo za zbor narodov zvezne skupščine. Izvoljeni so bili: Roman Albreht, dr. Borut Bohte, ing. Marko Bule, ing. Rado Dvor- šak, Svetko Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek, Anica Kuhar, Tine Lah, ing. Drago Lipič, Jože Lonča- rič, ing. Miran Mejak, Franček Mir- tič, Bojan Polak, Zoran Polič, Tine Remškar, Mitja Ribičič, ing. Vitja Rode, dr. Joža Vilfan in Beno Zu- pančič, ■ PREDSEDNIK TITO V ČRNI GORI — Predsednik republike Jo- sip Broz Tito z ženo Jovanko je v nedeljo prispel na nekajdnevni obisk v črno goro. Obiskal je med drugim Titograd, Kolašin, Mojko- vac, Bijelo polje, Nikšic in Cetinje. Na zborovanju v Titogradu je go- Novo predsedstvo republiške skupščine voril o notranjepolitičnih in med- narodnih problemih. Zlasti je po- udaril, da sta v naši državi osnov- na bratstvo in enotnost. Dejal je, da do tistih, ki bodo to skušali spodkopavati, ne bomo liberalni. ■ PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE — V nedeljo je bil XIII, pohod po poteh partizanske Ljubljane. Pohoda se je udeležilo več kot 31.000 mladih in starejših ljudi, v športnem sporedu pa so sodelovali tekmovalci iz sedmih držav, ■ RAZPRAVA O POKOJNIN- SKEM SISTEMU — Zvezna skup- ščina je dala v široko javno raz- pravo predlog dokumenta o izpo- polnitvi pokojninskega sistema. Javna razprava bo tekla vse leto, do konca aprila 1970, ■ 500 KM POTI PIONIRSKE XIV. DIVIZIJE — V soboto je bi- la v Velenju zaključna slovesnost ob koncu pohoda pionirske XIV. divizije. Pohoda se je skupno ude- ležilo kakih 50.000 pionirjev in bor- cev Iz 15 slovenskih in hrvaških občin. Prehodili so več kot 500 km dolgo pot. Pionirji so na pohodu spoznali mnoge kraje ter življenje ljudi v njih. To je v skladu z ge- slom letošnjih jugoslovanskih pio- nirskih iger: »Ljubite domovino in bratske narode!« ■ TEDEN JAVNE VARNOSTI — V okviru praznovanja tedna jav- ne varnosti In obletnice osvobodit- ve Ljubljane je bil v petek v Ljub- ljani slavnostni mimohod vseh služb javne varnosti. Prikazane so bile neštete veščine, ki jih morajo obvladati miličniki pri svojem de- lu, Sodelovali so tudi gasilci, ta- borniki, reševalci, potapljači in drugi, ■ OSMIČ »ALPE—ADRIA« — V soboto so na Gospodarskem raz- stavišču v Ljubljani odprli osmi mednarodni sejem »Alpe-Adria«, Na sejmu razstavlja 177 domačih in 141 tujih podjetij. Sejem bo od- prt do 18. maja. ■ OŽIVLJEN ODKUP ŽIVINE — Odkup klavne živine se je v pr- vih letošnjih mesecih spet nekoliko povečal. Zaradi težav pri izvozu živine je namreč lani precej naza- doval. 12 ^OR GRADIŠNIK: A CELJSKO KULTURNO ZGODOVINO ZANIMIVE »RUMENE HIŠE« V DANAŠNJI ČUPRIJSKI ULICI ^oje sestaoke pa nismo primernih prostorov, ^ se shajali večinoma jjjovanju mojih staršev jiadstropju Rebevškove (danes restavracija »Po- fo pa seveda ni moglo J trajati, zato smo se jj^ da bi nekje v mestu ^ sestanke primerne jore. Iz te zadrege nas tmčno rešil moj sošolec ticreni prijatelj Ivan Ber- iJev je bia doma v Pod- li pri Šempetru v Savinj- Idolini. Vsako jutro se je ü m šem.petra z vlakom Celje, kamor je prispel i sedmo uro. Čas do za- a šolskega pouka je pre- |al v lesenem hodniku jih prostorov »doma si- kov« v takratni Novi (Neugasse) štev. 9.( To mašnja na smrt obsojena v čuprijski ulici štev. 3€on je prihajal tudi po ianem dopoldanskem po- ter t« pospravil skrom- kosilo, ki si ga je prine- od doma. Časa je imel do i:e ure, ko se je razen ob rtkih pričenjal p>opoldan- pouk, ob četrtkih popol- ! ni bilo pouka. Z večer- B vlakom, ki je odhajal iz Ija okrog osme ure, se je »žal domov. Z Berdevom sva se dnev- I sestajala ali pri njem na ten temnem lesenem ho- fci, ali pri meni doma ali ' na kakem sprehodu po stu, v parku, na savinj- Bn nabrežju — kakor so i nanesle prilike; Nekega dne mi je ves raz- igran in vesel povedal, da je njegova gospodinja priprav- ljena odstopiti nam za naše sestanke veliki, bolj kleti kot sobi podobni prostor v prit- ličju tik stopnišča, vodečega v gornje prostore. Seveda sem njeno pyonudbo z vese- ljem sprejel. Za svojo uslu- go je zahtevala le skromno odškodnino. S tem je bil končno rešen problem, s ka- terim smo se že dolgo ukvar- jali: končno smo prišli do proistora za &voje sestanke! Dvodelni vhod v to »dvo- rano« vidimo na fotografiji štev. 2. Takoj naslednjega dne smo začeli z opremo svojega no- vega shajališča. Vane Radej je pripeljal z vozičkom pre- cej veliko mizo, dve klopi in nekaj stolov, jaz pa polico s precej bogato knjižnico, ki je bila dotlej nameščena v na- šem stanovanju. Pripominja- mo, da je ta knjižnica vse- bovala samo dela, ki jih v šolski knjižnici ni bilo mo- goče dobiti zaradi svoje na- predne, protireligiozne in revolucionarne v^sebrne. Knji- žnica je bila skrbno katedogi- zirana in si je bilo mogoče posamezne izvode izposojati le proti plačilu določene od- škodnine. Prinesel sem tudi veliko namizno petrolejsko svetilko, ki sem jo našel na domačem F>odstrešju. Tako je bila naša, »dvorana« kmalu opremljena in začeli smo lahko z delom: debate o do- mači in tuji literaturi, o sve- tovni politiki in o gospodar- skih in socialnih vprašanjih. Te debate so bile dostikrat zelo burne in ostre. Vane Ra- da je bil predvsem gospodar- stvenik in kot tak je bil v prvi w'sti praktik. Ustanovil je Dijaško hranilnico in po- sojilnico, ki nam je donašala lepe dobičke, s katerimi smo pokrivali izdatke za najemni- no, za nakup knjig, pisarni- ških potrebščin dr. Parola vsega našega delo- vanja se je glasila: Naj- strožja konspiracija, ker bo naše delo le na tej osnovi lahko uspešno napredovalo. Kakor v priMičju, tako je bilo življenje tudi v gornjih pro&to,rih živahno in zanimi- vo. V zidanem delu poslopja, kamor se je prišlo po lese- nem hodniku, sta stanovala brata Jakob in Pavel Žagar. Jakob je bil poznejši ptujski prošt dr. Jakob 2agar, nje- gov brat Pavel pa dekan v Novi cerkvi pri Celju (danes Strmec). Bil je odločen Slo- venec in napredno usmerjen duhovnik, ki so ga leta 1941. gestapovci v Oelju zverinsko mučili in scramotili. O tem poroča pisatelj Ksaver Me- ško (Izbrano delo, četrta knjiga, Celje 1959. na strani 334) med drugim naslednje: ... »g. dekana Pavla Žagarja iz Nove cerkve pri Celju je pri tisti nerodni telovadbi v celjskih zaporih zadela kap in je dolgo ležal v tamkajšnji bolnišnici bolan.« O tisti »nerodni telovadbi« piše Ksaver Meško (I.e. str. 318) tole: .. .»zaslišali smo v pritličju naglo in glasno To- potanje po stopnicah, kriča- nje Straže — čez trenutek je prihitela vsa soba na dvori- šče, kjer smo morali na kar prehitevajoča se povelja: »Dol — gor! Dol — gor!« pa- dati na mokro in blatno ze- mljo, vstajati in padati. In če kateri starejši, morda moč- nejši in neokretnejši ni mo- gel tako hitro, je bil v nevar- nosti, da mu pomore stražni- kov škorenj, in gotovo ne .bo- žajoče, ali puškino kopito.« Brata Žagarja sta dobivala st-alne obiske najrazličnejših ljudi, izmed katerih jih rnnogo nisem poznal. (Se nadaljuje) jumena hiša« z dvoriščne strani. 16. maj 1969 STRAN 13 25. - Avtombil je zletel čez rob! Paradižnik in Paradižnica sta zamižala. Čutila sta, kako zdravi planinski zrak šumi mimo njunih ušeh in nato močan udarec - znak, da se je vozilo spet dotak- nilo našega planeta! Avto je zanihal v nebotični steni, zagozden za ostrim skalnatim robom, ki je štrlel iz stene. - Vse skupaj se je zgodilo veliko prehitro, da bi se bilo čas pošteno pre- strašiti, zakričati na pomoč, priporočiti se sveti Klari. In tu v strmi steni so začeli Paradižnikova oblivati obilni potoki ledenega znoja. Da, kam pripelje človeka življenje! Celo, če se vozi v ble- ščeči limuzini. - Paradižnik se je ozrl navZff in navzdol. Ne, nič, prav nič se ni dalo sto""'^ Ne naprej ne nazaj ni šlo, pa tudi izstopit' ' ni dalo. Celo kaj dosti gledati ven ni bilo P poročljivo. Tu bi se še gamsu najbrž zavri v glavi. 14 16. maj 1969 STRAN PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: KAKO SO MOJEGA STRICA COPRNIGE ZMEŠALE Pozno popoldne se je vra- čal peš iz Sevnice preko Pekla, Podgorice in Hrastja domov v Jurklošter. Bil je žejen, pa se je hotel nad Krakovim malo spočiti in pri neki hiši odžejati. V tej hiši so ohtrgovali fižol; poleg do- mačih je bilo tudi nekaj na- jetih starih žensk, katerih on Presne je jed, ki jo pripra- vijo iz prvega mleka od kra- ve, ki je skotila (mlezivo). To se napravi kot praženec, ah pa dn^ače, kot skuta. Ne eno, ne drugo se ne sme pi- hati, mora pa se jesti še vroče, četo jed pihaš, potem pozneje tisti vol »žreha« — sopiha. ni poznal. Stric, zgovoren, kakršen je še danes, je hitro začel pogovor, malo za špas, malo za res in ena od sta- rejših ga je povabila, naj prisede in pomaga odpirat stročje. Stric pa pravi: »Hja, nič b^ ne rekel, če bi bile to kakšne mlade, pri takih sta- rih pa že ne ostanem, ker imam doma le še boljšo kot ste ve.« Pa se zopet ta naj- stare.)ša oglasi: »že dobro, že, ampak zapomni si, da ne boš pri njej nocoj zaspal. Bolje ti bo tu, pa čeprav smo stare.« Stric je odšel, ne da bi na te zadnje besede sploh kaj posebnega pomislil. Zmračilo se je že, ko je po tisti hribovski pešpoti prispel v vas Polje. Namenil se je po najbližji poti preko gozdička na glavno cesto in potem po cesti do Jurkloštra. Poti je le za kakšen kilome- Da s\inje ne bi mora tla- čila, so razsekali na korito in na vrata »morsko taco«. ter in že si iz Polja na glavni cesti. No, in nekdo na sredi poti, pravijo na »vrhu Grad- ca«, je bU pred več sto leti grad, katerega so najbrž raz- dejali že Turki. Tu se poti križaj). Glavna pot pelje iz Polja preko Sel. na Jurklo- šter, druga, bolj steza, ozi- rola kolovoz, pa iz Lisce na Razbor. Tu se začenja drugi del stričevega potovanja iz Sev- nice. Do tega križpotja je prišel v redu, takoj pa, ko je stopil nanj, ni ve4el ne kod ne kam naprej. Taval je malo naprej, pa se mu je zdelo, da je v trnju, vrnil se je zopet nazaj na križpot. Zavil je na levo proti Raz- borju, zopet je bil v trnju, ali pa je hrumela voda (ki je tam sploh ni) in ni mogel dalje. Šel je nazaj na staro mesto. Utrujen in žejen je hotel kar tam sesti in poča- kati jutra, pa ni mogel. Zdaj SC JC odločil, da gre po poti desno. Ta vodi precej v hrib, ker pelje na Lisco, njemu pa se je zdelo, da tava vedno navzdol. Pa se je popolnoma prepustil as»)di in kar naprej hodil. Zbudilo ga je petelinje petje, pravzap.av zdramilo ga je, da je začel misliti, če bi klical na pomoč, rakrat je zagledal pri neki hi.ši luč, ker je gospodar vstal in se od- pravljal k prvi nla'^i na Raz- bor. Stric še ni vedel kje je, dasiravno je mimo te hiše že ■ istikrat hodil, pa tudi s temi ljudmi jf čisto domač. Poklical .je, gospodar, ki mu jt; prišel odpirat, ga je za- čudeno pogledal, ko .je spra- ševal za pot na Jurklošter in v hribu pod Lisco. šele ko mu je gospodar rekel: »No, Miha, kaj pa te moti?«, se je zavedel, spoznal hišo, njega in jo sramežljivo oilkuril Da kače ne hotUjo okrog vogalov, so potrosili okrog hi- še lupinice blagoslovljenih ve- likonočnih pirbov. * Da kokoši vedno pridno nesejo jajca, jih moraš, pre- den jih prodaš^posipati z ži- tom in jim naslednje jutro dati tisto žito pozobati. domov, šele doma se je spomni na tiste besede: . »ne boš, ne, nocoj pri ženi zaspal!« Pa še nekaj je pri tem je za- nimivega. On je bil svoje diü čevljar, pa si je v Sevnici nakupel precej čevljarskih potrebščin, od podplatov, klincev, drete itd., da je tiste »palteljce« težko nosil in vse lepo domov prinesel. Ničesar ni izgubil. Če pa je še kdaj poznejše delo. Za takrat pa morajo biti telege In jarmi novi. DOMA PUZVAJA zidaj bom pa bralcem po- vedal koristen recept iz Ko- lomonovega žegna. Zlato je redka in dragoce- na kovina. Kdor ima za pro- dati zlato, dobi lahko lepe denarce. Pa čujte! . Zlato se da doma izdelovati iz ilovi- ce. Poglejmo v Kolomonov žegen! Dobro si zapomnimo, da bomo znali: »Dobite si ilovice iz treh pokopališč, torej iz šmiklavškega eno lo- pato, iz šentlenarskega eno in iz šentruperskega eno. To ilovico dajte v primerno po- sodo (škaf). Zdaj si pa dobi- te blagoslovljeno vodo svetih treh kraljev. Dan pred Tremi kralji —r 6. januarja blago- slavljajo v vsaki žup.ii cer- kvi vodo in jo dobite lahko zastonj, samo flašo prinesite s seboj. Toda ta mora biti prbiešena iz treh različnih farnih cerkev. Naredite si iz lesa primeren »šterctrajbar« in polijte ilovico z blagoslov- ljeno vodo. Zdaj pa začnite mešati. Kar , mešajte, me- šajte neprestano tri ure. Ves čas, ko boste mešali, pa se ne smete spomniti na kroko- dila. Ce se pa med meša- njem le enkrat spomnite na krokodila, pa je vse delo — zastonj Namesto dragocene- ga zlata, ho nastalo v poso- di samo — blato.« Samo tam okoli postelje, pod katero je bil skrit domači fant, so še ostali. Zato pa pri Bibečevih tudi poslej niso bi- li brez grilov. NA KONCU POHODA PIONIRSKE XIV. Pionirska XIV. divizija, ki je šla čez vse kraje, ki jih je pred 25. leti na svojem pohodu obiskala tudi resnična divizija, je svoj pohod končala v Ve- lenju, kjer je raport sprejel narodni heroj TONE VIDMAR-LUKA. Velika pionirska slovesnost na Titovem trgu v Velenju minulo soboto je bila krona ene največjih pionirskih ak- cij v Sloveniji — pohoda pio- nirske 14. divizije po poteh zmagovite XIV. divizije iz- pred 25 let. Na zaključni slo- vesnosti, ki M) se je udeležili številni visoki gostje iz Slo- venije in Hrvatske, je bilo več kot 3000 slovenskih in hr- vaških pionirjev. Sem so pri- korakale s svojimi prapori tu- di delegacije pionirjev iz 15. občin, ki so sodelovale na pohodu. Pionirji predlagajo v hnenu 50.000 udeležencev več kot 500 kilometrov dolgega pohoda prek Hrvatske in Slo- venije naj postane ta pohod vsakoletna tradicionalna pio- nirska manifestacija. Raport pionir.iev ter spominski pra- por pohoda je sprejel nek- danji komandant XIV, divizi- je Tone Vidmar — Luka. Slo- vesnost v Velenju je bila bi- ser med prireditvami v mese- cu mladosti. Foto: F. Krivec Besedo ima: roNi HERCFELER »Dragi moji, ali se vam je že začelo kaj sivitati o letošnjem doipustu? Kam jo boste mahnili? Hm, jaz sem imel pred dnevi v Ce- lju to srečo, da sem skio- ro z nosom zadel v samo- postrežni trgovini na svo- jevrsten turistični pro- spekt. Koj pri vhodu so büi naloženi kozarci z ob- morskimi motivi. Pozorno sem si ogledoval te svoj- stvene suvenirje sredi asifalta in betona. Sveti Stefan, Poreč, Brela ... oooh ... Bilo bi čudovito namakati se kakih štiri- najst dni. Sicer pa sem si za vsak primer kupil dva kozarca z motivom Sv. štefiana, toliko pač, da bom s suvenirjd dražil svoje znance. Ideja kaj?! No, glede idej se sploh ni kaj pritoževati. In še vsa sreča, da ideje ne stanejo veliko. Pred dob- rim letom in pol je v Ce- lju nekdo prišel na idejo, da je potrebno za razširi- tev kemične Industrije re- zerviriatl kar 165 hektaaw zemlje. Ce drugje ni pro- stora, potem pač proti Sa- vtojsiki dolini. Obstajala Je n. p. ideja o žičnici na Stari grad, medtem feo ni- ti za asi?altiranje ceste ni denarja. Ali na primer tale ideja: na šmarskem kon- cu so prišli na idejo, da bi bilo fantastično rešiti problem atomskih toplic v Podčetrtku s črpanjem vode po cevovodu v Ro- gaško Slatino. Tu go na- mreč postelje, parki, as- faltna cesta in še kaj. Od muh nI ta ideja, da bi v bodoče obsegaJi dnevni redi sej občinskih skup- ščin le kakih 10 točk aa en sam dopoldan. Kar je preveč, je preveč! Presne- to, tudi meni bi se uprlo, če bi mi žena ob dveh, ko pridem domov dejala: Ta- ko, dragi moj, zdaj se bo- va pa pomenila o 24 za- devah ... Tudi če bi bilo obratno, verjemite mi, ne bi bilo nič kaj več haska. öe mi ne verjamete, po- izkusite!« TEDNiKOVA PLOSti Novi dobitniki TlOOM K()VI<: PLOŠČE -so Marta Dobrne, Gorica 29, Gorica pri Slivnici; Alojz Brečko, (Jorica 4, Gorica pri Slivni- ci; Ivan Drame, Javorje 36, (iorica pri Slivnici; Marija Kokolj, Loka 5 a. Loka pri Žumsu; Ljudmila Dobr.šek, Tratna 18, Gorica pri Sliv- nici; Biserka Pačnik, Milen- kova 24, Slov ka Vodovnik, Skoi^'l»: Zreče; Jožef Pitrof ^ vrh II, Zreče; Pr^H nik, Zeče n h., siov'^ ce; Jože Funtek, p^u "^ii Luče ob Savinji; ^^ Podvolovjek 16, Luč« P vinji; E:mica Ravnjat n,ie 74; Tončka ZupaW J ! Ije 38, Braslovče Laharnar, Griže 120. ^ k Zaenkrat kopalci le še v odprtem kopališču s ter- malno vodo v Rimskih Toplicah. Vse, kopanja in sonca željne te dni vleče v ta bazen, ne glede na to, da je ob nedeljah vo- da že dokaj gosta. Kje je še tisto sonce, ki bo se- grelo Savinjo, Savo in vse tiste potoke, ki ohlajajo ljudi v pasjih dneh? Asfaltni pas se je od Ra- deč potegnil vse do Vrho- vega. Podjetje iz Novega mesta pridno vleče asfalt čez utrjeno in razširjeno cestišče proti Sevnici. KLADIVARJEVl Alfe so se zelo dobro odra med ekipami, ki so I movale na tradicioni prireditvi »Tek ob i okupirane Ljubljane, toreporter E. ŠELHAUS ekipo članov celjski lahkoatletskega kluba p ravno pri prehodu pontonsko brv. PIONIRSKI KROS Na prvenstvu osnovnih v krosu je nastopilo 240 jakov. Zmagovalci: deld 6. raz.: Mulej (štore), d no štore; dečki 6. raz.: ® hovac (IV. os. š.), ekipn«® os. š.; deklice 7. raz.: Zaj«j (IV, os. š.), ekipno 0Š| Vrunča; dečki 7. raz.: Ij (IV, os. š.), ekipno IVJ š.; deklice 8. raz.: Krl*j (OŠ F. Vrunča), ekipno] Pdule; dečki 8. raz,: BW vič (IV, os, š.), ekipoflj os. š. p. DROFEI® NOVl TEDNIK - ništvo in aprava CelJ Gregorčičeva 5, poštni P^ dal 161. Urejuje uredni^ odbor. Glavni urednj BERNARD STRMCN» odg:ovomi orednili KRASOVEC. NOVI T^ NIK izhaja od decemDi» 1968 kot naslednik C&l SKEGA TEDNIKA, ki jej. hajal od 1955 leta. N®* TEDNIK izüaja vsak ^ trtek. Izdaja CGP »DE*^ — enota informacije Pr pagandna Celje. Tisk klišeji CGP »DEIX>« ^ kopi.sov ne vračamo ^ na posamezne številke , par (60 SD), letna nsnj, nina 30 aovih din SD), polletna 15 ""L din (1.500 SD). Za znaša naročnina 60 oo din (6.000 SD) Tek^>^ ČUD 507-1-1280 Tr.li!'^ NI: uredništvo 23-69. ^ oglasi in naročnine. „5 nomska oropaeanda TULIPANI Narava je dobila novo barvo. Zdaj nI več rjava in pusta. Zelenilo je pobarvalo liste in travniki so ^ zaradi rožic postali bolj pisani, bolj vabljivi. Tudi vrtovi pri hišah so spremenili svojo podo lx>. Tu in tam so sicer vir najnujnejše zelenjave, povsod pa so nastale tudi večje ali manjše gredice, na katerih se že bohotijo prve spomladanske rože. Zdi se, da je zaradi urejevanja vrtov nastalo med sosedi pravcato tekmovanje. To morda, vsaj v Celju, tudi po zaslugi olepševalnega in turistič- nega društva, ki najuspešnejše gojitelja cvetja celo nagrajuje. Razvila se je prava tekma, in njeni rezultati so vidni — lepo okrašeni balkoni in ure- jeni vrtovi. V ta prizadevanja, da bi uredili stanovanjska okolja, je vloženo veliko dela, veliko uric. Kdo bi jih sešteval. Njihova vsota je na gredicah, v ovetr ličnih lončkih, na urejenih zelenicah in ne na- zadnje v veselju, da je uspelo tudi to delo. Toda, saj veste, da se včasih zgodi kaj takšnega, kar skali to delo in veselje. Je že tako. V takšnih »dejanjih« se po navadi zrcalijo odnosi med ljud- mi. V primeru, ki smo ga zvedeli, sicer ne gre za bližnje sosede. Res ne, da ne bo zamere in nepotrebnih razburjenj, kot v primeru, s katerim smo nakazali tekaj težav preužitkarjev na vasi. Tokrat gre za lepo gredico pisanih tulipanov, ki so vzbujali pozornost, da se je korak slehernega spre- hajalca ustavil tn se je oko spočilo na lepih bar- vah cvetov. In prav ta lepa, da ne rečemo nežna gredica, je postala plen neusmiljenih rok. Človekova senca se je med te cvetove prikradla v nočnih urah. Težka noga je stopila na mehko 01 komaj zrahljano gredico ter teptala nežne cve- tove, ki so se zaradi teme zaprli in zato niso mogli očarati človeka, ki se je prikradel med nje, da bd ga odvrnili od grdega dejanja. Kar ni opravila noga, je storila roka. Tulipani so padali po zemlji, nekaj jih je ostalo v roki, in prava posledica tega nočnega obiska je bila očitna šele v jutranjih urah. Namesto, da bi se odprli in pozdravili toplo sonce, so cvetovi ležali na zemlji, pomendrani in umazani, žalostna slika in še bolj žalostna slika človekovega dejanja. -an