še. 157 hfolu jutam i gttifid (biti tnukni l» - V Trstu, v sredo 4. lullja 1M3. Posamezna Številka 20 cent. LetaJk XLV1I< fgha}a, izvgemfti AstSkega M. 20. pisma se mt sprejcs Antsn Oerbec -tnih ca mese: L 7. 2* iMfemitvo aieset L r Istr op. • T V* Mi s« Uredništvo - £ * ,-3»* " J- ^uilHs in oprav* K 11« EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t firokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sahvale, poslanice lit vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglas! po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poCUjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a*. Frančiška Asiškcga štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-61. Ne v asimilaciji, marveč v bratskem soiltiu le sprava Sprava ni v tem, da se nečutno zhjsmo drug z drugim« da vidno absotbiramo drug drugega; marveč v tem, da se nesebično zavedamo, da bratska obstojamo drug poleg drugega, je naš glavni poklic!* Tako j-e govoril v deželnem zboru češkem v letu 1865. — Karel Sladkovsky, Kdo in kaj je bil govornik? Mož, ki je v letu 1848. stal v Pragi na barikadah za idejo svobode narodov, proti absolutizmu kronanih avstrijskih sam-cdržcev in proti zakrknjenemu birokratizmu, temu ostanku iz srednjeveška dobe, bojevnik, ki je tvegal vse v borbi za osvoboditev svojega naroda iz spon suženjstva. Od' leta 1348. pa do 1857. — torej celih 9 let — je Karel Slad- drugega, marveč njihova naloga je, d« živijo bratski d*ug poleg drugega Ta sodba Sladkovskega je tudi danes tolake aktualne pomembnosti, kakor da je bila izrečena nalašč za današnje čase in današnje razmere in v obsodbo današnjih metod pri urejevanju življenja medl narodom in narodom, posebno pa tiste manjšinske politike izvestnih držav, ki vidi najprimernejšo rešitev tega vprašanja ravno v tem, kar SIadkovsky tako odločno odklanja: v absorbiran ju manjšine od stram večine! J Naloga narodov ni, da drug drugega ' absorbirajo*, ali — da rabimo besedo, ki je postala pri nas vrhno poJitično geslo — da << asimilirajo* manjšale, marveč da živijo ■ ' i" ---- da <-asimilirajo* manjšine, marveč u-a. ^ivijui kovsky moral ječati v avstrijskih ječah, med sebo- v božjem ^ru, spoštujoč se med radi svoje vneme za ideal svobode naro- j sefc> • se v stremljenju po dev in radi svoje neustrašencsti v borbi vscm blagem in lepem. Kar nalaga Slad-za svoje ideje. Dve leti so ga dr za It v narodom kot njih «glavni poklic», samotnem zaporu na praikem Hradzmu . z ' vedf svobode, načela sodobne de-6 let pa v žalostno proslulih kazematah J^^ ^ ,enakoT)ravniSti in tudi ideje olomuske trdnjave. Bil ,e mučenik za svoje, človekoJjubia# Sodba Sladkovskega je obe-prepričanje m svoje ideale. Po odrešitvi sz fneTii obsodba politike, ki asimiia- avstiTijskih verig je Sladkovsky neuklonje- - - * nega duha in neupognjene volje jel aktivno posegati v politično življenje kot politik, kot poslanec, kot praški občinski zastopnik, posebno odlično pa kot neustrašen in prvovrsten žurnalist. Tudi italijanske žur-raliste utegne zanimati, da je bil Slad-kovsky soustanovnik «Narodnih Listov« c i »o manjšin cznača kot vrhno dolžnost narodnega in državnega — pairijotizma! To sodbo bi morali poslušati in trvaževatj še posebno naši sodržavljani italijanske narodnosti, kajti prišla je iz ust moža, ki ga smemo s polno pravico označati kot sodobnika in vrstnika mu cenikov in veU- oustanovnrk «lNarodnih List; kanov iz italijanskega Risorgimenta, kot tega evropsko znanega glasila nekdanja; h a soborca za udejstvitev velike Mladočehov ter da je pn tem listu sode 1 o- ^ ki je s svojo etično silo val do svoje smrti, kj ,e nastopila ***jukdiniia Italijo in italijanski narod! In še 4. marca leta 1830. j pasebno moža| ki se je sporedno z italijan- Temeljna načela, za katera se je Slad- j skimi borci boril proti istemu avstrij skemu kovsky vztrajno in žilavo boril, so bila: j jarimi, despotizmu in pohlepu Kabsburgov-svoboda, enakopravnost in demokracija! I cev p^ zatiranju vsake svobode arugih na-Vsled njegovih osebnih vrlin, absolutne j rodov!! Kdor se ie boril proti dunajskim nesebičnosti hotenja in kristalne čištosti j mogotcem, mora biti za svobodo vseh na- mm-----' —— -1"- ——1 će je pošten in dosleden. Sodbo a bi mor« :er je o ^ posebno oživil zgOL__ ----- nem zboru na Dunaju s solzami in očeh. j tradicijo, ki ji je ta narod ostal zvest tudi v Kljub temu pa da je bil Sladkovsky ideal- | velikih zgodovinskih časih svetovne vojne no navdušen borec za> pravico in svobodo s tem, da je pcslai tisoče svojih junaških isvojega češkega naroda, je znal biti pra- borcev na — italijansko fronlo, kjer so se vičen napram narodnemu' nasprotniku. Na s sinovi italijanskega naroda skupno borih, Husovi slavnosti v Pragi leta 1869. je rta- trpeli in umirali za iste ideale in proti glasal z zadoščenjem, da so se te slavnosti istemu sovražniku!! Kakor je bilo vojno udeležili vsi narodi brez razlike. Vedno in zavezništvo med Čeha in Italijani posveče-odkritO se je poležal za med. Čehi in Nemci, zemal Za prOpOrCljOii« 11 »i. >«"»" i y ^fviauu a muiui >K/ —J ; — ——e,- Celo H. Friedjung, ki je v slovitem poznej- j Sladkovsky vsem narodom po; načelih brat sem procesu s hrvatsko - srbsko koalicijo stva, enskosti, enakopravnosti In narod ne žalostno proslul radi svojih potvorjenih lobode! Ponavljamo še enkrat izrek veli-dokumentov, je v svoji «Deutsche Ze-itung» j kega Čeha Karla Sladkovskega: da naloga priznal Sladkovskyjemu doslednost, vztraj- j narodov ni, d!a bi drug cirugega absorbirali, nost, poštenost in vzorno pravičnost na-; — rabimo pri nas berj domačo be-pram prijatelju in sovražniku. jsedo — ^asimilirali*, marveč ie njihov Kako si je Sladkov&kv mislil razmerje • «g!avna poklic^« da se zavedlo, da mo/sjo med narodi, je nepresežno lepo povedal z j bratski obstojali drug ?olej£ dit^ega'! Tako besedami, navedenimi gori na začetku tega jins nalaga mučenik, ki je: skozi dolga leta — _ - L 1 1___ • t 1 t _____t _ 1_ ___ ... 1 ! i*' ^ ! J /viru članka: ni treba, da bi se naibdi zliH drug v drugega, ni treba, da bi absorbiraj o'rug sain tipel v kazematah osa veliko ideja svobc.de narodov! Italija Posl. pioi. Pietravalie podlegel rani NEAPOLJ, 2. Posl. prof. Pietravalie, podpredsednik poslanske zbornice, ki je bil pnredi par dnevi zavratno napaden, je kljub operaciji podlegel težki rani, ki je imela za posledico zastrupljenje. Pred sestankom poslanske zbornice. —- Kdo so podpisniki proglasa katoličanov. — Izjave po-poiarskega poslanca Arcca. RIM, 3. Otvoritev rimskega parlamenta se bliža. Poslanska zbi rnica se otvori, kafcor je bilo določeno, najkasneje 9. t. m- V parlamentu hi v vladi se opaža vsled tega živahna zaposlenost. Gibljejo se tudi parlamentarni khibi posameznih strank. V soboto se je vršila zborovanje vsedržavnega sveta demokratičnih so-ciplcev, danes predpoidne se sestane parlamentarna skupina popolarslte stranice. Živahna zaposlenost se opaža, kakor rečeno, tudi v vladi. Za ta teden so napovedane -tri seje ministrskega sveta. Vprašanje preuredbe volitvenc-ga reda prevladuje seveda povsod na razpravah. Isto vprašanje bo najvažnejše tudi na dnevnem redu prihodnjega zasedanja poslanske zbornice in prerokuje se, da bodo seje precej burne in potne govorniških spopadov. Ker tvorijo popolari glavno silo opozicije j>roti novemu voHtvenemu redu, se v političnih krogih najveć razpravlja o zadržanju popolar-ske skupine. Veliko pozornost vzbuja med političnimi krogi tudi znani proglas italijanskih katoličanov, ki je bil objavljen te dni in v katerem so se razni katoliški veljaki cdkrUo izjavili za fašisiiovsko vlado. Ta proglas zadobiva tem več^o pomembnost, ker se nahaja med podpisniki zelo mnogo oseb, ki so v tesnih zvezah z Vatikanom. Alvarez De Castro je generalni brigadir plemenitaške straže v Vatikanu. Alvisi-MoseHa lajni komomilk sv. stolice in odvetnik pri «Sacra Romana Rota»( Angelini, tajni komornik m bivši ravnatelj uradnega Hsta sv. stolice ' Osservatore Romano*, An-tici-Mattei, generalni brigadir plemen, straže v Vatikanu in se kakih dvajset drugih dostojanstvenikov iz vatikanske službe. Poleg omenjenih podpisnikov je še nekoliko drugih, toda dejstvo, da je proglas podpisalo toliko odličnih mož, ki so v najtesnejših zvezan z cđlcćil-irimi krogi v Vatikanu, priča samo na sebi do-( kaj zgovorno, da izhaja odpor proti Don Stur-j 7ovi politiki napram fašizmu iz vatikanskih krogov in da se je torej Musso!iniju posrečilo napraviti med službeno popolarsko stranko in Vatikanom re>en spor, ki se bo dal težko poravnati. — Današnji tukajinji listi objavljajo izjave po- j potarskega jx>slanca Aroca, kateri se naravnost jovražno izkaže proti Don Sturzovi diktaturi.} Ožji in širši odbor stranke, vodstvo parlamentarne skupine, občni zbc*ri, z eno besedo vse delovanje in vse institucije po po lanske stranke da se nahajajo popolnoma v rokah Don Sturza :n kfoga. njegervih najintimnejših političnih prijateljev. Povsod zapoveduje v obliki prave osebne diktature. Vsled takih razmer da se Čutijo nrnegi poslanci, katerih sposobnost je obče priznana; ponižane in zapostavljene, kar rodi, kakor je raziumljrvo, odpor m nezadovoljstvo, ki prav lahiko planeta na dan v obliki strankarske nediscipline. Tak izbruh nezadovoljstva med člani popo-larske parlamentarne skupine napoveduje poslanec Aroca s precejšnjo gotovostjo pri glasovanju o preuredbi volitvenega reda. Po njegovem mnenju poslanci popolarsike stranke to pot ne bodo poslušali Don Sturza, temveč bodo glasovali z vlado kljub dnugačmm navodilom vodstva stranke. Poslanec Aroco tudi našteva po imenu one svoje tovariše, ki bodo glasovali na svojo roko. To bi bili Baranzini, Agnesi, Milani, Cappelleri, Goriš, Corazzini, Anile, Degni, Di Fausito, Groncui, Guarienti, Imberti, Mat-tei-GentiK, Miceli-Picardi, Zegretti, Padulli, Pellizzari, AchHe, Piva, Vassallo Ernesto, Bru-nelli, Cascino, Bertini, Bertone, Boggiano-Pico, Bosco-Lucarelli, Curti, Merlin, Meda, Rodino, Boncompagni, Tommasi, Carapelle, Pestalozza, Tavini in še par drugih. K ttem poslanoem, ki tvorijo takoimenovano desnico popolarske stranke — nagiaša posl. Aroca — pa je treba prišteti še par izrazitih ftfofašistov. Poslanci« ki sem jih naštel — zaključuje g. Aroca svojo izjavo — se ne bodo postavili proti vladi g. Mussolinija ni proti fašizmu. V zbornici bodo ali glasovali za preuredbo volrtvenega reda ali bodo podali posebne izjave, v katerih bodo poda se ne bodo pokorili ukazu Don Sturza, ali bodo podali posebne ijave, v katerih bodo povedali, zakaj se vzdržijo glasovanja. Posledica bo taf da bosta morali razpasti najprej parlamentarna skupina a pozneje tudi stranka sama ali pa menjati sedanjo smer. Jusoslavila Parlamentarna situacija — Skupščina na kratkem odrootu — Nujnost uradniškega zakona BELGRAĐ, 3. Po cMgih poetičnih razpravah, po napornih debatah o izrednih hi naknadnih kreditih in po sprejetju zakona o proračunskih dvanajstinah je narodna skupščina 30. junija t. L nastopila kratek etimor. Zastopniki parlamentarnih skupin so predsedstvu skupščine sama izražali željo, da se jim dovoli oAnor zato, da morejo stopiti v stike a svojinu vodilci ter jim pojasniti položaj, poslanci potrebujejo kon- takta z voHlci, 4* jim morejo pojasniti, zakaj je potrebovala država vire novih dohodkov in kakšne so državne finance. Na splošno željo vseh parlamentarnih skupin je predsedstvo narodne skupščine odredila odmor do 9. t. m. Za 9. t. m. ob 9. dopoldne je sklicana plenarna seja s temle dnevnim redom: 1. volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga glede razlastitve velikih posestev in kolonizacije, 2. volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, 3. volitev odbora za proučavanje zakonskega predloga o priznanju izrvtrševanja advokature v področju) diaknatinskega višjega sodišča odvetnikom tega področja, ki so dne 2. februarja 1922. oiptiraJi za italijansko državljanstvo. 4. volitev odbora za proučavanje zakonskega predloga o dopolnilih in spremembah v zakonu c, državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922., 5. volitev odbora fca proučavanje predloga1 o spremembi zakona v zadevi beghikov v Bosni in Hercegovini z dne 17. maja 1921., 6. volite^ odbora za proučevanje zakona o izvršitvi agrarne reforme v Dalmaciji in 7. volitev odbora za proučavanje zakona o izplačilu vojne odškodnine. Na prihodnjih plenarnih sejah imala priti v razpravo po dosedanjih programih dva najvažnejša zakona in sicer: I. Zakon o ustrojstvu vojske. Ta zakon je vojaški odbor po končani podrobni debati takoj že 30. junija predložil v poročilo plenumu zbornice. • ' II. Zakon o uradnikih m ostalih državnih u^užbencih meščanskega reda. Ta zakon je zakonodajni odbor že sprejel v načelni debati. Včeraj ob 9. dopoldne je pričel zakonodajni odbor razpravo o podrobnostih zakona, ki se ima zaključili do 9. t. m. Pričakotvatž je torej, da piide ta zakon ie v prvih prihodnjih plenarnih sejah na dnevni red. Kakor je videti, skviša radikalna vlada do parlamentarnih pcrčitnic izvršiti svoj minimalni delovni program. Do 20, t. m. do dneva počitnic bosta gotovo sprejela goii navedena dva nujna 7.akooa in ostali delovni program se ima po končanih počitnicah nadaljevati. Na ta način bo zaključena v smislu ustave prva pok>vica redneg i zasedanja. Razmerje med SLS in muslimani • BELGRAD, 3. Po dcrfgth in burnih debatah je nastopilo sedaj v parlamentu neko pomirjenje. Razmerje med radikalno stranko in vlado na eni strani ter muslimani in SLS na drugi strani se polagoma razjas-njuje. SLS videč, da s svojimi pretiranimi grožnjami in napovedjo vojne ni uspela, tver so se njene grožnje popolnoma izjaxG:-vile, je sedaj začela ubirati milejše strune in skuša dobiti od vlade kolikor mogoče koncesij. Razočarana pa SLS, ker so radikalni poslanci zavzeli napram njenim grožnjam odločno in nepopustljivo stališče. To je tudi SLS prisililo, da je začela; nvoje zahteve pretvarjati v milejše in gladkejše forme. Svoije grožnje, da zapusti parlament, do danes na uresničila. Ostalo je pri frs-zi. Poprej tako intimno raizmerje med muslimani in SLS se je zadnje dni znatno ohladilo. Pa vseh dogodkih zadnjih dni v parlamentu je lahko videti, da' sta se začela miuslimanski kEub in SLS razhajati. Muslimani vztrajajo na pritisk svojih volilcev pra principu, da morajo sodelovati v narodni skupščini Muslimani nikakor niso pripravljeni zapustiti parlamenta. Muslimanska organizacija po svojem vedfetvu izjavlja, da je njena imperativna zahteva sodelovanje muslimanskih poslancev v narodna skupščini. Muslimani utemeljujejo to stališče na ta način, da fimgira miuslimanski klub kot posredovalec med Srbi in Hrvati, da ravno muslimani rmajo vršiti važno misijo posredovanja in da so kot taki! tolmači idiefe jjomirjenja med obema narodoma, radi česar so skušali stopiti v kontakt z Radićem. Muslimani pa so mnenja, da se ima to pomirjenje izvršiti na parlamentarnih tleh. Seja ministrskega sveta — Novi italijanski predlog* o reškem vprašanju BELGRAD, 3. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala do devetih zvečer Najprej so raizpravljali o reškem vprašanju. Iz Rima so dođi kurirji jugoslavenske komisije in prinesli nove predloge italijanske vlade. Podrobnosti niso znane. Na seji je bilo sklenjeno^ da se zbiranje vojnega plena v južni SAsjii odvzame vojaškim oblastvam. Pravosodno in vojno ministrstvo bosta izdelala poseben- pravilnik o zbiranju vojnega plena. Seje se je prvič udeležil tudi g. Nikola Pašić. Paštć odpotuje na daljši odmor BELGRAD, 3. Ministrski predsednik odpotuje po nasvet« zdravnikov na daljši odmor v kako inozemsko kopališče. Zdravniki mu svetujejo ta odmor, ker je atentat kolikor toliko manj živčno vplival. Po drugi veitziji pa baje, kakor to poroča «Pravda*, bo prevzel g. Pašič naprej državne posle. Atentatorja Rajića isroče sodišču BELGRAD, 3. Poizvedbe, ki jih je vodila policiiska oblast proti atentatorju Rajiču, so prinesle obširen materijal, ki pa še ni popolnoma sortiran in urejen. Iz vseh dosedanjih poizvedb m izjav atentatorja samega se lahko že danes sklepa, da primanjkuje stvarnik dokazov o političnem značaju izvršenega atentata. Tekom današnjega dneva izroči izvršilna policijska oblast atentatora Rajića rednemu sodišču. Mestnemu sodišču |e poverjena kazenska pre- iskava. Vodstva preiskave je prevzel najboljši kazenski sodnik Rafajlovrč, ki ima na podlagi celokupnega materijala sestaviti obtožbo in ugotoviti vse važnejše mov mente atentata. Razvitje praporov «Orjune» LJUBLJANA, 2. Organizacija jugoslovanskih nacijonalistov je imela včeraj v Ljubljani svojo prvo večjo prireditev. Na vrtu «Narcdnega doma» se je včeraj dopoldne vršilo slovesno razvitje praporov ljubljanske oblastne in mestne ter šišenske organizacije «Orjune». K slavnosti, ki je prisostvovalo veliko število nacijonalistov, so prispeli tudi delegati iz raznih! kr ~ je v Slovenije in Hrvatske. Pozornost je zlasti vzbujal orjaški četas Pavlovič, oborožen od pet do temena, ki je prispel celo tz daljnega Mo-sćarja. Slovesno razvitje praporov je otvoril predsednik oblastnega odbora «Orjune» inž. Kranjc, ki je v temperamentnem svojem govoru uvodoma omenjal, da v času, ko so se nasprotniki zbrali, da uničijo mlado državo, so se zbrali tudi jugoslavenski nacijonalisti v mogočno falango od Var da rja do Triglava, ki bo čuvala s težkim bojem pridobljeno svobodo. (Klici: «Dcl s separatistih) Predsednik je nato izročil zastavonošama ljubljanske oblasitne in mestne organizacije «Orjttne» obai prapora, ki sta iz težke svile in krasno izdelana, z besedami: «Ohrani ga in čuvaj ga čistega, kakor Ti ga izročam!» Z istimi besedami je nato predsednik šišenske «Orjune» Roš izročil prapor svojemu zastavonoši. Kumice praporov so nato na prapore pripele trakove. Na to so se vsi trije prapori in prapor z Bleda križali, godba «Zveze jug. železničarjev» je intonirala himno «Bože pravde*. Predsednik inž. Kranjc je nato odlikoval z redom »Zelenega zmaja* brata Čopa in ŽnidarŠiča. Delegat «Orjune» iz Šiške je imel zatem lep govor, omenjajoč, da kri dobrovoljcev na solunski fronti ne tekla zastonj. Inž. Kranjc je nato zaključil oficijelno proslavo, pavdariajoč v zaključnem govoru, da ti prapori niso kot prapori drugih društev, temveč to so bojni prapori in bojna je organizacija jug. nacijonalistov. *Or-juna» se je zatem formirala v impozantno povorko in z godbo na čelu odšla z novimi pranori pa mestu, vzklikajoč kralju in državi. Na vrtu «Narcenega doma* se je vršila popoldne nato intimna zabava. Osrednfi vseruski odsek odobril nov c i vil no-pravdni red! — Prekckavk&ške republike za zvezno rusko socialistično iepublii^o Nemci na poljedelski razstavi v Moskvi Spcmenžk Woro-vrskemu MOSKVA, 2. Osrednji vseruiski odsek je odobril nov civilno-pravdni red, ki ba ustregel novim* zahtevam trgovine in indu-sirije, ki sta se v zadnjem času jeli živahnejše razvijati. Poleg tega je bilo dodano ka-zenisk&mu zakoniku več novih poglavij. — Osrednji odbor pr ek ok a v k kii i republik je odobril načrt za ustavno preosnovo ruiske socijaJistlčne sovjetske republike v •zvezo socijalističnih republik. — Nemškj poslanik v Moskvi Brockdorf je obiskal poljedelsko razstavo ter izjavil, da velilka udeležba nemških trgovcev na razstavi pač jasno kaže, da Nemčija želi sodelovati z Rusijo. — Delavci iz krajev ob Donecu so sklenili, da postavijo \Vorowskemu sipocneni na lastne stroške. Potiska Stanje papiraaatega denarja na Poljskem VARŠAVA, 3. Stanje papirnatega denarja v poljski reoiiibliki je znašalo po r.zžkazu z dne 31. maja t. 1. 2,733.794,112.878 poljskih mark. 0<š 20.-31. maja se je število papirnatega denarja pomnožilo za 278 milja rd 570 miljonov in 756.729 poljskih mark, ali dnevno za 27 miljard poljskih mark. Bolgarska Nova železniška proga Aleksandt'ov-Vidin otvorjena SOFIJA, 3. Nova železnica Aleksandrov - Vidin je bila otvorjena izraza, kanu- hitro je prišlo do rešitve belgijske vladne krize in še posebno, ko i* naaefc v svojem pismu zavzel približno isto stališče kakor AngHja. In tako najdemo skoro po vseh angleških časopisih pozive na angleško vlado, naj ne cinca več in naj še enkrat obrne na- Francijo za točen odgovor. Da, nekateri lasti, na pr. «Observer» gredo tako daleč, da grozijo Franciji, da se bo Anglija samia pogajala z Nemčijo, ali pa da bo sklicala tozadevno mednarodno konferenco, ako Francija ne popusti. Seveda tako daleč ne bo prišlo, ker je stališče vlade veliko bolj umerjeno. Tudi v dolnji zbornici se je oglasil poslanec, ki je (zahteval, naj vlada nemudoma odgovori na nemška spomenico. Baldwin mu je odgovoril: «V tem trenutku ne morem podati nikakih izjav. Angleška vlada se popolno^ ma zaveda resnosti položaja in napravi vse kar je v njeni moći, da pride do kakega izhoda. — Reuterjev dopisni urad sporoča, da bo lord Curzon v teku par dni sprejel francoskega poslanika, ki mu bo izročil odgovor francoske vlade. Angleški železničarji za 6urno delo LONDON, 3. Angleška železničarska zveza predloži na kongresu Trades Uniotns ki se bo vršil v septembru, zahtevo po 6isrnem delavniku za organizirane angleške delavce. ___ ?š££nšifa Nasproti proglasitvi samostojne pomenske republike? — Nemško časopisje o zadnjih francoskih obsodbah BERLIN, 3. «Lokat Anzeiger > je mnenja, da blokiranje, ki ga je nedavno odredila medzaveznLška porenjska komisija, ne stremi samo za tem, da bi zaustavilo vsak promet med zasedenim ozemljem in Nemčijo, air$>ak da bi ustvarilo ugodna tla za proglasitev samostojne porenjske republike. List dostavlja, da ve iz zanesljivih virov, da so že vse tozadevne priprave gotove. — Glede zadnjih smrtnih obsodb nad nemškimi prebivalci s strani Francozov, poroča tukajšnje časopisje, da »o i aretirani Nemci ovaditi ostale samo radi tega, ker so bili podkupljeni od Francozov. Sicer pa nikdo ne more dognati, kakšno prav'no podlago imajo te obsodbe, ki so jih izrekli v nepolnem miru Francozi nad prebivalci ozemelj, kt so neoporečeno nemška v smislu versaiUeske mirovne pogodbe. K dogodkom v Daisburgu; župan v Duis-bUigu posl. Most kot talec BERLIN, 2. V današnji seji poslanske zbornice je predsednik Loebe sporočil, da so Francozi prijeli posl. Mosta, župana mesta Duisburg kot talca radi razpoka bombe v vlaku, ki je zahteval 10 belgijskih žrtev. — V mestu; Buer so Helgi^ski vojaki streljali za Nemci, ki so bili kljub prepovedi se po osmih zvečer zunaj; en Nemec je obležal mrt^v, eden težko ranjen. Usoda tovarn v zasedenem ozemlju. DOSSELDORF, 3. Ugotovitve o obratu v tovarnah v HeraKinnsiuitte nam dajo vsaj približno sliko splošnega položaja, v katerem sc nahajajo kovinska podjetja v Porurj-u. ^roiz-vodnja je popolnoma ustavljena: veliki plavži Martin so ugasn§cm, v delu sta samo dva mala. Dnevna proizvodnja znaša, samo 50 t mesto 2000. Vejina izdelkov ostane nerazpe lana. — Kruppove tovarne v Es&eau so dovolile posameznemu delavcu, ki je prestopil 21. leto 100.000 maiik doklade. Ostale tovarne niso mogle slediti temu zgledu, ker si ne morejo nabaviti toliko nemškega denarja. Francozi nadaljujejo s pritiskom; novi rudniki zaplenjeni DtjSSELDORF, 3. Rudnike Friderika Velikega, last Boclmrnskega udruženja, so zaisedle francoske čete popolnoma mimo. Dve lokomotivi, ki sta bili pripravljeni za odhod, ste bili tudi zaplenjeni; na rudniških vozovih so naložene velike množine premoga. Draginja v Nemčiji BERLIN, 3. Zaradi padca vrednosti marke je naravno draginja v Nemčiji silna narasti a. Cene se dvigajo od' dne do dne. Zato so zahtevale delavske organizacije, da se uravnajo delavske plače vsak teden sproti po indeksu, čemur pa se delodajalci upirajo. Vsledl tega preti Nemčija nevarnost velikih štrajkov. Avsirlfs Železniške tarife zopet povišane. DUNAJ, 3. S 15. julija »c bodo vse tarife n» avstrijskih' Železnicah povišale za 20 odstotkov, ZK2$nčitsv katoliškega sheda — KaiaS-čani nastopijo proti socijalistom? DUNAJ, 3. Ob priliki zaključitve katoliškega shoda' se je razvil veličasten sprevod po glavnih ulicah, katerega se je udeležilo nad 100.000 oseb iz vse države. tCaar-dinal Piffl je v navdušenem govoru pozdravil množice; ob zaključku govora je osto napadel stranke levice ter pozival katoličane, da je ie čas, da preidejo k dejanjem. Socijaliste in komuniste je Pdfov govor zelo vznemiril; zvečer so sklicali tz-redne sestanke, da se posvetujejo o novem položaju. ____ Ogrska Madžarska agitacija t Inozemstvu ŽENEVA, 3. Madžarski grof Aippony j« prišel semkaj. Na Čast Italijanom in Angležem je priredil svečano večerjo. Društvo narodov se te dni sestane k rednemu zasedanju. Na dnevnem redu »o razna madžarska vprašanja. Turcils y Patiijarh Melezi) zapusti Carigrad CARIGRAD, 3. Patrijarh Melezij ne bo odstopil, kakor je svetoval Venizelos, toda če v zadnjem hipu ne pride do kake spremembe, bo zapustil Carigrad in turško ©zemlj-e ter se podal v samostan na gcxro Athos. Melezij ne more ostati v Carigradu kakor je priznal Venizelos, ker njegova o«eba ni ljuba Turčiji; na drugi strani pa je po sklepu miru potrebno, da se vzpostavi normalen položaj. Zato je patrijarh sklenil, da se žrtvuje zaradi miru med Grčijo in Turčijo in bo tudi, ko bo čas primeren, odstopil. Njegove funkcije bo začasno prevzel Sveti sinod ali pa kak vikar. Za potovanje v Turčijo ali iz nje potreben vizum iz Angore CARIGRAD, 3. V smislu najnovejših odredb bodo morale osebe, ki nameravajo odpotovati v Turčijo ali iz nje, prositi za vizum iz Angore. Švica 5>ec je pri zaslišanju na Irvesturi zanikal, da je hc tel ukrasti zavoj, 10^5 tfajb temu je bil odveden v zanor. Nezavesteft mož, najde* m pokopališču. Včeraj ziilraj je neki gi«okokop našel na grškem pokopališču pri Sv. Ani moža, ki ni kazal nobenega znaka fiv^enj«, O dogodku je .bila obveščena rešilna postaja, s katere se je , podal na Hce mesta zdravnik, ki je ugotovil, da \ neznanec bori s smrtjo. Zdi se, da je neznancu * postajo nenadoma slabo, najbrž radi kake srč- Stfnitev jugoslovenskih bank. Hrvatska kreditna banka, d. d v Suhem polju se je združila z Dobrovo! jšk o banko, d. d. Otvoritvena seja zborovanja odbora Di"ušiva narodov . - , ---------,------- —,---- ŽENEVA, 2. Danes zjutraj je oidbor Dru- ! J« Moža so prepeljali v mestno bol- štva narodov pričel z delom pod predse*- ^^l^S^JSL '^llt kil ™ 5-1 P" , 1 c t j it „j' „ij__„t,: ■&ebl oikakega dokumenta, ni bik) mogoče se sivom posL Salandre. V predpoldanski dognati, kdo je neznanec ima približno sta-seji je odbor proučil poročilo avstrijskega rost 50 let m je oblečen po delavsko. komisarja Zknmsrmanna ter se nato po------—---— hvalno izrazil o Zimmerfliannovem delu. { VfeStf DNEVNE VESTI POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobovij X* Plačuje edini grosisf petieli Vita, via Madonnina 10. I. Borzna ooroiiia. " Valuta na tržaškem triu. Trst, 3. julija 1923 J •grsbe krene...... • • avstrijske kron* češkoslovaške krone • • • . , dinarji , , ......... ,eJ» *•••••#•••«»« marke (••••##*•*»* dolarji ........... francoski franki ••••••• Švicarski franki....... angleški funti papirnati • . . . 0.25 0.30 0.0320 0.0340 69.70.— 70.-24-80.— 25.10 11.50.— 12.— 0.0125 0.0140 22.95 23.10 136.75 137.25 402»—.—405.— 105.35 105.55 POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU bo imelo v petek, 6, t. m. ob 10. uri dopoldne odborovo sejo v navadnih prostorih, — Predsednik. Kako postopajo v Avstriji s češko manjšino! "Glavno glasilo češke socialne demokracije "Pravo Lidu pripoveduje, Vrtojba. Fukaišnja obrtno-nadaljevalna šola ena gospodična; tekom noči sta zaspala zaključi svoie šol leto 1922-23 dne 8. t. m. ob od teh štirih še dva in včeraj sta se ves ! 10: "51 ET.J" se priredi razstava šolskih dan tiho borila št. 1 Sicllijanec Ubaldo • « Iahko Monopoli ter št. 5 Tržačan Anton Ger^ini. j ^tvo . * d° 20 UrC ~ Ljudstvo z zanimanjem; gleda to nenavadno -tekmo, dela svoje opazke in komentarje I ter sklepa različne stave. Tekmeca, katera DAROVI sedaj, ko pišemo, že 94 ur nista nič spala,-'Ob priliki krst« imflega Dušana - Bernarda ne kažeta nobenih posebnih znakov. Oči ^ouk iz Ba-rfcoveij se je nabralo med stariši, so sicer udrte toda ne pretirano, Mfe IZttf ^vf^ kljub u otfrujen osti nekam, nervozne. Stcili- fV«ter-Sever-Peiw*a Ivan L 5.-. K-er očka janec je mal m suh, med tem ko je Trza- sinčka št€ma j 5.— Ker m Bernard je Dušan, čan moćan, detel človek. Prvi pa se do£ se je Spremenila v delniško družbo osepnice 13. UiLrli sta dve osebt na skr.a- s kapitakoi 5 miijonov dinarjev. tiči in ena eseba na trebušnemu legariu. Žrtve izpelje niskih agentov. «Hrvatski Glasnika v Chicagu poroča, da je na otok Kube došlo 50 izseljencev brez dovoljenja za naselitev, ki so jih spravili tje-kaj razni clišče železa, via Filzi 17. Postilo ju^o^oveajBkili trgovcev z jam- l^Sf^m države. Zveza ijugoeldvenskih___ trgovcev je napravila> prošnjo na finasično j STISKALNICI ministrstvo, naj bi jamčilo za posojilo v znesku, 2 miljon-o^v švicarskih frankov, ki bi se najelo v inozemstvu. Ker je finančni mi- ^Sir^V^^ieb^^K:!lePimi kle|mi. hlevi, ledenico, za seno, gik in kočijo proda tovarna testenin v Ilirski Bistrici. Jledala v nas z odprtimi ustmii in da ostaneta | ČQ§ da ^ bodc^ od tam lahko vti^o- « pivfcf^ka ko^ pa ueCle za !n si dell^U v Združene države. Sedaj so ti na?^T že ugodil ^ožnjT'ŽV^e KRONE J.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati pravice . — Glasilo čeških socijalist v - češke j v obapnem pdožaTJ: ne mor eto ne nazaf i ju^Jevenskih trgovcev, je pričakovati, dat Slovo«, piše: < Ccška margina je neprijetna j ne naprej. Sredstev niknuo_nobemh, a delo t.------^--------^ -------a—; 1 85.50 Posdares 6-1. piše: _________,_______ _ x ,_________ pepelčica, ki povzroča povsedi le težave. Na! je na razpolago; le pc-d suženjskimi po^o^i storjeno delo pa sc pozablja. Dokler so na D«-, in ob strasni vročini, tako da morejc strana ju živeli na troške dežel svete krone Vacla-j jati v teb razmerah le zamorci, "vove, je bilo debro. Čim pa s« je potegnila dr-j Te*cticB, ki jo oriredc gojcnci mag- žavna meja med nasim poljem in nenasitnimi in - h ^dob 'dati oni sc vozili z naše sirani brezvestni i;noje naj, da bi tam v naših vrstan sejali razdor in E^FiFisf^SSs© s tem slabili boievno moč.» — _ v , *..»•« » - . . „ , . , , Dramatična soia ^aenc^žiKofaslte «tair.ice». Te izjave v ceskih proktarskih glasilih vzba- Danes ob 20 uri ^ va;a. Kdor se želi jafo v nas trpita čustva, rrvic za to, ker vidimo, kako se češ stvo odkrilo pravice manjšin A pri nas? Nič boljše^ marveč | Go •tipa nam ^mči ^a dober uspeh. Na še slabše se postopa pri nas z našim soistvom. teda} v dvorani DKD. pri Sv. Jakobir. in pri tem nam grem dušo se peseemo zavest,- "da smo mi soplemenjaki narodne skupnosti, ki j p o,>f_ a ^ je bila zaveznica zmagovalcev, ferej tudi naš= države, dočim so bili Čehi dejanski že med ve? bo ojr.er^enci poeofi^i sklenjeno v najkraj- j SREBRO, zlato in briijanle plača več kot drugi šem časii. 1 Feriot. via S. Franeesco 15. II, 45 938! električno razsvetljavo, vodovodom, ' krasnim in velikim vrtom ter dvoriščem, vse v najboljšem stanju. Reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika: Matevž Milavec, gostilničar, kolodvorska ulica štev. 255 Postojna. 915 44 no sovražniki premagane Avstrije?! Ena razlika pa je, ali ravno >la nam Še bolj greni čustva. Nezgoda kcv£«ga psstkč&a. Včeraj popoldne ys 10-Ictni Kazimir O para, stanujoč v Škedr 1 t a* . j - -i-t ^^ niu si. 43^, pase! kozo na zemrjiscu, cb V Avstriu prepovedujejo na ceskih soiah pc-; ^ , . , ; .. , j J -r 1 _____• .; skedemske cesje, pn "takosrvani *rolona::. Na uk v državnem jeziku, da zapirajo ceslcun. ~ 1 M . - * , otrokom pot do visokih šol. Pri nas pa se za- I tem mestu končne zem.^če ^oronavptk naa letajo v nasprotno skrajnost. Vsiljujejo v naše j lcwc«m lesmini skladtsci. Deček ,e dr Šole državni jezik, da na ta inačin izganjajo iz 1 Zl Zo za vn? njih naš materin jezik! In to kljub našemu lojalnemu postopanju, tkljub dejstvu, da sc v naših šolah, pokoreč se vsakemu ukazu, vzgoja otrok vrši v duhu lojalnosti napram državi. Ob zaključku šolskega Iste so priredile nekatere slovenske ljudske šole razstavo raznih del, tki so jih izvršili šolski otroci tekom šolskega leta. Pisec teh vrstic je intel priliko, si ogledati tako razstavo v slovenski šoli v Rojanu. In reči moramo, da smo kar obstali, ko ssno videli toliko lepih reči razstavljenih. Nismo mislili, da je toliko spretnosti pa tudi umetniškega umevanja v naših malčkih. Kako lepa so n. pr. ženska ročna dela. Deklice iz IT. razreda, torej žene eno dobro ped velike, pa da ste videli, kakšne lepe stvari so izvršile njih drobne ročice! Seveda tem težja in lepša so dela onih deklic iz višjih razredov. Koliko lepih slik s,o otroci razstavili! Po naravi, reprodukcije, z barvami s tušem, zemljevidi, stenske pogodbe itd. Občudovanje vzbuia.to; pa zlasti defa dečka, Oskarja Jagodiča, iz V. razreda. Razstavil je mnogo — naravnost krasnih slik, več predmetov iz kartona in krasna ženska ročna dela. Torej vsestranski umetnik, Skoda, da je ta deček, ki toliko obeta, bolan. Prinesti so ga morali v šolo, da je videl svoja dela in dela svojih tovarišev. Razstavna soba je okusno z zelenjem okrašena. S kakim veseljem otroci razkazujejo obiskovalcem sad svoje pridnosti. Otroci le po tej poti naprej. Vsa čast učitelj-stvu- Lahiko je veselo lepega vspeha. Ta razstava kaže našim slovenskim starišem, kako se naše učiteijstvo briga za nji izročeno deco. Kakor v teh predmetih, katerih sad je razstavljen, tako ne stoje naše si. šole tudi v drugih v »ičemur za drugorodnimi šolami če jih ne nad-krilfujejo. Zato pa slovenski starši, sedaf ko je čas vpisovanja otrok — v šolo. Vsi brez izjeme vpišite svoje otroke v slovenske šole. — Naenkrat je žival premečno potegnila, malemu pastirju se je vsled nepričakovanega sunka izpodrsnilo in zdrknil >e navzdol po kakih 50 meSrov visoki strmini. Ubo^-gi pastirček se je pri tem padcu pobil in opraska! na raznih delih telesa, pcsebmo Ivudo po £l:*vi in po hrbtu. Nesrečo so zapazili nekateri vojaki, ki stanujejo v barakah pri le&tiah skladiščih. Priskočili so dečku na pomoč, ga prenesli v barako ter poklicali na lice mesia zdravnika rešilne postaje. Ta je malemu ponesrečencu podal prvo pooioč ter ga dal n&čo prepeljati v mestno bolnišnico. Okreval bo v 10 drveh. Zakonske «ljubosamiscsti». Pred sinoćnjim okoli pc-noči je med zaskonskiana Sussich, 6>Ut-nujocima v ulici Madoarnina. št. 20, izbruhnil prepir. Zdi se, da je žena Antonija, stara 43 let, začela zsmerjarti svojega mota, ker se je ta povrnil domov pozno in vrhutega še pijan, kakor klada. Mož ni bil kos nabrušccJemu jeziku svoje *bcljše» polovice, a kljub temu se ni pustil ugnati v kozji rog. Ubral j-e druge sirme. Začel je žensko obmetavati s krožniki, skledami, sploh z vsem, kar mu je prišlo pod roke. Končno f,e žensko podrl na- tla ter jo tako močno brcnil, da se je reva morala zateči v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima ženska težko poškodbo na grltt, kamor jio je brcnil *ljubeznivi» mož; po3eg tega je! imela levo roko vso porezano; pri k&vsanju jei najbrž zadela z roko v kako šipo ter tako poškodovala. Sprejeli so jo v kirurg i črn od-j delek. Njeno stanje je, posebno vsled poškodbe na £riu, precej nevarno. Igra, ki stane oko. 11-letni Humbent Perlo t, stanujoč v ulici Concordia št. 180, se je včeraj opoldnte i^ral z malim žepnim nožem. Pri tem si je zapičil majhno rezilo v levo oko. Domači so dečka prenesli na rešilno postajo, kjer je zdravnik tako? uvidel, da je oko izgubljeno, od katerih navajamo izvleček : l9 fantazija, za vestje . . . . €r§gS@9 bombažast, moderne risbe CrUpe* najmodernejše risbe .... Borgffoefti za oblečice s predpasnikom ¥©§1® bombažast. zadnja moda . . tiskan© blago, močno, nove risbe . Cre§S®re francoski, orijentalske risbe . p&rosef&a 2a obleke na letovišču . Zefir za srajce, najnovejše risbe . . Majrasl&neJša izbera vseh drugih vrst bombaievine po L 1. »» 99 2. »» 99 1» 95 M >» 99 4« HP JJ 99 5. ^B j 11 99 ^Oi ti 99 1J 99 5. Corso V. E II! - 16 m . . # - ,r ,T &1°V(:?s£e soie' — iker se je popolnoma izlilo. Ranjenca so nato (Prip, uredništva — [udi nezakovano bo-, miU v m€stno bolnišnico, da mu izrežejo ^ata razstava oel nasvh otročicev v veliki telovadnici ^ole uri Sv. Jakobu je podula sijajen 'dokaz o požrtvovalnem in smotrenem delu veliki te- v poškodovani organ. Iz tatinskega dnevnika, V začasni odsotnosti za se bnice Katarine Mogane!, stanujoče v ulici učiteljeva na te, soh Ljudje so prihajal v tru- Bramante št. 6, so neznani tatovi vče- tnah ogledovat st razstavo in sc jim je naobra-j^ oldnc vdrli v nienc slailovan]e ter ne-«ih izražalo veselje na takih vspehdi tvorne > odnesli razno in nekoliko dra- pouka in vzgoje. Pričakujemo poročila ^si;CVt v sifcpni vrednosti približno 2000 lir. «oW*ca»e strani}. Mogamelova je naznanila tatvino na kvesturi. Opozarjatno še enkrat, da se bo vršilo roma- j — 2rlev drznegn žeparja je pred včerašnjim •»je na sv. Goro dne 8. iu.'ija. Ocbod s k-olodvo-; popoldne jK>sta?a zasebnica Alo^rdja Busicb, ra pri sv. Andreju v soboto ob 5.25, Bodi!e l^taV»iPoča v ulici Pozzo e kmalu izgubil v množici, Busichevi je Borfca ptcfš spmia. Te&jma dvorani osia-a le skromna tolažba, da je naznanila tat- ■ Femces poteka nad vsa pričakovanje za Tel. 10-08 Corso U. l lil - 16 Tel. 24-24 PODLISTEK WILKIE COLLINS: . Gospa v belem 120 . --------------------XVI. Ime gospoda Per«ivala se med nami ni več omenjalo. Skrbno sva se z Marija no izogibala tudi vsakega pogovora o predmetu, o katerem sva se domenila, da se ga za dogleden čas ne dotakneva. Vkjjub temu pa nama je vedno lebdel v zavesti in ravno vsled najinega samo- ^tŽfJT™; H®0 V ^ nJa- Napravil to v Marijinem imenu in sem t t siavn svoje zahteve name opravičil svojo prošnjo s tem, da je sti ■ar važna tudi tekom teh dolgih mesecev. Cas do konč- za nekatere o*ebe družine 1C d?for*val« medtem pa sem. jaz Po dveh direh je prispelo pismo, iz katerega napravil en previdnosten ukrep Uli razrešil smo razbrali, da je major živ in da nam je na neko dvoumno vprašanje. uslugo. ; Previdnostni ukrep se je kajpak nanašal na Misel, ki mi je narekovala pismo nanj, ka-grofa Fosca. Zame je bilo velike važnosti ali' ra°ia vprašanja, so razvidna iz njego- ostane on na Angle£Scexn in torej v mojem'ob- 1 ve2a odgovora. Odgovor je vseboval naslednje mooju. To sem zvedel na zelo priprost načinJ™^.1 • • . j d ■ . Ker nu je bil znan njegov naslov v St. John . m bl! ^^ Persival Glvde \Y/ - - __• < • . u ocL u'afpr rnrlca s nrfi pni/ril ,, ^.11__.. Wood, sem poizvedoval v njegovi eoseščini; tako sem zvedel za naslov njegovega hišnega UDraviielia Icaiorari-> r-,1__- _ l__ trepetajočem upanju pričakovala, kdaj napoči dobo Ses, meseccv in ^anc torc^ f hiši do njegov gost. Osvežil si je spomin s tem, da je ■ ..... konca junija naslednjega leta. Zd*j smo bili še- slara in papirje, iz katerih jc Polagoma «no prešla zopet k prejsnjeinu ziv- j k v za4etku a€Cembra. Šel sem od upravitelja j ^^horne z gotovoatjo dognal, da ga je go-ljenju. Opravljal sem zopet svoje vsakdanje; 2 zavestio da mi grof ne ut čc lako kmalu. FlhP FairHe obiskal v 1. 1826. v Varneck delo, -ki sem ga moral pretrgat*, ko sem odpo- pj___... ^ . , ., toval v Hampshire. N^e novo stanovanje je „P?0***™ vprašanj pa je bilo eno glede bilo dražje, večje, udobnejše kakor ono, kjer ocela Ane Catherick. smo prej stanovali; vsled tega kakor tudi glede negotove bodočnosti je bilo I neba večjega napora. Moral «em si poiskati boljši zaslužek. Toda motil M s«, kdor bi mislil, da sem v teku tega mirnega in zaprtega življenja opustil namreč služila gospa CatJierick nekaj let pred .nami, ki sva jih z Marijano dobro poznala, naji* zasledovani« smotra, s katerim, so zvezane vse svoto noroko. Stavil sem mu nekatera vpraša-' >» iz Blackvvater Parka^ niti enkrat v življenji v Va rneck Hallu, Major Donthorne m njegova družina ni bila znana z njim. bil «pokojni gospod Filip Fairlie iz House» v svojih mlajših letih do-majorja Donthomaja m večkrat -____vil * • . . Razna razmišljcvanja o tem predmetu so mi Hallu, kjer je- ostal Črez september in oktober na lovu. Od tam je odpotoval, kolikor sc i* major spominjal, na Škotsko ter se vrnil še-le po dolgem času in sicer kot novoporočenec v vzbudila domnevo^ o kateri sem iskal dokazov.. Varneck Hali. Marijana mi je dovolila, da sem pisal majorju j Sama na sebi je bila ta izjava morebiti brez Donthorau v Varnedc Hali. V njegovi hiši je; pomembna, toda v cvezi z gotovimi okolišči- je privedla do jasnega zaključka.