Poštnina plačana v gotovini'
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'I> leta 90 din, za lh leta 45 din, mesečno 15 din; za lno*
TRGOVSKI LIST
Številka
Uredništvo in upravniStvc Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt
Časopis za trgovino.	Indust
St. 11553. — Tel. St. 25-52.
/zha/a
nete In pete*
LSublianaf petek 11. mana 1938
Cena
StevUkl din
VSO
In kal /e z našim narodnim svetom?
V ponedeljek se je v Pragi po i .»mesečnem prizadevanju zopet konstituiral narodni svet. V decembru 1935. je prenehal narodni svet delovati zaradi izstopa legionarjev in socialistov, šele proti koncu leta 1936. pa so se začela pogajanja za obnovo narodnega sveta in sedaj so bila uspešno zaključena. Nobenega dvoma ni, da so k uspehom pogajanj znatno pripomogle razne grožnje iz Nemčije. Za predsednika narodnega sveta -je bil izvoljen profesor pravne zgodovine dr. .lan Ivaprcs, ki je bil do leta 1935. senator narodno-demokratske stranke, sedaj pa ne pripada nobeni stranki. Podpredsedniki pa so zastopniki posameznih strank, in sicer so v narodnem svetu zastopani: agrarci, socialni demokrati, narodni socialisti, ljudska stranka, obrtniška stranka in narodni demokrati. Izvoljen je bil tudi poseben izvršilni odbor, v katerem so zastopane poleg preje omenjenih strank še druge politične skupine, tako tudi slovaški poslanci. Končno je bilo izvoljeno tudi častno razsodništvo.
Tudi pri nas je bil kmalu po voj ti i ustanovljen narodni svet, ki so ga tvorili zastopniki političnih strank. Kolikor je imela katera stranka poslancev, toliko zastopnikov je imela v plenumu'narodnega sveta. Delovanje takratnega narodnega sveta sicer ni bilo posebno intenzivno, vendar pa je l,idi pri neznatnem zanimanju po-'»:»čnih strank za narodni svet bilo .ijegovo delovanje koristno in plodno. Ni pa trajalo delovanje narodnega sveta dolgo ter je čisto prenehalo, ko je bil potrošen svinčeni fond, ki je bil tudi povod ustanovitve narodnega sveta. Kasneje je bilo nemogoče doseči obnovitev narodnega sveta v kateri koli obliki in čeprav se je večkrat v javnosti in tudi od uglednih oseb zahtevala njegova ustanovitev. Od-Več bi bilo, če bi tu razpravljali o vzrokih, ki so preprečevali ustanovitev narodnega sveta, ker bi samo vzbujali neljube spomine.
Vendar pa je jasno eno, da ti vzroki niso niti tako tehtni niti tako veliki, da bi smeli trajno onemogočati ustanovitev narodnega sveta, ki nam je danes še mnogo bolj potreben kakor pa v prejšnjih letih. Na eni strani se dogodki v svetovni politiki razvijajo s takšno hitrostjo, da moremo biti lepega dne od njih prav uopnjetrio presenečeni. Položaj se } os ruje kar vidno kaže nezmer-
lto naias o oboroževanje v vseh
državah. Nikakor danes več ne zadostuje, da samo oficialno vodstvo naroda sledi dogodkom zunanje politike, temveč ves narod je treba vzgojiti tako, da more v odločilnem trenutku položiti vse svoje sile na tehtnico.
Pri nas pa je taksna pripravljenost naroda lem bolj potrebna, ker smo notranje tako zelo razcepljeni, da more biti uspešna ataka od zUnaj že 8 tem, če bi > pe udirala na našo neenotnost. V zagrizenosti medsebojnih borb se ostilu a pozablja na skupni nacionalni cil, v strankarsld 9tra.
sti pozabljajo ljudje tudi na vsem skupne in vsem svete ideale. Doživljamo danes mnogo zgovornih primerov pri drugih narodih, kakšne silne katastrofe preživljajo narodi, ker so izgubili avojo notranjo slogo.
Pri nas pa bi imel narodni svet še drug in sila praktičen pomen ter smisel. Naše gospodarstvo potrebuje prav izdatne preorienta-cije, zlasti pa se mora rešiti iz sedanjega kaosa medsebojno nasprotujočih se interesov. To ni le tehnično zelo težko vprašanje, temveč zahteva tudi veliko avtoriteto, ki bi jo imela le organizacija, kakršen je narodni svet.
Narodni svet bi nam bil tudi forum, pred katerim bi razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih brez vsakega apriorizma, brez vseh strankarskih in drugih vplivov, kjer bi odločala suha dej-
stva in kritična presoja predmeta. Leta in leta smo že brez vsakega takšnega foruma in slep je, kdor ne vidi zlih posledic te nekritičnosti. Kakovost javnega dela pada in bo še v večji meri padala, če ne bo nikjer nobene objektivne kritike tega dela.
Naša sila pa ni tako velika, da bi smeli delati napake, saj celo veliki narodi organizirajo svoje možganske truste, da bi se obvarovali pred napakami. Mi, pri svoji nevarni maloštevilnosti, pa bi smeli živeti tja v en dan, kakor pač nanesejo dogodki?
Mislimo predvsem na narodni
svetj ki bo pomenil organizacijo složnega in kritično preudarjenega dela, ki bi jamčil, da se tudi vse manjše sile naroda dobro izkoristijo za ohranitev njegove neodvisnosti, za napredek njegovega kulturnega, gospodarskega in socialnega stanja.
Ni mogoče zanikati, da nam je tak narodni svet nujno potreben. Zakaj ga pa potem ne bi tudi ustanovili, zakaj ga ne bi vsaj poskusili ustanoviti? Čehi so ga baš sedaj obnovili. Zakaj ne bi zopet enkrat sledili njih vzgledu, saj so bili dosedaj še vedno naši dobri in zanesljivi učitelji.
Tako bi morala biti zaščitena	legalna
Določbe o rabatu moraio v Nemčiii spoštovati
tudi nabavlialne zadruge
V nedeljski številki »Textil-Zei-tung« je bil objavljen zanimiv članek pod naslovom »Rabat brez izjeme«. V tem članku se jasno vidi, kako se danes v Nemčiji legalna trgovina ščiti in kako oblast ne dopušča, da bi nelojalna konkurenca nabavljalnih zadrug ali tvornic uničevala samostojne trgovce. Iz članka navajamo naslednje podrobnosti:
Nekateri trgovci damske in moške oblačilne stroke v Frankfurtu so sklenili z neko konsumno zadrugo pogodbo, po kateri so dajali proti predpisanim članskim legitimacijam članom zadrug 10% rabat. Okrajna strokovna sku-[>ina trgovcev pa .je smatrala pogodbo kot kršitev zakona o do-pustnem rabatu ter tudi kršitev zakona proti nelojalni konkurenci. Zato je zahtevala od trgovcev, da to pogodbo od]K)vedo, kar se je tudi zgodilo. S tem je bila zadeva likvidirana v smislu trgovskih zahtev.
Podoben primer se je dogodil v Kasslu. Tudi tu so nekateri sklenili s konsumno zadrugo, da bodo njenim članom prodajali blago proti 5% — ne več 10% — rabatu. tudi lu je okrajna strokovna skupina nastopila proti tej pogodbi, ni pa mogla doseči, da bi prizadeti prostovoljno odstopili od pogodbe. Zato je moral poseči vmes urad za poravnavo konkurenčnih konfliktov. V zelo zanimivi odločitvi je urad pod vodstvom senatnega predsednika dr. Kaiserja usvojil stališče okrajne strokovne skupine.
V razsodbi navaja urad med drugim:
»Ko ns um na zadruga je sklenila s tvrdko X. dobavno pogodbo, po kateri bi oskrbovala člane zadruge z otroškimi, fantovskimi in moškimi oblekami, tvrdka pa bi plačala nabavljalni zadrugi za vse blagajniške čeke ali predložene pobotnice iz prodaj članom zadruge 5% ni rabat v gotovini. V posebnem jnseratu zadružnega glasila je vrdka tudi oznanila vsem članom
konsuinne zadruge, da imajo pri nakupu blaga v dotični firmi pra-\ ico do istega rabata, kakor če bi kupili v prodajalnicah zadruge. Konsumna zadruga je v nato sledečem postopku utemeljevala* pogodbo s tem, da so takšne pogodbe med dobavitelji in konsumnimi zadrugami od nekdaj običajne, Pravno razmerje med dobavitelji in konsumnimi zadrugami da tudi ne spada pod zakon o dopustnem
rabatu, ker velja ta po § 1. le za zadnije potrošnike, člani zadrug pa bi morali plačati isto ceno ter bi jim zadruga ponudila le 3% rabata, ki je po § 5. zakona o rabatu najvišja dopustna meja.
S tem mnenjem pa se urad ne more strinjati. Tudi pri prodajah dobaviteljske firme članom kon-sumne zadruge gre za dobavo zadnjim potrošnikom ter zato velja tudi zanje zakon o rabatu. Zato se smejo tudi tu dovoljevati rabati le v višini, ki jo dovoljuje zakon. Zakon ne dela pri tem prav nobene razlike, če je dovoljeni popust v korist kupcu neposredno ali pa neki tretji osebi. Zadostuje, da gre za rabat, ki se dovoljuje tako subjektivno (po motivu) ko tudi objektivno (po vsebini) nekomu, da se s tem poveča odjem enega podjetnika na škodo drugega podjetnika.
To pa se je v spornem vprašanju zgodilo. Tu ne gre za nobeno provizijo ali nagrado tretji osebi, ker je omogočila kupčijo, temveč se popust dejansko dovoljuje kot popust v ceni za plačilo v gotovini, čeprav ne direktno kupcu samemu, pač pa konsumni zadrugi, od katere dobi potem rabat v višini 3%, ki je po zakonu dovoljen. Vendar pa je ta popust poleg tega Se v korist članu glede njegovega jamstva in deleža pri zadrugi (ker se dobiček zadruge s tem povečuje).
Tudi državno sodišče je v podobnem primeru označilo popust kot »rabat v roke zadruge«, čeprav so se takšne pogodbe od nekdaj sklepale in čeprav so dopustne tudi po zadružnem zakonu, se morajo sedaj po izdaji zakona o rabatu smatrati za nedopustne.
Poleg tega je ta rabat tudi nedopusten, ker ga dobaviteljica ni dovolila enakomerno vsem svojim odjemalcem, temveč le članom konsumne zadruge. Smatrati se mora zato kot poseben popust (posebna cena), ki je jio zakonu o rabatu prepovedan.
Ker sta poleg tega konsumna zadruga in tvrdka-dobaviteljiea ne s
svojo boljšo storitvijo, temveč z nelojalnim, dobrim trgovskim običajem ne ustrezajočim načinom skušale pridobiti tvrdka sebi več odjemalcev, zadruga pa več članov, sta s tem zagrešile tudi kršitev § 1. zakona o nelojalni konkurenci.
Na podlagi te razsodbe je nato preklicala dolična konsumna za-
druga v Kasslu pogodbo s tvrdko-dobaviteljico.
Dotična konsumna zadruga pa je nato sklenila jrodobno pogodbo z dvema veletrgovinama, proti kateri pa bo okrajna strokovna skupina prav tako nastopila, ker po zakonu o zaščiti trgovca-posamez-nika obe veletrgovini sploh nimata pravice sklepati takšne pogodbe glede nadrobne trgovine. Nobenega dvoma ni, da bo okrajna strokovna skupina trgovcev tudi v tem primeru zmagala.
Tako strogo se gleda v Nemčiji, da se zakon o nelojalni konkurenci v resnici izvaja in tako
Iziava
Podpisani člani Udruženja trgovcev za srez Laško iz Trbovelj vljudno prosimo, da natisnete v »Trgovskem listu« v prvi številki naslednjo izjavo:
Po objavljenem članku v glasilu privatnih nameščencev »Organizator« št. 1—2 I. 1938. izjavljamo podpisani, da ni v Trbovljah nobene želje po spremembi sedanjih določil o odpiranju in zapiranju trg. lokalov, ampak da vlada 99%no zadovoljstvo z uredbo z dne l. maja 1937. Vsaka drugačna izjava je le želja posameznika, ki pa nima nobenega pooblastila članov trgovcev v Trbovljah za take izjave. Apeliramo na kr. bansko upravo, da se uredba z dne 1. maja 1937 ne spremeni. Trbovlje, dne 9. marca 1938. Trbovlje-Loke:
Šetinc Franc, Paš Franc, Dežman Franc, Zdolšek Franc, Jerman Janko, Radej Drago, Požun Kd-vard, Mahkovec Anton, Ročko Marija, Letnik Ivo, Toman Vili, Berger Ivan, Razboršek Josip, Erna Stih, Franc Forte. Trbovlje trg:
Vinko Pavlin, naslednik Podlesnik Maks, Moll Jos., Rozman Ivan, Vošnjak M. F.
Trbovlje Retje:
Mahkovec Josip, Prelogar Josip, Grm Alojz.
krepko je zaščiten trgovec-posa-meznik.
, Kako pa je pri nas? Kdo pa pri nas vsaj misli na zakon o zaščiti trgovca?
Ant. Coklin:
Priiave	za	p
Trgovcem in pridobitnikom v splošnem pripravlja sestava prijave za pridobnino precej truda in nervoznosti, da nekateri že mislijo, da izvirajo besede »fasija« in »fatiranje« od tujke »fatalno«. Če pa premotrimo ves postopek od vložitve prijave do končne ugotovitve davčne osnove, opazimo, da je ves trud davčnega zavezanca in davčne uprave le nekako mešetarjenje. Davčni zavezanec prijavi svoje dohodke po najboljši vesti ter bolj ali manj posrečeno, gospod referent davčne uprave upošteva pa zopet gradivo, ki ga je o zavezancu zbral po raznih potih in tako se največkrat pripeti, da je odmerjena davčna osnova mnogo višja in v nikakem razmerju s številkami prijave. Priti mora mešetar, to je davčni odbor, ki poišče na podlagi podatkov obeh nasprotnih strank neko srednjo pot, ki naj bi cba nasprotnika zadovoljila. Pri večjem delu primerov, vsaj pri manjših podeželskih trgovcih in najbrže tudi pri drugih enakih pridobitnikih, odloči davčni odbor, da se predpiše davčna osnova na podlagi ocene iz preteklega leta. Saj pa je vsak drug izhod skoraj nemogoč. Podežol ki trgovec, ki je vezan ng peščico odjemalcev, more že v začetku leta sestaviti točen program nakupa in prodaje za vse leto vnaprej. Promet takega trgovca se tudi ne more zvišati, kajti blaga, ki ga konsumenti pri njem nabavljajo, to so najpotrebnejše življenjske potrebščine, tudi v letih s posebno ugodno letino in če so njegovi odjemalci še tako dobro založeni z gotovino, ne bo prodal več ko druga leta.
Iz tega sledi, da je vsakoletno prijavljanje pridobnine pri takih trgovcih povsem odveč. Zadostovalo naj bi, da tak davčni zavezanec zapiše na tiskovino »predlagam, da se mi predpiše davek na podlagi ocene iz preteklega leta«. Tak predlog bi pa stavil seveda le v primeru, ako se njegov promet ni morda znižal. Pristojna davčna uprava bi dobila s takim predlogom že fiksno ponudbo in ne bi potrebovala inešetarja. Referent davčne uprave, ki bi se iz podatkov, ki jih je dobil o predlagatelju iz svojih virov, prepričal, da je ponudba sprejemljiva, bi na predlog pristal in zadeva bi bila rešena. Takih rešitev bi umevno ne bilo potrebno predlagati davčnim odborom v presojo.
Poudariti pa moram, da je predvsem potrebno, da bi se taki predlogi presojali od gg. davčnih referentov z vso dobrohotnostjo in da bi se ne sumničilo, da se hoče predlagatelj ogniti višji obdačbi. Ricer je pa itak vsako sumničenje vnaprej odveč, ker bi v primeru, da bi gradivo, ki ga je davčna uprava zbrala po svojih virih, pokazalo bistveno zvišanje dohodkov predlagatelja ter bi davčna uprava lahko zahtevala, da poda zavezanec potrebna j>ojasnita, kakor se to že sedaj v mnogih primerih dogaja.
Morda sem prevelik optimist, ker sem prepričan, da bi taki predlogi, ne glede na to, da bi zmanjšali delo na obeh straneh, prihranili mnogo razočaranj ter končno precej omilili napetost med državo kot davčno jemalko in davčnimi zavezanci.
Povoljni izgledi za pomladanski velesejem ne bodo trpeli nikake Škode radi zmanjšanja razstavnega prostora, ki je posledica požara Rotunde. Izvozni oddelek je kljub zmanjšanju razstavnega prostora
je radi udeležbe novih prvorazrednih tvrdk, ki so za inozemske kupce velika privlačna moč.
Seja Osrednjega lesnega odseka
pri Zvezi trg. združenj bo v četrtek dne 17. marca 1938.
•h desetih v sejni dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani, Gre-1 ostal nedotaknjen, celo povečal se gorfičeva 27.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Sklepi v Eiseuachu, poroča g. Marko Rudež.
3. Seja Strokovnega odbora pri Zavodu, poroča tajnik dr.
Milko Gornik.
4. Tekoče zadeve:
Nova prevozna taTifa, javljanje prodanih količin mehkega rezanega lesa, ugodnosti za prevoz celuloznega lesa itd.
5. Slučajnosti.
Seja je izredne važnosti, zato I apeliramo na zastopnike vseh lesnih odsekov ppi trgovskih združe-j njih, da se je zanesljivo v polnem številu udeleže.
V Ljubljani dne 9. marca 1938.!
Predsednik:
Pranj« Škrbec s- r. |
V sejmski palači bodo kakor vsako leto razstavljene zadnje novosti luksuznih predmetov, kožna-lih in modnih izdelkov, konfekcije, predmetov za vsakodnevno uporabo, pohištva, igrač, glasbenih instrumentov, izdelkov vseh ostalih dunajskih in avstrijskih obrtnikov ter izdelovalcev galanterijskega blaga.
Na sejinskem prostoru v Pratru bo tehnična izložba, razstava stavbarstva in cest, nadalje bodo razstavljeni poljedelski stroji z oddelkom za življenjske potrebščine; posebno bogato bo zastopana industrija motornih koles.
Obiskovalci dunajskega velesejma uživajo izdatne olajšave pri polnih izkaznicah in voznih cenah,
in sicer: potovanje v Avstrijo brez vizuma, prehod preko Češkoslovaške brez vizuma, prehod preko Nemčije brez pristojbine za vizum, prehod preko Madžarske z zmanjšano pristojbino za vizum. Dovoljeni so tudi popusti na tu- in inozemskih železnicah, v zračnem in rečnem prometu ter prometu po jezerih.
Občni zbor Združenja
Obini zbor sklenil soglasno pristop v Zvezo
V čelrtek, dne 3. marca je bila v mali dvorani Narodnega doma v Celju redna letna skupščina celjskega združenja, pod vodstvom predsednika g. Stermecke-ga, ki je ugotovil sklepčnost skupščine, pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI zborničnega svetnika Faza-rinca. ter zastopnike Pomočniške-
ga zbora in časopisov. Za zapisnikarja je imenoval gg. Šume rja in Delacordo.
Nato se je spominjal umrlih članov Maksa <)swatitscha, Viktorja Zanjja in gdč. Marije Skrbinšek. Vsi navzočni so počastili njih spomin. Nato je takoj podal svoje predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo.
Poroiilo predsednika Stermeekega
Vesele vesti in ena manj vesela
Kakor poroča »Slovenec« bo
Mnogo prizadevanja je bilo lau-| sko leto, da se gospodarske razmere zboljšajo. Mnogo se je tudi (doseglo, vendar ne toliko, da bi
vlada predložila skupščini nasled-1 mogij govoriti o stabilizaciji nje amandmane k finančnemu za-1 gospodarskega življenja. Vendar ikonu:	_	I pa se razmere počasi boljšajo.
1. Akademija znanosti in umet- Zlasti je pozdraviti, da so se po nosti v Ljubljani dobi značaj usta-1 prizadevanju odločilnih činiteljev nove in njenega predsednika ime- zboljšale razmere v denarnih za-nuje kralj z ukazom. Prosvetni mi- V0(iili. 'j'ako je dobila tudi celjska nister dobi pooblastilo, da pred-1 ^j(!Spla hranilnica na iniciativo piše uredbo o organizaciji Akade-Jza kar mu gre posebna
mi je.	...	I naša zahvala, večje posojilo, da je
2. Prosvetni minister se nadalje | mo^]a zopet začeti izplačevati
pooblašča, da izdela uredbo o organizaciji glasbenih in umetniških I akademij. Ljubljana dobi glasbeno
vloge. S tem si je znova pridobila zaupanje ljudstva.
V Sloveniji pa se niso gospo-
akademijo, ki bo imela značaj vi-1 ,|arske razmere tako zboljšale ko soke šole.
3. Dovoli se najem posojila ao milijona din za nadaljevanje poslopja vseučiliške knjižnice.
4. Dovoli se najem posojila 8 milijonov din za poslopje strojnega instituta na tehnični fakulteti v Ljubljani.
5. Ustanove se akademske menze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
6. Gradbeni minister se pooblašča, da ustanovi državni cestni in banovinske cestne fonde.
7. Vlada se pooblašča, da prenese posamezne kouipeteuee na banoviue.
8. Socialni minister dobi pooblastilo za izpopolnitev socialnih zakonov.
v drugih pokrajinah, ker je imela Slovenija že dve leli zaporedoma slabo letino in ker so bile tudi cene za lnuelj, sadje in vino slabo. Edino les ima dobro ceno, kar >a ni za Celje odločilno.
Znatno bi bilo bolje, če bi se izvrševala vsa javna dela, ki so ako nujno potrebna, ker bi bil potem tudi dotok denarja večji. Naša banovina je nadalje navezana v veliki meri na tujski promet, ki pa ije zopet odvisen od dobrih cest. Pri nas pa so ceste silno slabe. Če moreta Avstrija in Italija imeti vzorne ceste, bi morata tudi l»ogata Jugoslavija imeti dobre ceste. Zaradi naših slabih cest se mnogi tujci vrnejo že v Mariboru, ker nočejo tvegati svojega avto-
9. Notranji minister pa poobla- J mobjia. Naš gospodarski položaj v stilo, da v sporazumu s skupščin- J Sloveniji pa se more zboljšati sa-skim in senatnim odborom spre- I nio s tujskim prometom, zato rno-meni politične zakone.	I	ramo dobiti dobre ceste, zato mo-
Razen ustanovitve cestnega fon-1 ramo imeti dobra kopališča in doda treba vse druge predloge po-1 |)re po tel e ter j ki v sod čistost in zdraviti, nekatere celo zelo toplo. | re(j
Ne sme se pa tudi trgovina pre-Zaposlitev delavstva se je I več obremenjevati r mestnimi tro-Dovečala	sarmami, ker ni potem več kon-
I kurenče sposobna. Naši odjemal-Po podatkih OUZD je bilo v fe-|c. ^ večinoma iz okolice, iz drti-bruarju 1938 zavarovanih 55.040 g;h sreZov, pa tudi iz drugih ba moških in 34.452 žensk, skupno 11)0vjn jn vsi ti bodo izostali, če 90.092 ali' za 8.031 več ko v febru- l)odo trošarine preveč podražile arju 1937. V primeri z januai jem I btag0. Potem pa bo konec tudi 1938 se je število vseh zavarovan- celjskega trgovstva, ki daje celj-cev zvišalo za 1.850.	_	Jski občini glavni vir njenih do-
Štcvilo bolnikov je padlo za 0'481 i10dkov. odstotka.	I Industriji je treba v začetku nu-
Povprečna dnevna zavarovana I vse Ug0dnosti. Šele potem, ko mezda je v primeri z ono v fe-1 je Vsaj delno amortizirana, se mo-ibruarju 1937 narasla pri moških I ,,e v vegjj meri pritegniti k plaza 1'34 na 26‘32, pri ženskah pa zajčevanju davkov. Bolj pa naj se 110 na 19'47 din, skupno za 1361 obdari tuja industrija, ki ima pri na 23'70 din. V primeri z januar- nas vedno zlate čase. Dostikrat jem 1938 pa je dnevna zavarovana I se tudi dogaja, da tuje industrije mezda padla za 0-04 din.	zamolče svoje prave dohodke in
Celotna dnevna zavarovana s tem oškodujejo našo državo s mezda se je povečala za 301.611 J težkimi milijoni. Po posredovanju
niije, zadosli varna? Ali niso dovolj varne naše mestne hranilnice, za katere jamčijo naša mesta in ki jih vodijo dobri in preizkušeni gospodarski lijudje? Krivica je, da moramo za svoj lastni denar beračili po Beogradu in da ga moramo, ko ga milostno dobimo, plačevati za 3 do a% višje, kakor pa oni obrestujejo naš denar!
Nadalje je potrebna decentralizacija bolniškega zavarovanja. Celje ima veliko industrijo in veliko trgovine in zato je potrebno, da ima Celije tudi svoje poslopje za bolniško blagajno, da ne bo treba bolnikom čakati na mrzlih hodnikih. Zahtevamo centralo bolniškega zavarovanja v Sloveniji v Ljubljani!
V mnogih djržavah morajo indu strialei, ki so tuji državljani, plačevati po HO do 50% vefi davkov, kakor domačini, kar je tudi upravičeno, ker gre njihov čisli dobiček iz države, v državi pa ostajajo sami stari stroji in od dela izžeto delavstvo.
Velika ovira brezhibnemu poslovanju trgovine so razni privilc-iji in krošnjarstvo. To je rak-rana, ki se kar ne zaceli. Glede krošnjarstva so se razmere nekoliko zboljšale,*ker so se predpisi za izdajanje dovoljenj nekoliko poostrili. Splošna zahteva vsega trgovstva pa je, da se krošnjar-jcnje z manufaktur« sploh prepo ve. Prav tako pa naj se odpravijo vsi privilegiji konsumnih zadrug Zaradi zapiranja »n odpiranja trgovin je bilo več razprav. V Celju je to vprašanje urejeno v po-jmlnem sporazumu z nameščenci in zato ne želimo nobenih izpre-memb.
Že lani smo opozorili na obupne
razmere celjskega telefonskega prometa. Še vedno nismo dobili avtomatične telefonske centrale. Ker je v novem drž. proračunu 50 milijonov din za zboljšanje telefonskih razmer, upamo, da se bo vendar dobil potrebni milhjon din za celjsko telefonsko centralo. V tej zadevi je interveniral že župan Mihelčič v Beogradu, jaz pa v banovinskem svetu.
L. 1927. je bila ukinjena v Celju carinarnica, ki je bila visoko aktivna in ki je samo celjskemu mestnemu svetu donašala 500.000 din na kaldrmini. Ker se mora blago za celjsko okrožij e cariniti v Mariboru ali v Ljubljani, se dela tukajšnjim pridobitnim krogom velika škoda. V posebni spomenici smo zahtevali zopetno otvoritev carinarnico v Celju.
Pri centralni vladi v Beogradu izdelani načrt o zavarovanju trgovcev za primer starosti, oneino glosti in smrti ni zadovoljil trgovcev, ker bi bile dajatve previsoke, na drugi strani pa trgovec ne bi dobil toliko, da bi mogel živeti vsaj skromno. Uspešna je bila intervencija proti nameravani mo-nopolizaciiji šolskih potrebščin po ban. zalogi šolskih knjig.
Po taksnem zakonu se plačuje taksa na izplačilo prejemkov nameščencev samo, če je izdana pobotnica. Finančna uprava pa vztraja im stališču, da se mora plačati v Vsakem primeru, tudi če se ni izdala pobotnica, pa čeprav je državni svet že razsodil, da je stališče finančne uprave napačno. Napravili smo potrebne korake, da se razsodba drž. sveta rešpek-tira. Vsem pa svetujemo, da takse
9 prokuristov in prokuristk, 53 poslovodij, 60 uradnikov, 68 uradnic, 224 prodajalcev hi potnikov, 118 prodajalk, 16 blagajničark in 95 vajencev in vajenk ter 96 trgovsko ne izvežbauih oseb. Vseh trg. nameščencev je bilo 739, za 8 več ko lani.
V trg. nadaljevalno šolo je bilo vpisanih vseh 95 vajencev in vajenk. Šolski uspeh pa ni bil takšen, kakor se je pričakovalo. Vzrok je tudi v tem, ker se nekateri zanašajo na zakonsko določbo, da jim po 18. letu ni treba več obiskovati šole. Zahtevali smo zato spremembo tega določila.
Na novo je bilo prijavljenih 29 trg. obratov, odjavljenih pa 27, od teh 6 zaradi smrti.
Nato je tajnik podrobno poročal o delovanju tajništva in pisarne, ki je tudi letos opravljala vse
Združenje trgovcev za sreza Slovenj Gradec in Dravograd
ima 18. redno letno skupščino dne 25. marca 1938. o poli desetih dopoldne v dvorani Sokolskega doma v Slovenjem Gradcu.
Dnevni red:
L Pozdrav predsednika. Določitev dveh overovatetjev zapisnika iz Slovenjega Gradca.
‘2. Poročilo predsednika o delovanju uprave v preteklem letu.
3. Poročilo delegata o delovanju Zveze in Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi.
4. Odobritev obračuna za leto 1937.
5. Odobritev določenega prora-ne plačajo, če ni bila izdana P°-|č-una za leto 1938. hotnica, če bi pa bili obsojeni na	Poročilo	nadzorstvenega	od-
globo, da se pritožijo na vse in- bora.
stance.	I	7. Sprememba člena	38. pravil
Mnogo hrupa je bilo lani, ker se I	Združenja trgovcev o	inkorpora-
prepovedala veleblagovnica J cijslcili pristojbinah.
»Ta-Ta«, ki je v	resnici	prava I	g Ponovna razprava	v zadevi
veleblagovnica, ustanovljena s tu- -»Trgovskega lista«, jim kapitalom in	ki dela	legalni I	9 Slučajnosti in	samostojni
trgovini ogromno	škodo.	Upamo,	predlogi. Samostojni predlogi čln-
da vlada v bodoče ne bo več do-1 IK)V se morejo v smislu čl. 378-volila novih tovrstnih podjetij. Zak. 0 obrtih obravnavati samo Ob koncu svojega poročila se je j tf>daj, ako so bili tri dni pred predsednik Stermecki zahvalil za skupščino upravi pismeno prijav-pomoč Zbornici za TOI ter časo- 1 jeni. pisju. Z odobravanjem je sprejel občni zbor poročilo predsednika Stermeekega na znanje
Pozdrav zbor. svetnika Fazarinca
na 2,135.208 din.
Dunajski pomladanski velesejem 1938
(od 13. do 19. marca).
Razstava na pomladanskem med-1 dalje, da se vrne pupilni denar narodnem velesejmu na Dunaju] zopet našim hranilnicam. Ali ni neizpodbitno dokazuje velik na-J banovinska hranilnica, za katero predek avstrijskega gospodarstva. I jamči vsa davčna moč vse Slove-
naših 1ako imenovanih narodnih mož pa se ne kaznujejo ali pa se kazni zmanjšajo tako, da so brez učinka. Z železno roko je treba tu napraviti red!
Slovensko trgovstvo zahteva na-
Zbornični svetnik Fazarinc se je najprej zahvalil za pozdrav v imenu zbornice, nato pa je opisal delo zbornice za napredek trgovine in v korist trgovskega stanu. Med drugim poroča, da so davčni odbori sestavljeni prav tako kakor so bili. Po zaslugi zbornice je sedaj tudi tretji član iz vrst pridobitnikov. Zbornica je tudi nastopila
proti ustanovitvi centraliziranega
cestnega fonda, pač pa ije za to,
da se ustanove banovinski cestni fondi. Nadalje je poročal o sarajevski anketi glede delovnega časa. Upa, da Celje z novo ureditvijo ne bo prikrajšano, ker je v Celju določen delovni čas v sporazumu z nameščenci. Zbornica je intervenirala glede kreške soli ter se je zlasti trudila, da bi se izdal novi zadružni zakon v skladu potrebami trgovine. Novi zadružni zakon nam ni po volji. Zahvaljuje se poslancem gg. Mohoriču in dr. Kocctu za njuno posredovanje.
Zbornica vodi tudi boj proti krošnjarstvu, zlasti proti krošnjar-stvu z manufakturnim blagom Upa, da bo z novelo obrtnega zakona krošnjarstvo popolnoma od pravljeno. V vsakem pogledu gre zbornica združenjem na roko in
Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost vsaj eue tretjine članstva (čl. 374. zak. o obrtih), sicer se vrši eno uro pozneje islo-tam in z istim dnevnim redom skupščina, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočnih članov.
Predsedništvo vabi vse člane, da se redne skupščine v interesu vse-ga trgovstva zagotovo udeleže. Zadržke članov je prijaviti pravočasno upravi. Zoper skupščinske sklepe se smejo pritožiti v 1;> dneh
lZ	7u7di	pobirali »mo llsli, bi „ bili ^.»v.niu
svoj« doklad«,,«	»-1	<f!'	jf	i	”,'
di. Izreka celjskemu združenju v imenu zbornice kot enemu naj bolj agilnih združenj svoje pri znanje ter mu želi čim več uspehov. (Odobravanje.)
Toplo je.pozdravil zahtevo, da se v Celju zopet ustanovi carinarnica, g. Mislej. Ce imajo Sisek, Karlovac in Vukovar carinarnice ima tudi Celje pravico do nje.
Sledilo je
poročilo tajnika Blažona
Združenje je imelo koncem leta 223 članov in 124 Članic, protokol;-ranih tvrdk je bilo 91. Pri vseh tvrdkah je bilo 34 družbenikov,
Članom, ki se brez v tehtne opravičt>e ne udeleže napovedane skupščine, ima uprava po čl. 8. pravil naložiti denarno kazen v korist blagajne za podpiranje trgovskih nadaljevalnih šol.
Opomba: Sklepni obračun za leto 1937., določeni proračun za leto 1938. in zapisnik lanskoletne skupščine so Članstvu od 11. do 24. marca 1938., razen nedelje, med uradnimi urami od 9 do 12. ure dopoldan na razpolago v pogled v pisarni Zdnižernja trgovcev v Slovenjem Gradcu.
Predsednik:	Tajnik:
Vinko Rozman s. r. Voj Lukež s. r.
posle višjega zavarovanja ter bolniške blagajne '1'lll’D. Število zavarovancev je naraslo za 55 na 795. To dokazuje, da uživa TBPD vedno večje zaupanje. Dopisov In prijav za bolniško blagajno TBPD ni treba pošiljati v Ljubljano, ker se morejo vsi ti posli opravili v celjski poslovalnici.
Zahvaljuje se za pomoč Zbornici za TOL
Nato je poročal tajnik o ustauo-v‘tvi konzorcija »Trgovski list«, v katerega lahko vstopi vsak trgovec. »Trgovski list« je tako važen za slehernega trgovca, tla bi se moral vsak trgovec nanj naročiti, *>aj prinaša vsa najvažnejša poročila in tudi vse druge informacije, ki so za trgovca važne. Najmanj pa bi moral biti vsak trgovec naročen na tedensko izdajo. Zato [»rosi vse člane, da ne vračajo lista, ko bo naša uradnica zbirala naročnike za »Trgovski list«.
K pristopu vabita trgovce tudi Trg. dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani in »Trgovska samopomoč« v Mariboru. Tajništvo je vedno radevolje pripravljeno dati vse potrebne informacije o delovanju obeh teh organizacij.
Nato je poročal tajnik o blagajni združenja. Vseh prejemkov ije imelo združenje 172.252 din, vseh izdatkov pa 97.317 din, da znaša prebitek 74.934 din. Od hiše je bilo
56.050	din dohodkov in 35.286 din stroškov.
Bilanca izkazuje, da se je premoženje združenja v 1. 1937. zvišalo za 67.023 na 909763 din.
V imenu nadzornega odbora je poročal g. Krainer, da je našel nadzorni odbor vse knjige in blagajno v najlepšem redu ter predlaga zato upravi razrešnico. Zbor je ta predlog soglasno sprejel.
Tajnik je nato prečital novi proračun, ki izkazuje 52.760 din dohodkov ter 80.492 din izdatkov, torej 27.782 din primanjkljaja, ki naj fie klije s članarino. Ta znaša za vsakega člana 40 din, za dru/.be-^‘ba, prokurista in poslovodjo [>o din, za vsakega kvalificiranega nameščenca 15 din in za vsakega Vajenca 10 din. Družbe in zadruge plačajo dvojni znesek. (Soglasno sprejeto.)
Sprememba pravil
Soglasno se spremeni čl. 88. pravil, da znaša vpisnina za trg. obrate, ki so po 1. odst. § 19. obrt. zak. vezani na dokaz izobrazbe ter za osebe, ki tega dokaza nimajo, a morejo izvrševati trgovinske obrte po poslovodjih, 2000 din. Za tuja podjetja, ki tu prijavijo obrt, se zviša vpisnina na 4000 din, za podružnice izvenceljskih podjetij pa na 3000 din.	F
Točka 4. se črta.
Na koncu čL 9 se dostavi določba, da je prostovoljno članstvo odvisno od odločbe uprave.
Samostojni predlogi
Sprejme se predlog uprave, da sine uprava znižati ali tudi popolnoma odpustiti članarino obubožanim ali onemoglim članom, toda le na njih prošnjo.
Trg. nadaljevalni šoli v Celju se Podeli podpora 4.500 din.
Opozorilo gospodarskim krogom
Zveza trgovskih »druženj dravske banovine je doznala, da obiskujejo gospodarske kroge v Slo-ve»iji zastopniki nekakega »Odbora za izdajo spominske knjige Ul. vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani« in nabirajo za to knjigo inserate. Zveza trgovskih združenj kol organizatorica kon-giesa opozarja vse interesirane gospodarsk6 kl,<>ge da tak odbor
sploh ne obstoji in da doslej še m nihče pooblaščen za nabiranje mseratov za kongresni almanah. Upravičen, akviziterji inseratov za ta almanah, ki ga bo yjVexa tr_ govskih zdi n zen j izdala, bodo imeli pismeno pooblastilo naše organizacije in le tein lahko oddajo gospodarski krogi svoja reklamna naročila.
Dovolijo se nagrade za najboljše učence v višini po 200. 100 in 50 din za vsak razred, kar da skupno
1.050	din.
Združenje pristopi zopet k Zvezi trg. združenj, toda pod pogojem, da plača Zveza stroške za udeležbo zastopnikov združenja k sejam zveze (V proračunu je že tudi določenih 14.000 din kot članarina združenja pri Zvezi.)
Predlog za pristop je toplo zagovarjal tudi zboru. svet. Faza rine, nakar je bil soglasno sprejet. Kot delegati za občni zbor Zveze so bili izvoljeni: gg. Dobovičnik, Jagodič, Lukas in Mislej, kot namestniki pa gg. Kramer, Oblišar, Plave iu Hladiu.
Za »Trgovski list«
Pri slučajnostih ije povzel kot prvi besedo zbor. svetnik Fazarine,
V slogi in harmoniji je potekla v nedeljo redna letna skupščina združenja trgovcev za mesto Maribor, zavedajoč se potrebe solidarnosti, ki edina more zboljšati vladajoče težke gospodarske razmere. Primeroma dobro obiskano zborovanje je otvoril in vodil agilni predsednik Miloš Oset, ki je pozdravil vse navzočne, imenoma pa zastopnika obrtne oblasti dr. Sen-koviča, zastopnika Zbornice za TOI in Zveze trgovskih združenj Ferda Pinterja, zadružnega inšpektorja Založnika, predsednika Slov. trgovskega društva Vilka \Vcixla, upravitelja trg. nadalj.
iz katerega posnemamo:
Pričakovati bi bilo, da sino v 20. povojnem letu že premagali težke posledice svetovnega klanja, o čemer bi svet rad samega sebe prepričal, v zadnjem času pa slišimo od onkraj oceana zopet prestrašene glasove o poostritvi gospodarske depresije, ki je potisnila število brezposelnih zopet na več ko 10 milijonov, kar tudi pri nas ne bo ostalo brez posledic. Mesto investicij v podvig gospodarstva vidimo v svetu mrzlično oboroževanje, presegajoče vse doslej poznane meje, vojne grozote v Španiji in na Daljnem vzhodu zavzemajo tudi vedno večji obseg. Vse to ustvarja trenutno dozdevni podvig konjunkture, v nas pa povzroča nezaupanje in dvome, da bi bila gospodarska depresija že res premagana.
Naš finančni minister pa kljub temu spada med optimiste, saj je dvignil, zaupajoč v prihajajočo in stalno konjunkturo, državni proračun od lani kar za 1270 milijonov din. Kes je, da brez nekega zmernega optimizma ni življenja, vendar smo pa mnenja, da je sedaj še zgodaj govoriti o trajni odpravi gospodarske krize, vsaj kar se tiče naše ožje domovine. O gospodarskem zboljšanju pridejo morda v poštev južni kraji naše države, kjer se nahaja naša žitnica, bogata ležišča bakra, svinca, srebra itd. in kjer se dvigajo močna industrijska podjetja, ki pa so ali v rokah tujega kapitala ali pa v državni upravi, dočim je
ostala Slovenija pasivno ozemlje.
Dokaz temu je, da je uvozila Slovenija v letu 1936. 6000 vagonov žita in moke, leta 1937. pa 10.000 vagonov, kar znaša skoro 200 milijonov din. Na drugi strani pa vidimo, da je Slovenija z državnimi in avtonomnimi dajatvami najhuje obremenjena. Obremenitev z drža v-
ki je med drugim izvajal:
»Trgovski list« je postal važen in pravi zagovornik našega stanu. V njegovi upravi so se izvršile važne spremembe ter je tudi že naš g. predsednik sam v svojem poročilu poudarjal važnost lista za trgovski stan. To je tudi uvaževala naša Zbornica za TOI in dovolila za list 100-000 din subvencije. Dolžnost slehernega trgovca je, da se naroči vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«. List bo mogel sedaj, ker je finančno bolj podprt, Se svobodneje braniti interese trgovstva ter nastopiti tudi proti kartelom in proti vsem neprili-kam, ki ovirajo trgovino in škodujejo trgovcu.
Nadalje je poročal o delu davčnega odbora ter izrekel svoje priznanje gg. Dobovičniku in Vizovi-šku, ki z izredno objektivnostjo delata v davčnem odboru.
šole prof. Škofa, predsednika Združenja kovinarjev Kumerca, zastopnika Pomočniškega zbora Horvata in Erbežnika ter zastopnike tiska.
Za zapisnikarja je imenoval tajnika združenja gg. Skaso in Zidanška, kot overovatelja zapisnika pa gg. Mejovška in Vidmarja.
Nato se je spominjal lani umrlih članov Albina Pristcrnika, Edvarda Killerja, Oskarja Turada iu Ljudevita Vlahoviča, katerih spomin so zborovalci primerno počastiti.
Sledilo je
nimi davki znaša v državi 441 din na glavo prebivalca, v dravski banovini pa 812 din. S samoupravnimi dajatvami znaša povprečna obremenitev v državi 550 din na prebivalca, v naši banovini pa 1056 din, kakor je bilo ugotovljeno v skupščini. Vse to vpliva na kupno moč prebivalstva v Sloveniji in ni nikako čudo, da se je lani zvišalo pri nas število kou-kuriov na 42, prisilnih poravnav pa na 124.
Težave pri izvozu
Največje važnosti za vsako pokrajino so ugodni pogoji za izvoz in tu se pričenja naša inizerija. Za glavni naš izvozni predmet, les, smo v Mariboru od Italije pre-oddaljeni zaradi visokih prevoznih stroškov, za izvoz sadja so se zaprle nemške meje, da čaka in gnije sedaj po kleteh, izvoz vina je stalno slab in ga zbog slabih letin tudi ni, število živine se je zaradi pomaujkanja krme zmanjšalo in se zanjo tudi ne dajo doseči relativno ugodne cene. Edina možnost zaslužka za trgovca, obrtnika in seveda tudi kmeta bi bil
tujski promet,
ki se pa zaradi slabih cest in neugodnih prometnih razmer na železnicah ne more prav razviti. Skratka, naši kraji so obubožani in če bi ne imeli industrije, kolikor je pač imamo, bi nastalo pri nas popolno gospodarsko mrtvilo. Toda že se čuje, da je pričela
naša tekstilna industrija z redukcijo delovnih dni,
kar bo silen udarec za naše že danes globoko pod normalnim življenjskim standardom živeče delavstvo in s tem za vse gospodarstvo. Ce še omenim, da trgovstvo vedno bolj trpi otl težke konkurence raznih nabavljalnih zadrug, industrijskih prodajalni« in kroš-
Celjsko trgovstvo se mnogo udejstvuje tudi v javnem življenju, zlasti tudi v občinskem svetu celjskem ter Iu doseglo znatne uspehe. Tako je preprečilo zvišanje doklade na žganje, preprečilo uvedbo uvoznine na sladkor, kavo in ka-kao ter doseglo tudi odpravo davščine na stojala za kolesa. Apelira na vse trgovce, da složno delajo za napredek trgovskega stanu. (Odobravanje.)
Ko so se še sprejeli nekateri sklepi, tako glede pobiranja naročnine za »Trg. list , je omenil predsednik Stermecki, da plačujejo celjski trgovci 66 do 70% vseli davščin iu da smejo zato tudi zahtevati, da se njih interesi v polnem obsegu upoštevajo.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik Stermecki zaključil vseskozi stvarni in pozitivni občni zbor združenja.
lijarjer (lani je bilo za manufakturo 250 krošnjarskih knjižic v naši banovini v prometu), je popolnoma jasno, da vse to silno zmanjšuje trgovski promet in torej o kakem napredku gospodarstva ne more biti govora, ker manjkajo zanj vsi predpogoji. Zato se tudi ni čuditi, da tvori pri takšnih razmerah stalno dviganje javnih davščin največje nerazpolo-ženje.
Glede denarstva moramo ugotoviti, da se likvidnost naših denarnih zavodov še ni posebno dvignila, da nam še ni vrnjen pupilar-ni denar, ki gre v težke milijone in da se še vedno dviga centralizacija denarnih sredstev v raznih privilegiranih zavodih. Pač je opaziti, da se polagoma vrača zaupanje širših slojev v naše denarne zavode, tezavracija denarja pojenjava, kar pa trenutno še ne zaleže dosti.
Socialna vprašanja
Nato se je govornik dotaknil še nekaterih dogodkov iz prošle dobe kot n. pr. minimalizacije delavskih mezd, razširjenja pokojninskega zavarovanja na vso državo ter zavarovanja za starost in onemoglost delavstva in onega dela nameščenstva, ki ne spada k pokojninskemu zavarovanju. Minima-lizacija mezd in razširjenje pokojninskega zavarovanja tvorita nekako izenačenje finančnih bremen z našimi južnimi gospodarstveniki, uvedba starostnega zavarovanja delavcev pa je za nas novo breme, katerega pa z ozirom na dober namen starostne preskrbe najšib-kejšili slojev naroda ne moremo odklanjati.
Socialno zavarovanje trgovstva se je lani nekoliko premaknilo z mrtve točke, toda brez uspeha, ker so bili stavljeni pogoji skoro od vseh trgovskih organizacij odklonjeni kot nesprejemljivi. Ker na kako zadovoljivo rešitev te nujno potrebne zadeve ne moremo računati, si nameravamo v Mariboru pomagati z lastno podporno akcijo, da omogočimo našim obubožanim članom vsaj najskrom-nejše preživljanje.
Velike važnosti sta dva nova zakona, t. j.
trgovinski in zadružni;
zlasti slednji je za trgovstvo naravnost usodepoln, ker dovoljuje nabavljalnim zadrugam še večje privilegije. K razpravam o teh zakonih poudarja g. Oset, da se je naš prvoboritelj za pravice trgovstva, zbornični generalni tajnik in narodni poslanec Ivan Mohorič v narodni skupščini z največjo energijo in požrtvovalnostjo boril za njih izboljšanje, črpajoč tehtne razloge iz svojega obširnega zna-
Združenje trgovcev za sreze Celje, Cornji grad in Šmarje pri Jelšah
ima 15. redno glavno skupščino v torek dne 22. marca s pričetkom ob 8. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
1) n e vni r e d :
1. Otvoritev skupščine in določitev dveh overovateljev zapisnika, ki sta obenem tudi skrutinatorja.
2. čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine.
8. Poročilo predsednika.
4. Poročilo tajnika o delovanju uprave in rac. zaključku za 1937.
5. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici.
6. Proračun za leto 1938. in določitev član. prispevkov.
7. Samostojni predlogi uprave; izpopolnitev čl. 38. pravil.
8. Samostojni predlogi članov.
9. Volitve: a) predsednika, b) 3 podpredsednikov, c) uprave in namestnikov, č) nadzornega odbora in namestnikov, d) častnega odbora, e) delegatov za Zvezo in f) predsednika lesnega odseka.
10. Slučajnosti.
Če ne bo ob določenem času zadostno število članov navzočnih, se otvori skupščina eno uro kasneje in razpravlja o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov.
Udeležba na zborovanju je za vse člane obvezna in se upoštevajo le nujni zadržki, ki se morajo pismeno sjroročiti predsedništvu.
0 samostojnih predlogih članov razpravlja skupščina le takrat, če se prijavijo upravi najpozneje tri dni pred zborovanjem.
Sklepni račun za leto 1937. in proračun za leto 1938. sta med uradnimi uranii članom na vpogled do 15. marca t. 1. v pisarni združenja.
Predsednik:
Ludovik Košir s. r.
Tajnik:
Anton Coklin s. r.
liju, za kar mu bodi izrečena s tega mesta naša najiskrenejša zahvala tembolj, ker nismo našli zaslombe pri vseh onih, ki so bili poklicani ščititi interese trgovstva.
Tudi v minulem letu smo imeli v naši Zbornici za TOI, kjer sodeluje naš agilni zbornični svetnik g. Pinter, največjo oporo za naše težnje ter se njemu kakor vsem zborničnim funkcionarjem najlepše zahvaljujemo. Prijetna dolžnost nas veže, da se zahvalimo tudi naši borbeni organizaciji Zvezi trgovskih združenj, ki je pod predsedstvom energičnega tovariša Staneta Vidmarja v pretekli burni dobi v polni meri pokazala razumevanje svojih nalog. Izreka tudi zahvalo naši obrtni oblasti pod vodstvom referenta dr. Senkoviča, ki je skušal danim razmeram primerno obvarovati mariborsko trgovstvo pred krošnjarji in drugimi škodljivci, s prošnjo, da nam to svojo naklonjenost ohrani.
Na koncu svojega predsedniškega poročila omenja g. Oset preselitev pisarniških prostorov iz II. v I. nadstropje in naglasa, da to njegovo prvo poročalo za trgovstvo ni tako rožnato kot bi bilo želeti. Pa četudi uspehi našega dela niso ugodni, poziva trgovstvo, da ne zapade malodušnosti in popustljivosti v nadaljnjem delu ter apelira na vse, da krepko podpro naše edino in borbeno glasilo, naš »Trgovski list«, ki z vso neustra-šenoštjo zastopa naše stanovske interese; zato bi moral vsak trgovec biti naročen na svoje edino
v	barva,	pleaira	In
Ze v 24 urah
Itd. fikrobi in ivetlolika srajce, ovratnike in maniete. Fere, suit, munga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova uLI Telefon It 82-78.
Občni	zbor
trgovcev	v
V Mariboru nai se ustanovi podružnita
Poštne hraniinice
poročilo	pred
Miloša
glasilo. Poziva' trgovstvo, da tudi v bodoče vzdržuje neomejeno linijo poslovne reelnosti. Potem mora enkrat priti dan, ko doseže
trgovstvo ono mesto v javnosti, za katero se bori in katero kot pro-minenten državotvoren faktor tudi zasluži.
Iz potožila	ta
Obžni zbor Trgovske in
obrtniške blagajne v Mariboru
navajamo: Gibanje in valovanje gospodarstva ima običajno svoj odsev v delu stanovskih združenj. Tudi v minuli poslovni dobi se je moralo mariborsko trgovstvo boriti za svoje pravice in eksistenčna vprašanja na vse strani, s čimer je bilo združenje v obilni meri zaposleno. Zlasti bi bilo omeniti davčno preobremenitev. Nadalje omenja, da je stopila v veljavo nova banovinska trošarina na razne vrste industrijskega blaga itd. Ker se govori o zboljšanju gospodarstva, je združenje naslovilo na finančno direkcijo in davčno upravo spomenico z obširno obrazložitvijo mizernega gospodarskega stanja naših krajev s prošnjo, da se upošteva to stanje pri bodoči odmeri davkov in rešitvi prizivov.
Velik vihar je nastal v državi radi dovoljenja veleblagovnic, katerih kljub odločnim • protestom vsega trgovstva ni bilo mogoče do cela preprečiti. Doseglo se je le omiljenje v toliko, da se smejo veleblagovnice ustanavljati samo v mestih z nad 50.000 prebivalcev, kar postane za Maribor nevarno šele v primeru priklopitve okolice k mestu.
Dne 1. maja 1937. je stopila v veljavo nova uredba banske uprave o odpiranju in zapiranju poslovnih lokalov, pripravlja pa se nova vsedržavna naredba, katere osnutek je pa trgovstvo vse države odklonilo, ker vsebuje za nas nemogočo pogoje.
Naredba o provozninski taksi je hudo zadela trgovce, ki prevažajo blago s tovornimi vozili. Zaradi naše pritožbe je Zbornica za TOl vendar dosegla, da se je taksa za
Pred 12 leti so si osnovali da-prevoze v notranjosti mesta opu-1 lekovidni mariborski trgovci svojo s*i,a-	bolniško blagajno, ki je po nekaj
Trgovcem s papirjem in knjiga- letih razgirila svoj delokrog tudi mi je grozila uredba o vzdrževanju na druge proste poklice ter ima ljudskih šol s svojo centralistično danes v svojih vrstah poleg trgov-tendenco, da se jim onemogoči cev ge jepo število obrtnikov in vsaka kupčija s šolami; dosegli pa jndustrijcev. Kakor »Trgovska smo omiljenje te uredbe. Započeli samopomoč«, je tudi »Trgovska in smo tudi akcijo za znižanje poštnih obrtniška bolniška blagajna« osta-pristojbin in še mnogo drugih slič- ]a omejena tla Maribor, dasi tudi nih akcij po večini obrambnega drugod ni manjkalo poskusov, značaja.	osnovati slične socialne ustanove.
Mnogo posla so nam povzročali Mariborska trgovska bolniška bla-vse loto številni krošnjarji, kate- gajna je pač imela sposobno vedrim je zaupnik združenja bil stal- stv0) ki je znalo spretno obiti za-no za petami, da so bili aretirani jetne težave ter ustvariti čvrst in kaznovani.	temelj, na katerem se je potem
Velik dogodek je bil lanski občni	ustanova lahko razvijala. Kakšne
zbor Zveze trgovskih združenj v koristi je v teh 12 letih nudila
Slovenjem Gradcu, ki je ob iz.-1 svojemu članstvu, je najbolj nazor-redno dobri udeležbi trgovstva po- no pokazal občni zbor v sredo dne kazal veliko stanovsko zavest in I ()_ p ni< v prostorih hotela Novi solidarnost.	svet«. Občni zbor je vodil dolgo-
Tajniško poročilo pohvalno orne- jetni agilni predsednik Vilko Weixl. nja zagotovitev rednega izhajanja Vsa poročila, in sicer bilanco, bla-»Trgovskega lista«, ki se je z usta- gajnišlco poročilo, poslovno poro-novitvijo konzorcija tudi idejno ei]o za leto 19^7 in statistiko član zelo dvignil. Konzorciju pripadajo stva pa je podal marljivi tajnik tudi nekateri mariborski trgovci. Franj0 Žnidarčič. Iz teh poročil treba je le, da se nanj naroče se- posnemamo:
daj vsi naši trgovci.	»Trgovska	in	obrtniška bolniška
Iz statističnega	poročila	je	raz-	blagajna v Mariboru« je edina
vidno, da je štelo združenje kon-1 tovrstna socialna ustanova v drža-cem leta 577 izvršujočih članov. vi, že nad 12 let posluje v splošno Obrtne liste je prejelo 57 novih, zadovoljstvo članstva. V teku svo-črtanih pa je bilo 58 obratov. Pri hega obstoja je izplačala za razne članih združenja je bilo zaposlenih Vačune zdravnikov, zdravil, bolnic 72 poslovodij, 230 pomočnikov, sanatorijev, zdravilišč itd. 1,504.969 171 pomočnic, ostalih nameščencev ,j|„arjev. Ta ogromna številka sama pa 223. Vajencev in vajenk je bilo na sebj dovolj zgovorno pripove 146, od katerih poseča trgovsko I Juje, kake važnosti je ta ustanova nadaljevalno šolo 131. Šolska knjiž-1 7.airgovski slan. nica ima 534, učiteljska pa 78 knjig. | Članstvo bolniške blagajne se Nato je podal blagajniško poročilo
vodi v treh skupinah, ki se razločujejo po višini prispevkov. V I. skupini se plačuje mesečno din 65'—, v II. skupini din 45'— in v 111. skupini din 25'—. S temi skupinami je podana možnost tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom, da se poslužujejo ugodnosti bolniškega zavarovanja. Ustanova pa sprejema članstvo samo z območja bivše mariborske oblasti.
Število članstva je stalno v porastu, ker se trgovstvo vedno bolj zaveda pomembnosti bolniškega zavarovanja. Lansko leto je na novo pristopilo 99 članov, in sicer največ v II. in III. skupino. Želeti pa bi bilo, da bi zlasti premožnejši krogi trgovcev in industrijcev pokazali več razumevanja za I. skupino, ki jim nudi v primeru obolelosti vse mogoče ugodnosti, kakor si jih sicer lahko pridobe samo
Uraclni dan Zbornice v Ptuju
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj in okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 17. marca v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom.
Redni letni občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«,
rog. pom. blagajne v Ljubljani bo v sredo dno 23. marca 1938. ob 20. uri v Ljubljani, »Trgovski dom«, Gregorčičeva ul. 27.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Računski zaključek za 1-1937.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Proračun za 1. 1938.
5. Določitev letnine za 1. 1938.
6. Slučajnosti.
Ce občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, bo pol ure pozneje drug občni zbor z istim za drag denar. Po statistiki je bilo I dnevnim redom, ki je sklepčen ne koncem leta 1937. v T. skupini | glede na število prisotnih članov 181. članov, v II. skupini 112 in v III. skupini 107 zavarovancev,
skupno tedaj 400.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so znašali dohodki bolniškega sklada din 172.361	,	iz-
Predsednik: [K. A. Kregar s. r.
Tajnik: Leo Franke s. r.
Nemški zun. minister v. Ribbentrop je prišel v London ter se sestal z lordom Halifaxom. Daljši
razgovor bo imel z njim po svoji
datki za zdravnike, zdrav a,	poslovilni avdienci pri angleškem
nice in sanatorije pa prav toliko, kralju. Danes se sestane tudi z Upravni sklad je imel 31.867 din ministrskim predsednikom Cham-dohodkov in toliko tudi izdatkov, I berlainom	.	_
vni sklad izkazuje 161.627 din,	Moskovski proces prinaša na dan
,	.	. J .	vedno težje stvari. Sedaj je ze
premoženjsko stanje po bilanci pa skoraj dokazano, da je delala GPU 171.371 din.	tudi s strupi. Tako so nekateri
Lepi uspehi Trgovske in obrt- zdravniki izpovedali, da so morali 11-	1	■	•	na zahtevo Jagode, sefa GPU, s
niške bolniške blagajne, ki jih 1Z* I strupi umoriti sinu Gorkega, Kuj-kazuje za preteklo leto, so porok, biševa in Gorkega samega. Poseb-da se bo ustanova tudi v bodoč- no težak vtis so napravila raznesti lepo razvijala.	I Francij i.mOSkOVSkCga P1'°C6Sa V
Dopisnik »Tempsa«, ki je poročal o vseh velikih sovjetskih pro-
tajnik	Zid
iz njegovega poročila sledi, da znašajo vsi skladi združenja dinarjev 278.895'66, skupno premoženje pa din 600.483T6. V imenu nadzorstva je poročal njegov predsednik g. Klanjšek s priznanjem o točnosti poslovanja ter predlagal odobritev prekoračenja proračuna in razrešilice upravi, kar je bilo soglasno sprejeto.
V imenu S. Novakove ustanove je poročal predsednik kuratorija g. Sax in navajal, da uživa najemnine prosta stanovanja v hiši ustanove 8 obubožanih trgovcev, blagajniško stanje ustanove pa izkazuje saldo din 19.222'25, kar se je vzelo na znanje.
Pozdravi
Nato je pozdravil zbor obrtni referent dr. Senkovič, ki je pohvalno omenil sodelovanje med združenjem trgovcev in obrtno oblastjo, želeč današnjemu zboro vanju najlepših uspehov.
Zbornični svetnik 1‘inter se zahvaljuje za pozdrav ter podčrtava ogromno delo, ki ga vodi Zbornica za TOl za interese trgovstva in vsega gospodarstva. Prav tako se tudi bori Zveza trgovskih združenj za naše težnje; pohvalno omenja mariborsko združenje, ki s svojini delom podpira delo navedenih naših centralnih organizacij. Kako je bil boj proti veleblagovnicam potreben, se vidi že iz tega, da je v jugoslovanski industriji investiranega tujega kapitala 2215 milijonov, domačega pa le 1085 milijonov dinarjev; zato ne moremo dopustiti, da bi tuji kapital zavojeval tudi še trgovino v naši državi. Iz vseh poročil, ki smo jih slišali, se zrcali skrajno težak položaj našega stanu. Zato je treba še več stanovske zavesti med nami, zlasti pa bi moral bili vsak trgovec naročnik svojega ne ustrašenega zagovornika »Trgovskega lista«, ki je najjačje orožje v našem boju. Zato se mora list naslanjati na kompaktnost stanu katerega zastopa. Z žalostjo opaža, da je v Mariboru list zelo slabo
razširjen. Ko bomo spravili Ust vsaj na 6000 naročnikov, bo čisto
rava predložiti parlamentu veliko cesib in pri tem pokazal veliko in-mvesticijsko posojilo. Ker gre pri formiranostj piše( da razkriva tudi tem za velikopotezno, na daljši m0SkOvski proces precejšen kos
dobo proračunano akcijo, želi, da se pritegnejo k njej vse konstruktivne skupine in zato naj vlada poda ostavko, da s tem omogoči regentu Horthyju, da razširi osno vo vlade. Ministrski svet je ta predlog sprejel, nakar je podal Da ranyi ostavko vlade. Regent je
resnice, da pa je bil z raznimi fantastičnimi elementi tako razširjen,
da ga skeptiki z lahkoto tolmačijo po svoje. Na vsak način pa razkriva, da so se sovjetski revolucionarji silno borili za oblast drug proti drugemu in se posluževali pri tem tudi metod, ki so se jih
Politične vesli
Ljudsko glasovanje je odredil za
drugače upoštevan zato je ne	^
dolžnost vsakega tigovca, da !( svo{jodno, nemško, neodvisno, so-nanj naročen, marveč tudi njego- cialno, za krščansko in neodvisno va korist.	Avstrijo, za mir in delo in za
Gosp. prof. Franjo Škof pozdrav- enakopravnost vseli, ki se priznajo l !	*	.i.rv	k narodu m k domovini. Glasoval-
1 ja občni zbor v imenu učiteljske-1 no praviC0 imajo vsi Avstrijci, ki
ga zbora in učencev trg. nadalj. so bili rojeni najkasneje 1. 1914. šole. Naglasa potrebo sodelovanja I Glasovnice bodo dvojne: na eni med šolo in učnimi gospodarji, da to “tten^b^a^Ne^na dru-dosezemo trgovskemu stanu ju i-1 javno ap tajno. Kdor noče glaso-merno izobrazbo našega naraščaja. I Vati javno, more zalepiti svojo gla-Opozarja na namero, da	se hoče	sovnico ali	pa jo	dati v	posebno
oprostiti od obiskovanja	nadalie-	kuverta^.	^
valmh sol vse tigovske vajence z bili ocl razpisa plebiscita čisto pre-dvema razredoma meščanske ali senečeni. Mislili so, da bodo mogli srednje šole ter upa, da bo naša sedaj dodobra izkoristili položaj
zbornica imela moč preprečiti to in z veliko agitacijo pridati za • . i - sebe avstrijsko prebivalstvo. Pie-namero, ki bi bila naši	trgovski	biscit je te	načrte presekal, naj:
mladini v silno škodo.	Njegova	bl-ze pa napravil	konec	tudi oni
želja je tudi, da bi naša šola prišla propagandi, da je vse avstrijsko
čimprej do lastnih prostorov.	P* mn'' d Vfe s a ^n cf nio r eC sv ob o dno V	“J'"“	----jj' ‘rr | ru. jagoaa je nato priznai, oa j<
Proračun za leto 1938 prečita	danes je Zveza narodov+ ohromlje- dal zastrupitl Gorkega in Kujbiše
tajnik Skasa In navaja, d, znaSajnj	socialistl	so	zaradi pl,- “ £ to“z“ SlSmf podpirala SSa6™odSl
ostavko sprejel ter poveril Dara- i posiugevali proti carizmu, sedaj tu nyiju mandat za sestavo nove vla- Uj. proti Stalinu. Večina obtožen-de. Po vsej verjetnosti bo vstopila cev g0 stari revolucionarji, ki so v vlado stranka malih posestnikov na tapie zarote vajeni in ki so bili pod vodstvom Tyborja Eckhardta. I pi.ep0jeni s sovraštvom do Stalina.
Ministrski predsednik Chamber- I gjcer so pa komploti od nekdaj v lain je govoril v angleškem parla- l	v navadi. Manj verjetno je,
mentu z" o d k r U o s r c nas t jo in oaloc- da g0 opra.vlja.li špionažo za tuje nostjo o svoji politiki ter o Zve velesije proti Stalinu pa jim je narodov, da mu je treba le priti- bp vsako sr<>(jstvo dobro diti. Najprej je opozoril na nujno DU“’saK0	ciobl°-
potrebo oboroževanja ki je edino skeln procesu med drugim izpove-jamstvo za mir. Boji se, da niti , .	*	,	Japoda	nriskrhel
velikanska vsota poldruge mili- dobro opremljeno vino, francoska jarde funtov se ne bo zadostovala. |yina, carine prost uvoz tujih pred-če se mu ne posreči doseči, da b m€tov, potna dovoljenja za poto-se mednarodna napetost zmanjša- vanja v tujino, kar je vse bilo za la, potem bo moral prositi parla- Jagodo maienkost. Ko je zahteval ment za nove kredite za vojsko. I Qd nj da umori sina Gorkega,
Na,o jc prešel na Zvezo narodov mu je zagrozil, da bo vsa njegova m odločno zavrnil očitek, kakor da rodbina trpeia> če tega ne bo sto-bi bil on njen nasprotnik. Toda rp jagoda je nato priznal, da je danes je Zveza narodov ohromlje- ■ na in treba jo je sezidati na novo.
potrebščine din 129.320—, dohod- biscita tako presenečeni, da so ki pa din 48.000 -. Za kritje pri- proglasili volivno abstinenco pač .....	, i	i .	.. -i I naislabse.. kar so mogli stonti.
manjkljaja se sklene pobirati cla- Avstrijska vlada je priznala av-narino, ki bo obsegala temeljno strijskemu socialističnemu delav-članarino in doklado po visokosti stvu velike pravice, da ga pridobi
nridohniiiP	za boj za avstrijsko samostojnost,
ciste piiaoimme	boclo	znatno	razširjene	sa-
Po nekaterih stavljenih vpra>a- moupravne pravice delavskih or-n j ih, katerim so odgovarjali funk-1 ganizaCij, socialističnim organiza-cionarji združenja in obrtni refe- eijam bo vrnjenih nad 1000 odvze-rent, so bile sprejete naslednje Mh domov in: več njihovih vodite-
ljev bo vpoklicanih v javne zastope. rocnlnoiio*	Francoska vlada je odobrila iz-
lcsuiucije.	javo finančnega ministra, da mo-
1. za povečanje telefonskih ka- rajo znašati še letos dohodki avto-
blov v Mariboru v	toliko da ho	nomne	blagajne za izredno oboro-
v ^larinoru v	toliko,	bo	ževanje	15	mmjald frankov. Vla-
omogočena vpeljava najmanj 200 da je nato zahtevala, da ji parla-novih telefonskih aparatov za na- ment da obsežna pooblastila, da bi ročnike, ki že par let nanje brez- mogla jamčiti za sanacijo državnih nonninn ihkiifi in	financ	in	za napredek pioizvod-
uspesno čakajo lil	nje ter	za	socialni mir v Franciji
2. da se čimprej ustanovi v Ivi a- Levičarske stranke pa teh poobla-
riboni podružnica Poštno hranil- stil nikakor nočejo dati, da je zato
1 nastala kriza vlade in je Chau-temps odstopil. Mandat za sestavo nove vlade je dobil Leon Blum.
Madžarski ministrski predsednik Daranyi je sklical izredno sejo vlade, na kateri je sporočil, daname-
vsako stremljenje, da postane Zve- | proces naravnost strahotne stvari, za narodov rešitev za svet. ioaa ki &Q ge dogajaie v sovjetski Rusiji, danes bi male narode varali, ce bi ^im govorili, da se naj zanesejo na Zvezo narodov, ko pa je to le praz-
^Chamberlain je nato govoril o I mu ZU liaša ležišča nafte diktaturah. Posla ima s svetom, _v| >Jugoslovailsk() i3traživaCko
nice, ki nam je z ozirom na naraščajoči poštno-čekovni promet v severnem delu dravske banovine nujno potrebna.
»Službeni list«
povinami — Avtentično tolmače likvidaciji kmetskih
kralj, banske uprave dravske ba- nje uredbe o ii novine z dne 9. marca objavlja: dolgov — Objavo pravilnika in pri Uredbo o opravljanju podjetij za slojbinske tarife javnega skladišča dezinsekcijo in deratizacijo s stru- • »Špedicije Turk« v Ljubljani.
Ameriška družba se zani-
a.
katerem so diktature in zato ne po-	,	Vl	,
zna predsodkov ne do fašizma m d.«, kateio družbo je ustanovila ne do boljševizma. Vse to je ne- družba Standard Oil of New Yor-združljivo s tem, kar je za mene i ey leta ]ga(, y namenom, da bi
natle v naSl
danes noben človek neomejeno državi, ni dobilo koncesije, hedaj
svoboden in nekatere pametne omejitve so neobhodno nujne. Vendar pa je svoboda potrebna in brez nje ni nobene resnične de-
čaka na spremembo pravilnika o nafti. Družba je pripravljena investirati v naši državi v ta namen
Dre? lljtf 111	UC-	'"'UU *	y V|
mokracije. Ni res da ne bi mogle 14 milijone dolarjev, večina delnic
biti demokracije tako sposobne ko drugi vladni sistemi, vsekakor pa si more demokracija dovoliti tudi napake, dočim si diktature tega ne smejo. Za jjvojo osebo pa sem pripravljen zagrabiti tudi za puško, da se ohrani naša svoboda in mislim, da mi bo v tem pogledu sledil ves britanski narod.
Za Chamberlainom
te družbe, ki se glase na ime. bi baje ostala v Jugoslaviji. Svoja raziskovanja namerava družba pričeti v okolici Banjaluke, v Sremu, v okolici Pančeva ter v vzhodni Srbiji med Donavo in bolgarsko mejo. Družba New Yersey bo in-
»ovoril veslirala za podobne namene v
UO, \ Ii.imui-I lamuili jc o	r, ,	,	•	,,i i» i »	•
Churchill, ki je zlasti naglasal, da I AvAriji^ Bolgarski, Madžarski je Vel. Britanija v zračnein orožju Grčiji po 200 milijonov din. da bi še mnogo preslabotna. Nemci j j skupno jnvestirala na Balkanu in
gOTOrlflakfjučU s'paradoksalnim I v srednji Evropi 1 milijardo din. stavkom da more Anglijo o-biamti —     ---------------------------------------
annada?'čnimi naPadl ^	^oroiajte »Trgovski list«!
*
štev. 30.
Denarstvo
Nakupi zlata se ne objavljajo
Upravni odbor Narodne banke naglasa v svojem poročilu tudi dejstvo, da vse države zbirajo zlato, da pa iz »znanih razlogov« ne objavljajo vseh podatkov o zbranem zlatu. Iz tega sledi, da je treba sprejeti vse izkaze narodnih bank glede zlate podlage z rezervo.
Poročilo Narodne banke pravi nadalje, da je znašal leta 1937. uvoz zlata pri nas 85,330.000 din ter da je bila naša trgovinska bilanca zato dejansko aktivna za 1.123,901.000 din.
Iz posebnih poročil, objavljenih med letom, pa je razvidno, da smo lani uvozili zlata za približno 300 milijonov din, kljub temu pa izkazuje carina samo uvoz 85 milijonov din. Izkaze carinarnice je popravila Narodna banka s tem, da je del uvoženega zlata označila kot prenos, del pa kot povračilo, kar pa potem naravno izpade iz statistike.
Drž. hip. banka
Skupna bilančna vsota se je v 1. 1937. povečala od 5.604,6 na
6.700.2 milijona din, t. j. za 1.093,6 milijona ali za 19.50%.
Posojila so se skupno povečala od 3.418 na 3.690, t. j. za 271,5 ali 7.9%. Najbolj so se povečala posojila samoupravnim telesom, in sicer za 448 milijonov, dočim so se hipotekarna posojila zmanjšala, prav tako tudi ona vodnim zadrugam in na nepremičnine.
Gotovina se je povečala od 477.2 na 811.8 milijona din, torej za celih 334,6 milijona din ali za 70.1%, dokaz, da že banka ne ve, kam z gotovino.
Tekoči računi so se povečali za
454.9 na 3.049,0 milijona din ali za 17.5%, najbolj vrednostni papirji (za 343,5 milijona) din.
Fondi so narasli za 475,1 na 2079.8,
kapitali janili ustanov za 57,7 na
452,1,
hranilne vloge za 182,5 na
1.382.9 milijona din.
Razlika na tečaju vrednostnih papirjev je narasla za 38,3 na 93.8 milijona din.
Povečali so se seveda tudi izdatki banke, in sicer skupno za
51.2 na 371,9, od te vsote odpade na obresti 235.9 milijona din.
Odpisi so narasli za celih 13 milijonov na 36 milijonov, čisti dobiček pa za samo 1.8 na 44.1 milijona din. Ta nizki čisti dobiček se utemeljuje s tem, da je banka dovolila lani svojim hipotekarnim dolžnikom (zlasti hišnim posestnikom v Beogradu) znatne olajšave.
Vsi dohodki banke so znašali 363.3, za 48 milijonov več ko leta 1936.
Stanje Poštne hranilnice
Čekovne vloge Poštne hranilnice so v februarja narasle za 33 na 1.879 milijonov din.
Celotni čekovni promet je znašal 6,977 milijonov din, od česar je bilo brezgotovinskega promela 56.18%.
Število hranilnih knjižic se je z'išalo od 481.216 na 487.899, hranilne vloge pa od 1.288 na 1.326, to je za 38 milijonov din.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Ifranilnici in posojilnici na Ponikvi, r. z. z n. z. za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 19. novembrom 1937. Obrestna mera za slare vloge se določa na 2%.
•
Nove vloge so se pri Ljudski posojilnici v Ljubljani povečale lani za 1 milijon din. Ljudska posojilnica je eden tistih redkih velikih naših denarnih zavodov, ki ni zaprosil za zaščito, pa čeprav je tudi sam občutil naval vlagateljev v precejšnji meri. Tako je izplačala Ljudska posojilnica v l. 1932. 14. v 1. 1933. 15. v 1. 1934. 5 in v letu
1935. tudi nad 4 milijone din, skupno torej v štirih letih nad 38 milijonov din. Ta velika izplačila vlog so pač največji dokaz o likvidnosti Ljudske posojilnice. Predsednik zavoda je prof. Dermastija, na občnem zboru dne 28. februarja pa so bili poleg starih članov izvoljeni v odbor še: gimn. ravnatelj Osana, muz. direktor dr. Mal, stolni vikar dr. Simončič in župan Keber.
Občna trgovinska banka v Beogradu izkazuje za 1. 1937. med drugim te podatke (v milijonih din): gotovina je padla od 0'8 na 0'6, dolžniki so narasli od 13,4 na 20,2, kavcije od 44,3 na 53,0, vsa aktiva pa od 67,1 na 82,5. Menice so ostale s 3,5 nespremenjene, vrednosti rez. fonda pa so se znižale od 4,3 na 3,2. Vloge so narasle od 3,6 na 6,3, upniki od 2,0 na 2,8, reeskont od
4,8	na 6,5, fondi od 1,48 na 2,15 in obratni kapital od 22,8 na 28,8. Čisti dobiček se je povečal od 0-9 na IT.
češkoslovaška banka v Zagrebu
je (vse v milijonih din) dosegla
pri 7 glavnice dobiček 0’55 (1.1936. 016). Hranilne vloge so narasle od
30.2 na 33,0, po tekočem računu pa od 12,0 na 15,7. Narasla je nadalje gotovina od 2,7 na 2,9, dolžniki od 20,6 na 33,8 ter bilančna vsota od
27.2 na 64,1 milijona din.
Francoski frank je zopet oslabel
ter se je tečaj angleškega funta dvignil že na 155.68. V Londonu pa presojajo to nazadovanje franka zelo mirno, ker še ni opaziti, da bi zopet nastal nov beg kapitala iz Francije. Gre le za špekulacijo, ki računa na krizo francoske vlade.
V Curihu je avstrijski šiling (bankovec) nadalje nazadoval ter beležil samo 68'50.
Češkoslovaška vlada je odredila, da se plača zaostala kvota čsl. vlade v »Caisse Commune«, toda samo pod pogojem, če bodo tudi druge države vplačale svoje deleže, če se v 6 mesecih o tem z drugimi vladami ne bi dosegel sporazum, potem bo češkoslovaška svoja vplačila ustavila.
Velik trg.-politični utpeh
CeSkoslovaške
Sklenitev trgovinske pogodbe z U. S. A.
Po tromesečnih pogajanjih ije bila v Washingtonu podpisana trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Združenimi državami Severne Amerike. Pogodba pomeni za Češkoslovaško velik uspeh, ker je bila z njo vključena v pogodbeni sistem U. S. A.
Posebne važnosti pa je nova pogodba zato, ker so Združene države z njo prvič priznale evropski državi preference, ki jih je ta dogovorila z drugimi državami. U. S. A. so s pogodbo priznale preference, ki so jih dovolile podonavske države in je zato nova čsl. pogodba tudi za nas velike važnosti.
Združene države so poleg lega priznale Češkoslovaški znatne carinske olajšave, ki znašajo, tudi do 50%. Nova pogodba stopi v veljavo 16. aprila, en mesec potem, ko bo v Ameriki objavljena. (V Ameriki se namreč ravnajo jh> tej pametni določbi, da stopi vsaka določba v veljavo šele en mesec po svoji objavi, ne pa tako, kakor pri nas, ko stopi v veljavo takoj z objavo, ko ije večina ljudi sploh še ni mogla prečitati, a se mora po njej že ravnati.) Pogodba se molče po-
daljša za 6 mesecev, če se izrečno ne odpove.
Za Češkoslovaško je pogodba pomembna zlasti zato, ker so U. S. A. dovolile le redkim državam največjo ugodnost in carinske olajšave. Nobenega dvoma ni, da so v Washingtonu honorirali demokratični ustroj Češkoslovaške.
Trgovina med češkoslovaško in U. S. A. se bo po novi pogodbi zelo dvignila, a je bila že sedaj prav znatna, saj so bile U. S. A. tako glede čsl. uvoza ko izvoza na drugem mestu.
Skupno so Združene države priznale Češkoslovaški olajšave za 39 skupin predmetov. Zlasti bo mogla Češkoslovaška izvažati v večiji meri čevlje, porcelan, klobuke, rokavice, suroyo volneno suk-no, platneno blag&, bombažne izdelke, damast, luAelj, sire, gumbe itd.
Češkoslovaška’‘pa’ je dovolila Ameriki olajšave za uvoz avtomobilov, sveža jatrolka, češplje, slanino, mast, koHesa in nekatere druge predmete.
Zlasti obrobna:, industrija bo mogla zaradi nove pogodbe prav znatno povečati svoj izvoz v Ameriko.
Pekovski obrtniki proti omejitvi nočnega dela
V sredo popoldne je bil v Gam-brinovi dvorani v Mariboru občni zbor Združenja pekovskih obrtnikov, ki je bil izredno dobro obiskan. Med drugimi so se udeležili občnega zbora podžupan Franjo Žebot, obrtni referent dr. Sankovič, zastopnik zbornice TOI Sojč ter zastopnik centralnega urada pekovskih organizacij v Zagrebu Bašič.
Občni zbor je vodil agilni predsednik Združenja Jakob Koren, obširno poročilo o poslovanju stanovske organizacije pa je podal marljivi tajnik Julčc Novak. Iz poročila posnemamo, da je bilo usmerjeno delo organizacije v preteklem letu predvsem v pravcu izpremembe znane uredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah, ki se zlasti v dravski banovini izvaja z vso strogostjo ter je zadela posebno mariborske obrtnike. Uredba se bo morala na vsak način izpremeniti, zlasti v Mariboru, ki velja kot turistično mesto. Iz tega razloga je bila izpremenjena uredba že v Novem Sadu. V naši banovini vodijo proti uredbi najhujšo borbo posebno mariborski peki, pa bi bili gotovo že uspeli, če hi bili imeli več opore in pod pore tudi pri ljubljanskih tovariših. Omejitev nočnega dela je prišla prav velikim obratom, ki delajo na tovarniški način ter so začeli vedno bolj spodrivati s trga malp obrtnike. Na neštete intervencije na vseh odločujočih mestih so dobili mariborski oh r trnki končno zagotovilo, d? se bodo ^ji-
ije priložiti izpričevalo o opravljenem izpitu za zidarskega mojstra in 1 kolek za din 20‘— ter 1 kolek din 10*—, za izpitno takso pa jo Zbornici poslati znesek din 450. Izpiti bodo koncem aprila ali v začetku maja 1.1., o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni. Izpitna snov pismenega in ustnega dela izpita bodo predmeti, označeni v »Uredbi o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre« člen 17., odstavek 1. (točke 1., 2., 3. in 4.) ir odstavek 2. (točke 1. in 2.) v zvezi z betonskimi deli.
Ljubljanski proračun
Na proračunski seji v sredo je bil pozno v noči sprejet ljubljanski mestni proračun z 41 proti 3 glasovom. O proračunu samem bomo še poročali. Za danes smo morali opustiti poročilo zaradi važnih poročil o občnih zborih združenj v Celju in Mariboru.
Taksne obveznosti Po tarifni postavki 34 zakona o taksah je za netaksirane listine v privatnimi prometu v prvi vrsti kazensko odgovoren lastnik, t. j. prejemnik listine (računa) in v drugi vrsti šele izdajatelj. Zaradi tega je po zakonu prejemnik ne le upravičen, temveč dolžan zavrniti račun, ki ni zadostno taksiran.
Doma in po svetu
liove tehtne želje upoštevale in da jim bodo tudi oproščene kazni, na katere so bili zadnje čase zaradi prekoračenja določb uredbe obsojeni.
Združenje šteje sedaj 112 članov, ki zaposlujejo 116 pomočnikov in 119 vajencev. Dohodkov je imelo din 44.231 50, izdatkov pa dinarjev 41.023'45. Novi proračun za leto 1938. predvideva 36.700 din dohodkov in toliko izdatkov. Zborovalci so ob zaključku občnega zbora soglasno odobrili dosedanje ukrepe uprave v borbi za zboljšanje položaja pekovske obrti ter so sklenili, da nadaljujejo borbo za spremembo uredbe o nočnem delu.
Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela
V smislu »Pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov«, ki je bil uveljavljen dne 21. marca 1936, morajo zidarski mojstri, ki so pred tem datumom opravili izpit za zidarskega mojstra, opraviti še posebni izpit iz betonskih del, da morejo dobili pravico za izvrševanje betonskih del, omenjenih v členu 9., odstavek 3. navedenega pravilnika. K izpitu se morajo prijaviti tudi oni zidarski mojstri, ki jim je bila izdana koncesija po zakonu iz leta 1893, toda le v primeru, če hočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacije. Oni zidarski mojstri, ki žele delati ta izpit, se morajo k izpitu prijaviti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, naj kasneje do 21. marca t. 1. Prijavi
O naši zunanji politiki je podal min. predsednik in zun. minister dr. Stojadinovič v nar. skupščini velik ekspoze, ki ga je sprejela večina skupščine z glasnim odobravanjem. V svojem ekspozeju je v glavnem izvajal:
Cilji naše zunanje politike so ostali nespremenjeni, to je ohranitev mednarodnega miru in naših drago plačanih mej. Razmere, v katerih je treba te cilje uresničevati, pa niso ostale vedno iste in zato je treba uporabljati tudi vedno nova sredstva. Naša zunanja politika je bila polna inicia tive in živahna, kar je bilo potrebno z ozirom na nagli razvoj politične situacije. Ko vse države išče jo nove načine mednarodnega sodelovanja, nismo mogli ostati s prekrižanimi rokami. Naša zunanja politika je morala biti aktivna in bila je tudi tako uspešna, da je postal Beograd središče splošne pozornosti in cilj mnogih pomembnih diplomatskih dogodkov.
Pri tern pa so nas vodila tri osnovna načela: 1. da podpiramo vsako akcijo, ki služi mednarodne-mu-miru, 2. da ohranimo dosedanja prijateljstva in 3. da odstranimo vsa nesoglasja na naših mejah in si najdemo nova prijateljstva. Glede prvega načela je treba pripomniti, da je Jugoslavija tudi lani nadaljevala svoje sodelovanje z Zvezo narodov. Temu svojemu stališču bo ostala zvesta, spravila pa bo to stališče v sklad s spošnimi smernicami naše zunanje politike. Pazila bo, da ne pride v nasprotje s svojo željo, da ima še nadalje z velikimi državami prijateljske odnošaje in ostane ob strani vseh ideoloških blokov. Nato je omenjal dr. Stojadinovič špansko državljansko vojno in naglasil iskreno željo Jugoslavije, da bi se ta vojna čim prej nehala. Naša vlada je iskreno sodelovala pri delu londonskega odbora za nevmešavanje ter podpisala tudi nyonski dogovor o pobijanju piratstva v Sredozemskem morju. Posledice tega dogovora so ugodne kar je posebno važno za nas, ki vzdržujemo obsežno plovbo po Sredozemskem morju.
Od naših tradicionalnih prija teljstev je treba v prvi vrsti omeniti naše neizpremenjeno prijateljstvo s Francijo. Pri svojem obisku v oktobru 1937. v Parizu sem podpisal listino o podaljšanju prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo. Novo priliko, da se manifestira naše prijateljstvo s Francijo, je dal obisk zun. mini stra Delbosa v Beogradu. Vso pozornost je posvečala vlada tudi prisrčnim odnošajem z Vel. Britanijo. Posebno so se pokazali ti dobri odnošaji pri obisku Nj. Vis, kneza namestnika Pavla v Londonu. Tudi moj obisk Londonu je bil posvečen utrditvi našega prijateljstva z Vel. Britanijo. Z velikimi simpatijami spremljamo veliko pri zadevanje angleške vlade v korist miru.
Mala antanta je bila nadaljnja pozitivna točka naših miroljubnih prizadevanj. Naša iskrena želja je da bi se njena konstruktivna sila
pokazala tudi pri pogajanjih zastopnikov MA z Madžarsko. V stalnih stikih smo bili s češkoslovaško in Romunijo. Predsednik dr. Beneš je počastil lani s svojim obiskom Beograd in takrat so mu bile prirejene navdušene in prisrčne ovacije. Prisostvoval sem tudi pogrebu velikega Masaryka, da izkažem zadnjo čast velikemu prijatelju našega naroda. Prav tako so bili intenzivni in prisrčni naši stiki z Romunijo ter je te dr. Stojadinovič tudi podrobno navedel.
Drugi regionalni pakt, ki mu pripada naša država, je Balkanska zveza, ki je dokončno utrjena in ki je tudi lani uspešno razvijala svoje koristno delovanje. Na vseh mednarodnih sestankih, kjer je šlo za skupne interese, so države Balkanske zveze nastopale solidarno.
Naši odnošaji z Nemčijo so se razvijali v smislu vedno globljega medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Prepričani smo, da se morejo naši dobri in prijateljski odnošaji z veliko in napredno Nemčijo razvijati ob polnem spoštovanju obojestranskih političnih naziranj.
Z Italijo smo sklenili lani dogovor z dne 25. marca 1937., ki je čisto v duhu rimskega pakta, ki ga je sklenil 1. 1924. naš nesmrtni državnik Nikola Pašič. Razni dogodki niso dovoljevali, da bi se ta pakt izvajal. Nastala je doba napetosti, ki je izvirala predvsem iz psiholoških nesoglasij. V ozračju medsebojnega razumevanja je bila nato 25. marca lani podpisana pogodba z Italijo ter podpisan tudi gospodarski sporazum, ki je dal novo pobudo za razvoj naših medsebojnih trgovinskih odnošajev. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je dal ta dogovor dobre sadove.
Odnošaji z bratsko Bolgarsko se razvijajo čisto v duhu pakta o večnem prijateljstvu. Naši stiki so vedno bolj prisrčni ter so naši odnošaji z Bolgarsko tudi jamstvo za mir na Balkanu. Z vsemi drugimi državami so bili naši odnošaji dobri.
Istočasno pa smo morali svojo pozornost posvečati tudi trgovinski politiki. Z ustanovitvijo koordinacijskega odbora so se spravili v sklad naši zunanje-politični interesi z gospodarskimi. Ugoden rezultat te naše politike kažejo številne nove trg. pogodbe pa tudi naš povečani izvoz. Jugoslavija si je pridobila nova tržišča, stara pa ohranila.
Koncem svojega govora je dr. Stojadinovič naglasil, da je bila glavna misel vse zunanje politike, da ohranimo našemu mlademu kralju neokrnjeno dediščino njegovega velikega očeta in da zavarujemo življenjske interese Jugoslavije. Nadaljevali bomo svojo smer zunanji politiki, ki se je izkazala kot dobra. Sledila je debata ter je kot prvi govoril v imenu vladne večine dr. Kostrenčič, v imenu opozicije pa dr. Kumanudi.
Za senatorje so imenovani: trg. minister dr. Vrbanič, minister v p. dr. Fran Kulovec, tiskarnar Milju-tin Stevanovič in župan v Mostarju Husein čišič.
Nekateri slovenski poslanci ter senatorji dr. Kramer, dr. Marušič in Pucelj so intervenirali pri ministrskem predsedniku dr. Stoja-dinoviču, da bi tudi Zveza slovenskih zadrug bila deležna enake pomoči kakor Zadružna zveza.
Umrl je urednik »Slovenskega doma« Zdravko Stangl, star komaj 27 let. Mnogo prezgodnja smrt mladega in mnogo obetajočega novinarja je hudo zadela vse njegove znance. Bodi mu ohranjen topel spomin.
V finančnem ministrstvu je bil izdelan načrt uredbe o proučevanju in izkoriščanju tekočih goriv.
Drž. dohodki v januarju so znašali 889,6 (lani le 750) milijona din. Izdatki pa so znašali 771,6 milijona din, da znaša presežek dohodkov nad izdatki 117,9 milijona din.
Carinski dohodki so znašali v januarju samo 66,2 milijona din, t. j. 91-53% proračunanih. V vseh prvih 10 mesecih proračunskega leta pa so znašali carinski dohodki 855,5 milijona din. dočim so bili proračunani le na 723,6 milijona din.
Proračun mesta Skoplje znaša
24,8	milijona din, skupno z mestno elektrarno in vodovodom pa 34,3 milijona din.
Vojvoda in vojvodinja IVindsor-ska bosta spomladi ali poleti obiskala Hrvatsko Primorje.
Prva večja nemška turistična skupina je prišla v Split in s tem otvorila turistično sezono v Dalmaciji.
Inženirsko-tehnični oddelek ministrstva za vojsko in mornarico
je razpisal natečaj za sprejem 25 stavbenih inženirjev in 25 stavbenih tehnikov in risarjev.
Zunanje ministrstvo išče več perfektnih prevajalcev (zvaničnike, dnevničarje ali honorarne uradnike) za prevode iz nemščine, angleščine, italijanščine, bolgarščine, španščine in portugalskega jezika. Prijave za sprejemni izpit se sprejemajo do 25. marca.
IUGOSLAVGNSKA BANKA. D. D.
Podružnica v Ljubljani
Delniška glavnica Din 50,000.000-
r Š i
b a n č n
le najkul
n t n e j e
Vloge na tekočih računih in na vložnih knjižicah obrestuje do 5%
Občni zbori
Retini občni zbor tvrdke Avto-niontaža tl. tl. v Ljubljani bo 24. marca ob 11. v prostorih Jugosla-venske banke, podružnice v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi volitev članov upravnega in nadzornega odbora. Nadalje je na dnevnem redu predlog o zvišanju delniške glavnice na 2 milijona din. Delnice se morajo položiti tri dni pred občnim zborom pri druž-bini blagajni ali pri podružnici Ju-
Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnja-karske mojstre
bodo v začetku aprila t. 1. Prijave za te izpite je vložiti na Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje do 1(5. marca t. 1. Do istega termina je vložiti tudi prijavo k izpitom o občni izobrazbi in znanju. Podrobna navodila glede prijave k tem izpitom dajo pristojna obrtna združenja.
Tržna	po
Zavoda za pospeševanje
Žitni trg Na domačem pšeničnem trgu je
'oložaj nespremenjen. Ponudba je to majhna, cene so stabilne. I/.--zna pariteta proti Liverpoolu 122, proti Rotterdamu 132, za efektivno blago 139 din.
Tuji pšenični trgi so nestabilni, zlasti VVinipeg in Chicago. Verjetno pa je, da bodo cene popustile, ker se širijo vesti o dobri žetvi.
Na domačem koruznem trgu
kupuje blago skoraj le Prizad.
Cene so naslednje: vlačilska milo ed koruza Donava 100, vagon-ska Indjija 95; izvozna pariteta proti Rotterdamu 87. na bazi cene za promptno blago pa 97 din.
Sadje
Na dunajskem trgu je prodaja jabolk nekoliko boljša ko prejšnji teden. Slabše vrste domačih jabolk se lahko prodajo, toda le po nižjih cenah. Boljše vrste se malo ponujajo, ker proizvajalci računajo z bližnjim dvigom cen. V splošnem gibljejo cene jabolk od 20 do s8 grošev za kg.
zim. trgovine
Živinski trgi
Na praškem trgu je bilo dne !. marca prodanih iz Jugoslavije 742 prašičev po ceni 7 10 do 8'05 Kr za kg žive teže. Madžarski prašiči so se prodajali po isti, romunski pa po nižji ceni. Povprečno so se cene dvignile za 7 stotink
Perutninski trg
Na domačem trgu je bilo povpraševanje nekoliko večje, zlasti v severnih krajih Srbije, kjer je bilo mnogo perutnine prodano v Italijo. Cene so ostale kljub temu nespremenjene.
Dovoz na dunajski trg je bil slab. Iz Jugoslavije je prišlo ves pretekli teden 25.000 kg zaklane perutnine, od tega 11.300 kg zaklanih gosk. Naše blago se je prodajalo po 1 '90 do 2 šilinga za kg
Italija kaže sedaj večje zanimanje ter je bilo disponiranih za Dalijo 22.000 kg zaklane perutnine, za katero so bile dosežene te cene: zaklane race po 5 80, gosi 4. kokoši (i'30 do 7, piške po 8'20 lire Iranko Postojna.
Železu, praši 2'00 m		
14X24		
irastovi. za 1 'komad ,	38—	44—
bukovi, za 1 komad .	24'—	27—
Drva		
bukova, z.a 100 kg . ,	13'—	14'—
hrastova, z,a 100 kg ,	11 —	12—
Oglje		
bukovo, za 10t) kg . .	45'—	55'-
»canella«, za 100 kg .	50-	60'-
Povpraševanja:
Išče se večja količina ilesk toinbante. prizniirano blago, v dimenzijah: 5'8" in 7/8" debeline, 9" z medijo, 13" dolžine. od 4" naprej medija, 6" širine.
Večje količine mudrijerov v predpi sanih dimenzijah.
l ila hrastovi trizi. y debelini 25 mm v širinah o, 0. 7 8, 9. 10 cm. v dolži nah od '25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, nstrornbo paralelno rezana bukovina I. in II Kvalitete.
Juvnrjcvp neoltrobljene deske I. in II kakovosti 18 mm debeline.
Ncobrobljeni lipovi plohi I in It.
Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in ncobrobljeni plohi.
Deske smreka - jelka v III. in IV. kvaliteti IH'21 mm debeline, dolžina 4 m, širina od Ki cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 umi; dobava po dogovoru.
Škorete smreka - jelka, 12 111111; dobava promplna.
Neoiirobbrni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
Lesne eene na ljubljansko borzi
dne 10. marca 1938.
Tendenca: mlačna
Franko vagon nakl. postaja za m*
Smreka, jelka: Hlodi i., 11., monle . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 570' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . škorete, paralelne, od 16 cm naprej .	. .
Škorete, podmerne, od 10—15 cin .... Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . • Deske-plohi, par., od 16 cm naprej .	.	•
Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev:
Hlodi od 30 cm naprej,
I-, II.................
Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . . Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deeke-plohi. naravni, ostrorobi, I., II., . . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . .
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 30 etn naprej . .
Bordonali................
Deske-ploh , boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . .
od din 140'— 155' — 170'— 180'— 175'—
360—
425'—
305'—
320 —
370'— 130'— 50'—
do din 170 — 175'-190'— 200'— 195'—
410 —
475'—
335'—
300'-
400'—
150'—
75—
110—
200'-270—
425'—
320 —
580'-
250—
820'—
900'— 1000'-
750'— 850'-
140— 230' 320— 485'— 360 720'-
350--
920'-
Frizi 1	. širine 5. 6	in		
7 cm			800' —	850.'-
Frizi I	, širine od 8	cm		
do 1	1 cm naprej	.	850'—	950'—
	Oreh:			
Plohi,	neparjeni.	ne-		
oliro	ilieni i., II		810* —	910'—
Plohi.	parjeni, neoli-			
rotit	eni 1., II.		950'—	1050'—
	Brest:			
Plohi .	neobrobljeni	L,		
II. .			450'—	550'—
	Javor:			
Plohi	neobrobljeni	L.		
II.	. . . .		520'—	600'-
	Jesen:			
Plohi	neobrobljeni	L.		
It.	. . .	. •	720'—	850—
	Lipa:			
Plohi	neobrobljeni	I..		
II.	.	. .	480—	580—
	Purketi			
hrastovi, za in2 .			60 —	68—
bukov	, za m5 .	• •	40'—	45'—
Tržne oens v Celju
dne 1. mrlrca 1938.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od din 10—12, kravjega mesa 10, vampov C, pljuč 6, jeter 10—12, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od din 10 —12'. jeter 14, pljuč 10.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od din 14—16, pljuč 8, jeter 12, glave 9, parklcev 8, slanine 15—16, slanine na debelo 15, sala 1 i, suhe slanine 18—20, masti 16—17, šunke 19, prekajenega mesa od 14—18, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 10- 12. jezika 18.
Drobnica: 1 kr, koštrunovine din 10—.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 84, suhih kranjskih 26, 1 kom. kranjske klobase 4—6. 1 kg b ra unč viških 10, salami 45—50.
Perutnina: piščanec večji od din 15—18, kokoš 18 30, raca 16—20, gos 45, puran 80—80, domači zajec od 5—15.
Ribe: 1 kg krapa din 16, postrv 50'—.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1'75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 32—34, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega sira 16—20, polementalskega sira 28, sirčka 6, eno jajce 0'63.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4'50, polbelega 4, črnega 3'50, žemlja mala 0 50, velika 1, bela štruca v teži 44 dkg din 2, 88 dkg din 4, polbela štruca v teži 50 dkg din 2, 100 dkg din 4, črna štruca v teži 57 dkg din 2, 114 dkg din 4.
Sadje: 1 kg jabolk od din 2—6,
orehov 6'50, luščenih orehov 20—22. suhih češpelj 9—12, suhih hrušk 7, 1 limona 1.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave od 64—98, čaja od 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja v prahu 16, medu 20—24, kavne primesi 17, riža od 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja od 16—30, bučnega olja 13. vinskega kisa 4, navadnega kisa 3. petroleja 7. špirita denat. 11, 1 kg soli morske 2'75, soli kreške 2'50, popra od 40—44. paprike 18. sladke paprike 28. testenin 7—11, mila 9—12'50, karbida 8'50, sveč od 14 do 15, kvasa od 32—36, marmelade od 10—28, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3 50, na drobno din 3'75, št. 0 na debelo 3 50, na drobno 3'75, št. 2 na debelo 3'35, na drobno 3'50, št. 4 na debelo 3'10. na drobno 3'30, št. 5 na debelo 3. na drobno 3'25, št. 6 na debelo 2'90, na drobno 3, 1 kg ržene enotne moke 310 do 3'25, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2'25 do 3, pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2, ajdove moke 4 do 4'50, kaše 3'25, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7.
žito: q pšenice din 225, rzi 225, ječmena 130—200, ovsa 180, prosa 195, koruze 150, ajde 200. fižola 200—350, graha 1000, leče 800 do 1200.
Krina: q sladkega sena din 60 do 65. polsladkega sena 50—55, kislega sena 45—50, slame 35, pre-šana stane 5 din več.
Zelenjava: 1 endivija din 0'50 do 1, 1 kg endivije din 8, 1 krožnik motovilca 1'50, 1 kg radiča 14—16, poznega Mija 6, kislega zelja 5 ohrovta 6, karfijola 8, kolerabe 5 do 6, 1 krožnik špinače 1'50, 1 kg špinače 8—10, čebule 4, česna 8. krompirja poznega 1-25, kisle repe 2'—.
Na torkov živinski sejem
V Mariboru je bilo dne 8. t. m. prignanih 12 konjev, '16 bikov, 200 volov, 467 krav in 25 telet, skupno 720 komadov. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 480 do 5'50 din za kg, poide beli voli 4'50 do 5'25, plemenski oli 4'75 do 6, biki za klanje 3'40 do 4'60, klavne krave debele 3'80 go 5'—, plemenske krave 3'60 do 4'50, krave za klobasarje 2'50 do 3'10, molzne krave 3'60 do 4'50, breje krave 3’75 do 4'75, mlada živina 4'75 do 5’75, teleta 5 do din. Prodanih je bilo 343 glav živine.
Mesne cene:	volovsko	meso
I. vrste 10 do 12, volovsko meso
II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso 11. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 1C do 14 din za kg.
nah, Središču, Muti. Sv. Vidu pri Grobelnein, Crenšovcih.
15. marca: v Št. Janžu na Dolenjskem, Ložu, Pleterjah, Semiču, Trbovljah, Ptuju, Ormožu, Prosenjakovcih.
16. marca: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah.
marca:	v Šmihelu-Stopičah,
Mengšu, Škofji Loki, Podčetrtku, Rečici ob Savinji, Žužemberku, Frankolovem, Turnišču, Trbovljah.
18. marca: v Krškem, Starem trgu pri Črnomlju, Štrigovi, Sv. Vidu pri Blokah, Mariboru.
19. marca: v Celju, Brežicah, Trbovljah, V uli redu.
Radio Ljubljana
Z A POMLAD
DIVNE MODNE NOVOSTI
za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
Ljubljana — Kongresni trg 15
»—pri nunski cerkvi	—«
Solidne cene	Kvalitetno	blago
Sejmi
13. marca: Zidani most.
14. marca: v št. Vidu pri Blokah, Begunjah pri Cerknici, Poljca-
.M
Ne pozabite na
poslovne knjige
Sobota dne 12. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (ing. Rado Kregar) — 18.00:	»štirje fantje igrajo« —
18.40: Socialne pogodbe Jugoslavije z drugimi državami (Josip Rozman) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar) — 20.30: III. večer muzi-komedijantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 13. marca. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Postni govor (dr. Kimovec) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Radijski orkester — 10.30: Prenos koncerta srednješolskih zborov — 12.30:	Prenos iz Planice:	Repor-
taža z mednarodne tekme v smuških skokih — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Prenos iz Planice
— 16.00: Nastop gojenk uršulinske šole v Škofji Loki — 17.00: Pomladno oskrbovanje travnikov (ing. Rado Lah) — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta:	šornov kvartet in kvartet mandolin — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Goethe in Vuk Karadžič — 19.50: Slovenska ura: a) Čajkovski: 1812, uvertura (voj. godba), plošče, b) 13. marec pred devetdesetimi leti (1848) in Slovenci (Rudolf Dostal)
— 20.20: Radijski orkester — 21.00: Operni spevi. Sodelujeta gdč. Sonja Ivančič in Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek, dne 14. marca. 12,00: Dvorak: Slovanski plesi št. 1, 2, 3, 6, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16 (Češka filharmonija, dirigent: Vaclav Ta-lich, plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Zadušitve in umetno dihanje (dr. A.Brecelj)
— 18.20: Dvorak: Slovanska i-apso-dija (plošče) — 18.40:	Kulturna kronika: O dr. M. Opeki. — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Cilji in pota vzgojne politike, dr. Karel Ozvald — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Orkestralni koncert. Sodeluje: Radijski orkester, prof. Karlo Rupel in Slavko Korošec —- 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«.
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
SEMENA
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.