Hnročnina mesečno l"> Diu. ul mozem-Itrii 40 Din — na-deljska izdaja celoletno 46 Din. ca inozemstvo 120 Din II red n iit ve je v Kopitarjevi «1.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 la 20S» Izhaia vsak dan llntral, razen ponedeljka In rineva po prazniku ček. račun . Ljub liana it. tO.bV) ie ra msrrate; Sarajevo Atv. 710*1 Zagreb Stv V(.otl. Prasra-l)unaj24.7J>JS Na Daljnem vzhodu novi zapletljaji Umor predsednika Vančinveja Kitajski ministrski predsednik žrtev političnega atentata - Roke Japonske „Kulturna podoba naše vasi*4 Naša vas ima svojo jiosebno kulturno podobo, j3o kateri bi na kaki svetovni razstavi vasi takoj razbral slovensko vas od vseh drugih. Ta podoba naše vasi pa nekaterim — »Glas naroda« je samo eden izmed mnogih — ni všeč. Narod bi radi j »opravili, ker ga ne ljubijo, da bi postal ue samo drugačen, ampak drug, govoril bi sicer še po slovensko, ker jo tega jezika najbolj vajen, zavrgel pa naj bi vsebino svoje narodnosti, krščansko kulturo kot zastarelo, odvišno in se oprijel evropskega poganstva, dokler ne bi pridrveli nadenj tuji inštruktorji, ki bi ga še njegovega jezika odvadili. Nekateri brezvestno narod popravljajo: Obsekujejo in obrezujejo ga, da bi bil njihovim motnim očem več, oblačijo ga, kakor so videli v modnih listih in tako prenarejenemu in ponarejenemu bi bili pripravljeni odstojiiti kako drobtinico s svojih gostij, če narod obljubi, da jim bo v znak večne hvaležnosti postavil spomenike, pred katere bo vodil svoje redke potomce in jim razlagal: »Vidiš, tile so iz nas Slovencev napravili Evropejce, ker smo bili prej premajhen narod, — dokler ne bo prišel tujec in velel spomenike podreti in tako končal to komedijo »ponarejene ljubezni do ponarejenega naroda«. »Glas naroda« je v preteklem nedeljskem uvodniku razvil nekaj zmedenih misli o »kulturni podobi našo vasi«, kjer kmetu očita, da ji i narodno zaveden, da je njegovo slovenstvo površno, da je godrnjav suženj mistične religioznosti in levičarskih političnih dogem, da je naši vasi treba pomagati do kulturne osvoboditve, da jo treba kulturno podobo slovenskega kmeta očistiti vseh nakaz, da bo vse to »veliko« delo opravilo »Društvo kmet; skih fantov in deklet«, ki da uči kmeta ceniti njegovo delo in skuša z uveljavljanjem narodove tradicije izluščiti vse ono, kar jo res našega itd. itd., kakor vsi tisti, ki jim narc 1 ni predmet ljubezni, živa skupnost, ki že zdavnaj obstoji in že ima svojo dušo in svojo zunanjost, ampak skupina ljudi, za katere iz brezdušne Evrope šele naročajo neko dušo, da bi se mogli proslaviti v njenih praznih očeh. Naša pot pa gre j>opolnoma drugam. Mi vemo, da je narod tu in da si svoboden samo v dvojem: Ali ga vzljubiš in spoštuješ takega, kakor jo, majhnega, obkroeŽJiega, revnega, zadolženega, vsemu svetu nepoznanega. od nikogar spoštovanega, z vsemi njegovimi katoliškimi in evharističnimi shodi, s križi, cerkvicami in ljudskimi domovi in zadrugami, in temu in takemu narodu skušaš v svojem poklicu pomagati, — ali pa se domišljavo povzpneš nad narod in ga kot »naprednjak« smatrf»š za »preprosto ljudstvo«, ki je nazadnjaško, trmasto, za tvoj napredek nedovzetno, ker pa ti častihlepnost in oblastiželjnost miru ne da, poizkušaš na njem svojo šolsko modrost, katere se nisi naučil od skromne, utrujene, izmučene matere, ampak od lepe, skrbno negovane, zapeljive, razvajene Evropo. Mi smo se odločili 7.a prvo in pri tem ostane! Vemo, kje so hibe njegove narodne zavednosti, vemo pa tudi, zakaj nekaterim kariere žejnim jjolitikom vas ni hotela nastopiti kot »tvoren, vsekozi pozitivno ustvarjajoč element«: Ker so ji hoteli vsiliti svoj načrt, ker so mislili, da vas še nič nima, da nič ne ve, v kakšni ureditvi bi najlažje rastla in napredovala. Do te zmote pa so prišli samo na ta način, ker so vas smatrali za mestno okolico, previsoki pa so bili, da bi se z odprtim srcem vanjo »ponižali«, kjer bi videli, da jo svoj svet narod, ki se zelo tenkočutno zaveda svoje sedanjosti in bodočnosti. Ta zavest ni površna, le tuintam boječa in omahujoča. O narodu, ki je dni dr. Kramer-jeve in dr. Marušičeve strahovlade prenese), iie da bi le za las popustil, ni mogoče reči, da je površno zaveden. Treba si je samo « izbiti iz glave bojazen in omahljivost in po; globiti smisel za žrtve in pomagati naši vasi do kulturne osvoboditve, da ga liberalizem in komunizem niti nadlegovati ne bosta več mogla. Bolje je, da ipaloštevilno meščaustvo lilapčuje narodu in posili hodi, če že iskreno ne mara, za narodom, kakor pa, da bi narod moral ubrati drugo pot, ki mu je tuja in ne-všečna, ker jo je že imel priliko toliko pregledati, da ve, (la nikamor ne pelje. Ob evlia-ristionem kongresu je bila pod pritiskom naroda vsa Ljubljana krščanska. V izložbah cele kapele, iz oken zastave, po oknih žarnice kakor v Ameriki, nekaj mesecev potem pa v isti Ljubljani javne razprave in govori raznih dam, kako se iznebiti otroka, v gledališču tuja kultura, po nočnih ulicah zopet pi-jančki in krokarji, ki so se morali tiste dni poskriti, čeprav so bile gostilno noč in dan odprte. Takrat je narod oblegal Ljubljano in jo prisilil, da jo poveličevala njegovega duha in njegove svetinje, sedaj pa je že zopet po svoje zadihala in ta sapa je narodu tuja. Narod sine biti nasilen proti Ljubljani, saj je njegova, Ljubljana pa ne proti narodu, ker narod ni njen, čeprav ima oblast in suče zakone — vse to je narodovo, zato se ne sme nikdar več zgoditi, da bi ji postal suženj. Kultura vasi mora imeti prosto pot, čeprav je njen vir krščanstvo, in nekaterim, ki v Ljubljani časopise pišejo, ni všeč. Kdor govori, da je to suženjstvo, naj ne govori več! Kdor pa šo ni po kolenih drsal okrog oltarja Matere božje na Brezjah, kdor šo ni predre-mal noči na stopnicah oltarja sv. Kozmija-nov na Krki, kdor se še ni družno s prleški-mi želarji krepčal z nizkimi krpicami pod zvoniki sv. Trojice, ki kakor Bog Oče, Bog Šili in Bog sv. Duh varujejo Slovenske gorice, kdor se še ni ob misijonu kakor gad v precepu zvijal med satanom in Bogom in slednjič ali omotičen odtaval za lotrieo, ali pa omahnil v sjiovednico in ob obhajilni mizi počil lm-koi- otrok, ko pridejo mati domov. London, 2. nov. Po še nepotrjeni vesti poroča agencija Reuter iz Nankinga, da je bil včeraj dopoldne izvršen atentat na kitajskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Vang Čing Vaja. Ministrski predsednik je podlegel težkim ranam, ki mil jili je prizadejal atentator, in katerega sc je prvotno mislilo, da jc japonski časnikar. Zločin je bil izvršen ravno ob času, ko Z abesinshih bojišč Bitka pri Angleška poročita: Krvavi boji, hi bodo trajali gotovo še teden dni London, 2, nov. b. Po vesteh, ki prihajajo od britanskih poročevalcev z obeh strani fronte, se vršijo velike bitke, ki znajo trajati najmanj teden dni. Cilj italijanske ofenzive je, da se južna ironta pomakne še bolj proti Hararju, da bi na ta način italijanska letala lahko ogrožala železniško progo. Severna italijanska vojska ima nalogo, da napreduje in da zvabi proti sebi čim več abesinskih sil na severu, da bi se olajšal pohod generala Gra-cianija na jugu. Po daljšem odmoru tako na severni, kakor na južni fronti, so stopila v dejstvo zopet letala in pa tanki. Medtem ko so doslej skoraj dva tedna vršila italijanska letala ogledno službo, so stopila sedaj v borbo in napadajo abesinske čete s strojnicami in vršijo istočasno tudi popravke topovskega ognja, ki ga bruhajo topovi iz ozadja na abesinske postojanke, ki so zelo dobro urejeDe na izredno ugodnih položajih. Po vseh znakih sodeč je stopila italijanska armada sedaj v drugo fa-zo vojne, ki bo trajala delj časa in v kateri bodo Italijani uporabiti vse svoje sile. Tudi v tej drugi lazi imajo italijanske čete predvsem nalogo, da s svojimi tehničnimi sredstvi, kakor so letala, težki topovi, poljski topovi in gorski topovi, dalje tanki, ročne granate in nešteto težkih in lahkih mitraljez, razbijejo abesinski obroč, da demoralizirajo in mu ne dajo več možnosti za skupno akcijo. Razen tega imajo italijanske kolone tudi nalogo, da pospešijo kdor nima oči za množice, ki napolnjujejo cerkve, ta naj o veri, o misticizmu, o religi-joznosti našega naroda sploh ne govori! Narod je kulturno svoboden, vezan lo na Iies-nico, kakor mi vsi. Tudi ne bomo zapravljali časa, da bi kmeta učili ceniti svoje delo, kmet ga že ceni kakor ga ceni, o tem ga nihče ne bo pre-veroval. Ve, da jo njegovo delo težko, ve pa tudi, da je. potrebno in neizbežno za vsakdanji kruh njemu in vsem, ki z njim »zajemajo iz iste sklede«, in za življenje, da ima svoj pomen. Toda drugi so, ki jih bo treba naučiti, dn bodo cenili njegovo delo. Tisti, ki mu svo-lioilomiselstvo vsiljujejo,_ ki ga s komunizmom o rc kani ti hočejo, ki mu nohcncira pri- je ministrski predsednik otvoril kongres kvomi-tangu. Zadet v prsi se je Vang ( ing Vaja zgrudil n:t Ila in sploh ni več prišel k sebi. Kadi splošne zmede se je posrečilo morilcu, ki je imel še druge pajdaše, v prvem trenutku pobegniti. Pozneje pa se je policijskim oblastem posrečilo ujeti morilca in pa še dva pajdaša, ki slu ga podpirala v njegovem zločinu. Tako je bila ugotovljena identiteta morilca, ki se imenuje Suug Ning Sun, in jc v resnici reporter neke nankinške časopisne agencije. Vsi znaki kažejo, da je bil atentat ilnbro organiziran in da jc delo ekstremnih kitajskih nacionalistov, ki smatrajo, da jc današnja vlada preveč popustljiva napram japonskemu imperializmu. Za to popustljivo stališče so ekstreinisti predvsem dolžili ministrskega predsednika, ki je v zadnjem časn večkrat poudarjal, tla Kitajska ni fizično sposobna, da se upre japonskemu prodiranju. Reuter poroča dalje, da je bil atentat izvršen ravno v trenutku, k« so fotografi slikali ministrskega predsednika. V času, ko so vsi navzoči gledali v fotografske aparate iu v ministre, je nenadoma skočil neki človek in izstrelil več strelov na ministrskega predsednika. Poleg njega je bil ranjen tudi Čaug Či. eden izmed najstarejših članov kvoinitnnga. in pa Ivnnlaj litimi, bivši politični referent v štabu maršala Oang Kajšeka. Zaradi atentata je tiil takoj udgoilen kongres kvo-mitanga. Vang Cing Vaj je bil poleg predsednika ministrskega sveta ludi eden najbolj znanih kitaj- znanja ne dajo, ki mu celo na prste stopajo, če jih ne oponaša in slepo za njimi ne drvi. Tu ho treba doseči spoštovanje kmečkega dela, da bo kmet tudi na parket smel stopiti, da bo meščan spoštoval njegovega duha in njegovega Boga, tudi kadar po eden pride v Ljubljano. Vse svoje moči bomo zastavili, da se narodova tradicija uveljavi, da so njegove lepe navade ohranijo, ila vse praznike praznuje po naše, kakor zemlja pomni, da v nedeljo popoldne sede nn vrt, vzame »Domoljuba« v roke in zadreml.ie ob njem. mlajši pa na kolesa ali »na igro«, ali k predavanju tja v de velo faro. ko se bodo pa postarali, bodo pa tudi oui ob »Domoljubu« dremali, njihovi skih pesnikov in sloviti časnikar, liil je tudi eden izmed glavnih šefov revolucijonarne skupine, ki ji je načelovnl Suu .lat Sen. Ko se je vrnil po kitajski revoluciji v Peking, je bil 1. 1010 obsojen na robijo in osvobojen šele po ponovnem izbruhu revolucije. Nato je potoval po Kvropi, na K itn j sko pa se je vrnil šele po smrti Sun Jat Senu. Takrat je bil izvoljen za šefa revolucijonarne stranke. Nekaj časa je bil tudi predsednik kitajske komunistične stranke, radi česar je večkrat prišel v spor z oblastmi. I!il je prisiljen za dalj časa zapustiti svojo domovine, v katero se je vrnil šele 1. 1038, ko se je pomiril z generalom Čang Kajšekom. Splošno se smatra, da ho smrt Vang Cing Vaja imela usodne posledico za kilajsko-japonske odnose, čeprav v japonskem /iiiianjem ministrstvu trdijo, da Japonska ni v zvezi s tem atentatom. Znano pa je, da na Kitajskem obstojajo velika nasprotstvu glede raznih drugih velikih vprašanj notranje iu zunanje politike. Velika misprotstva so zlasti glede stališča vlade ilo jugnzapaduili oblasti in do komunističnih upornikov. V japonskih krogih pa računajo, da ni izključeno, da lio prišlo do spremembe celotne kitajske vlade in da bo to imelo za posledico še slabše odnose med obema sosednima državama. Tokio, '2. nov. AA. Agencija Rengo poroča, da je atentat na Vang Cing Vaja napravil v kitajskem narodu popolnoma drugačen vtis, kakor pa so računali morilci. Po poror-ilti iz Nankinga so se vsi kitajski krogi zbrali okrog sedanje vlade. Uradno poročilo št. 35 Rim, 2. nov. AA. Agencija Štefani poroča'. Okrog llaramata iu (,'črnite se vrše vužna gibanja, ki naj pripravijo nove operacije. Organi/i ranje dozdaj zavzetega ozemlja napreduje redno. Ker so je število prostovoljcev iz zasedenih krajev povečalo, so v vzhodni Tigreji sestavili oddelek prostovoljcev. Letalske izvide nadaljujejo, zlasti v Danka liju. V pokrajini (ioraluija na somalijskem bojišču je naše letalstvo ugotovilo izdatno zbiranje sovraž nili sil. Naše čete prodirajo. Abesinska poročila: Abesinsko uradno poročilo Duiies jc bil izdan uradni komunike abesinske vlade, v katerem se trdi. da tako nu severnem kukor tudi ua južnem bojišču vlada zatišje. Vrši se še dalje močna koncentracija abesinskih čet v področju gorultit jskih utrdb na jugu, medtem ko na severu čete rasa Sejnina z velikim uspehom otežujejo napredovanje italijanskim četam v smeri proti mestu Mukale. Komunike govori dalje o pudcu italijanskega letalu, za katerega pa se še ne ve, čc so ga zrušile čete rasa Deste, ali pa je pripisovati njegov padec napaki v motorju. Letalo so našli blizu mestu Dolo nu južnem bojišču. otroci pa bodo vodili, kakor so delali očetje, katoliško prosveto, tudi za ceno zapora in puškinega kopitu 110 hrbtu. »Društvo kmečkih fantov in deklet« pu ho vprizarjalo tekme koscev, peric, žanjie in drugih delavnih sil, čeprav v vsem tem ni nič nedeljskega, nič prazničnega, le ponesrečen poizkus ljudi, ki bi bili radi kmetje, pa ne vedo, da je za to teden dovolj dolg in dn v soboto vsem kristjanom delopust zvoni. Tako bomo mi„ ki nam je bilo dano pogledati v dušo slovenskega otroka in starčka in smo spoznali, da mora podedovani duh vezati to dvoje, čistili zemljo navlake, da bo vedno bolj slovenska in vedno bolj krščanska. od zibelke do groba skozi vso rodovo. Mesto še ni zavzeto Kas-trKsala1 Agordat Barentu ITesseni lom Oger tChzri; Asmara Adi ffgri °Adi Caie Mare^—s. oBarakit iu Dembe^rnTo^ljaMigrat » ~ *0t-*A/> ^/Sabba °9 ^ /&KAPTAI „ OB Kulilli ..____________ ________________ _ Edd fNogara" aleN-\ a* - , Gavriel o*fM\aba ^S^ ^ 4st>o/V^ . A oBedda Barazoli 1234-3 O Gondar < c . tALADJI So kotaoS 3420 „ ,, . I S --^v Dakbvvie o 20b3 Duemberetf/-^3160 mussa au Assabc ofenzivo na jugu, da se pride do skrajnega cilja: združitev severne in južne armade, s čimer bi bila odprta pot proti Addis Abebi. Italijani trdno računajo na to, da se jim bo posrečilo z energičnim udarcem oslabiti abesinski odpor. Kaj je z Mahalo Danes popoldne so bile sprejete tukaj vesti, da so Italijani zasedli mesto Maliale, čeprav z italijanske strani ta vest uradno še ni potrjena. Splošno se misli, da bodo Italijani o zavzetju Makale izdali uradno poročilo šele tedaj, ko bodo sigurni, da jih Abesinci s protinapadom ne bodo pregnali nazaj, torej tedaj, ko bodo utrdili vso okolico okrog tega mesta in se zavarovali proti napadom Abesincev. Addis Abeba, 2. nov. AA. Tu uradno demontirajo vest, da bi bila Mukala padla v italijanske roke. O deževnem vremenu, ki se je zopet pojavilo, pravijo, da ga ne pomnijo v tem času niti najstarejši ljudje. Če deževno vreme ne bo prenehalo, bo lahko odločilnega pomena za nadaljnji razvoj vojne. Dedžas Hajalu v Eritreji Addis Abeba, 2. nov. AA. Po najnovejših abesinskih vesteh je dedžas Hajalu prekoračil reko Seli in napreduje zdaj proli Teseneju. Te vesti še ne potrjujejo. Čo pa se bo uresničila, je treba reči, da je to važen uspeh abesinskih čet. Rus Hajalu spada med najbolj sposobne abesinske vojskovodje. Poročevalec agencije DNU je bil pripuščen v delavnice glavne uvlokomande v Asinari iu je ob tej priliki dobil podatke o prometu med fronto in zaledjem. Italijani imajo sedaj v vzhodni Afriki 9350 motornih vos.il. V Eritreji so zbrana za tu ' vozila potrebna pogonska sredstva za celo leto dni. Iz Masave prihaja dnevno 2000 Ion raznega avto-| uiobilskega materijala. Obseg prometa je presegel i vsa pričakovanja. Addis Abeba, 2. novembra, b. Po poročilih i z južnih bojišč so se italijanske čete morale ' ustaviti vzdolž reke Dave. Močan protinapad nerednih abesinskih čet rusu Deste Dentua jili I jc zaustavil. boljše predmete priždnesliivo — čist; tiavb Abesinski spor v Ženevi Napetost Anglifa-ItaBja Neuspeh pogajanj med Lavalom in Hoareom Ženeva, 2. nov. c. Optimizem, ki je vladal 7.a to | zasedanje koordinacijskega odbora v Ženevi po- 1 sebno v krogih francoske delegacije, se ni obncsel. I Ra-govori med baronom Aloisijem in Hoarejem so j se končč.li čisto negativno. Ta neuspeh je velik . udare- .:a Lavala, tako v uje;>ovi zunanji iu notra- ! nji politiki, ker je bilo vendarle vsemu svetu znano, da Hoare in Laval nista šla v Ženevo zato, da bi tam izvedela za odločitve odbora osemnajsto-rice iu koordinacijskega odbora. Te odločitve so bile zuanc že mnogo pred temi sestanki v Ženevi. Laval je bil tisti, ki se je osebno obrnil nn Mussolinija in ga zaprosil, da naj pošlje barona Aloisija v Ženevo. Toda Mussolini ni dal Aloisiju uobsnih navodil, ampak mu je samo naročil, da naj stalno in povsod poudarja, da hoče Italija ostati v najožjem sodelovanju z ostalimi velesilami in ta\o pomagati pri reševanju vseh mednarodnih proble-mov. Tako se ie v Ženevi pokazalo, da je bil predhodni sporazum med Anglijo in Francijo zelo šibak. To šibkost je prav lahko izrabil Mussolini in izjavil, da lahko še čaka na nove posredovalne predloge. Ker pa je za neuspeh potrebno ugotoviti krivca, zalo se sedaj poudarja, da je zopet krivda v Zvezi narodov sami, ker so nekateri vendarle mislili, da mora v okviru Ženeve priti do popolnega sporazuma in do takojšnjega odloga sovražnosti v Afriki. Kako zelo je položaj med Francijo, Anglijo in Italijo še nerazčiščen, se najbolj vidi iz tega, da je pri današnjih razgovorih moral posredovati belgijski ministrski predsednik van Zecland. Uspelo mu jc, da je lahko prepričal sprte stranke, da je nujno, da se reševanje spora reši iz okvira Zveze narodov. Zato je bilo tekom njegovih današnjih razgovorov s Hoareom in Lavalom sklenjeno, da bo van Zeeland na popoldanski seji koordinacijskega odbora predlagal, da naj vse delo o tej zadevi poslej opravljata samo Francija in Anglija. Delo obeh odborov je bilo danes dovolj razgibano. Na seji odbora osemnajstoriee je bilo sklenjeno, da se začno sankcije izvajati 18. novembra, vendar pa sta Švica in Luksemburška izjavili, da ne bosta uvažali orožja samo v Italijo, ampak tudi ne v Abesinijo. Na seji koordinacijskega odbora p« je Laval izjavil, da bo še naprej kljub težavam in razočaranju nadaljeval s svojo posredovalno vlogo med Italijo in Anglijo. Poudaril je, da bo Francija ostala zvesta paktu ZN v enaki meri, kakor bo ostala zvesta prijateljski pogodbi, ki je bila ! podpisana 7. januarja t, 1. med Francijo in Italijo v Rimu. Samuel Hoare pa je popoldne izjavil časnikarjem, da razgovori z Aloisijem niso prinesli nobenih novih dejstev. Tudi Lavalovi posredovalni predlogi niso bili v skladu z določili pakta ZN. Hoare priznava, da bi sc napetost med Italijo in Anglijo odpravila takoj, ko bi prenehala časopisna kampanja proti Angliji in če bi Italija odpoklicala čete iz Libije. Vprašanje gibanja angleške mornarice v Sredozemskem morju se med Anglijo in Italijo sploh ne postavlja kot sporno, ker se to vprašanje lahko reši samo tedaj, če se Francija in Anglija sporazumeta o obliki medsebojne pomoči v Sredozemskem morju. Angleži se še bolj utrjujejo v Sredozemskem morju Puriz, 2. novembra b. Londonski dopisnik Echo de Pariš« poroču, du angleška vlada nc misli umakniti niti ene ladje i/. Sredozemskega morja. Nasprotno, vršijo sc mrzlične priprave za obrambo britanskih interesov v vzhodni Afriki in se ponovno pozivajo po.I orožje razni rezervni letniki. Lnako se spreminjajo razne trgovske ladje v vojaške namene in urejujejo se nova letalska oporišča na obalah vzhodnega Sredozemskega morju. Istočasno sc vršijo tudi intenzivna pogajanja s špansko vlado. Francoska vlada jc zahtevala v Londona pojasnilo o vzrokih teh nujnih ukrepov, ki jih izvršuje Anglija in je opozorila britanske državnike, da se sine francosko sodelovanje gibati samo v okviru in v duhu določb pakta Zveze narodov, torej se morn usmeriti sumo za mirno rešitev sporu. Danes angleški poliliki odkrito priznavajo, da je angleška vlada odločno odklonila mirne predloge, ki sta jih dostavila britanski vladi kardinal Paccelli in francoski ministrski predsednik Laval. Angleška vlada jc odklonila sprejem teh pogajanj kot temelj zu pogajanju. Vsi znaki kažejo, da dela Angleška nn tem. da doseže manifestacijo angleško-francoskih sil, da uu ta način prisili Italijo k |>' iščanju. \nglcšku admiraliteto jo objavila, da je avstralsku vlada ponudila svojo križarko »Sid-ncy« za okrepitev britanskih pomorskih sil v evropskih vodah. Ponudba jc bila sprejeta in križniku bo v najkrajšem času odplula in zamenjala križarko Acliilles« v Gibraltarskem zalivu, ki bo kot stara ladja umaknjena iz ne-posredne borbe, čc bo do nje prišlo. S .,tujim detetom" je pa res križ V našem listu z dne 81. oktobra smo po šibeuiški »Tribuni« posneli vest, da je neka publika v splitskem narodnem gledališču pri predstavah »Zrinjskega« in »Varuj se senj-ske roke »vpila, razgrajala in izzivala« —■ to so izrazi »Tribune —- in te izraze aplicirali na publiko, »ki je v Ljubljani oh predstavni) .Direktorja Ciuupe' in »Tujega deteta' vpri-zarjala cele shode s ploskanjem, vpitjem in vsemi znuki odobravanja najbolj značilnih mest iz teh del. »Hrvatska straža« pa nam je lo hudo zamerila, kor nas ni dobro razumela. Mi smo s tem samo hoteli povedati, dn ima Tribuna« zelo slabe živce, ce sc radi odobra vanja domačih del razburja, in da bi ob vpri-zarjanju sovjots dol v Ljubljani morala zgubiti vse živce. Nikakor na nismo s tem hoteli ljubljansko publiko povišati do splitske, ki je, kakor poroča »Straža«, preprečila nadalnje vprizarjanje .Tujega deteta' »Nova Doba« z dne 29. oktobra sicer poroča, da so napovedana »činovnička« predstava zaradi tehničnih razlogov nc bo vršila in dr se vstopnice vzamejo nazaj liri gledališki I lu-gajni. Ob toj vesti smo se mi samo zamudili. V Splitu, obmorskem, tujsko-prometnein me; slu, pa kaj takega! Mi v Ljubljani vsa bolj cenimo in spoštujemo umetnost, čeprav jo samo v umetniški obliki nodana propaganda ... Sicer je tudi v Ljubljani mnog j tehničnih razlogov večkrat na dnevnem redu in baš te dni se mudi nekaj Splitčanc ; v Ljubljani. Morda bodo obiskali tudi ,Tuje dete' v gledališču? »Hrvatski Straži« pa: »Brez zamero«. DINAR tableta Aspirina, ki odpravi vse bolečine! Varujte se ponaredb! Na vsaki tableti je utisnjen Bayerjev kril ASPIRIN ed S a. 1122 10./viii !«>» Domači odmevi Denar služijo s človeško krvjo... Gospodarska stiska ni zadela vojne industrije, ki ima zlate čase Ženeva, 2. nov. TG. »Journal des Nations« objavlja zanimiv članek o najvažnejših proizvodnikih orožja in munieije, ki služijo zlate denarje v sedanji afriški vojni. Članek navaja, da se je mednarodni promet v orožju in razstrelivih zadnja leta sililo razvil in da .še vedno rase. L. 1933 je znašala skupna vrednost prodanega orožja in streliv po svetu okroglo milijardo 300 milijonov švicarskih frankov, leta 1934 je vsota narasla za 100 milijonov, letos pa bo dosegla brez dvoma 1 milijardo 800 milijonov šv. fr. (v našem denarju je 1 švicarski frank 16 Din, torej znaša številka za 1. 1935 okroglo 28 milijard Din. porabljenih za orožje in municijo!!!). Cene vseh drugih proizvodov so padle, le cene orožju in mu-niciji so ostale na isti višini in se jih kriza ni dotaknila. Poglavitne države, ki se pečajo s proizvajanjem orožja in munieije, so: Anglija, Belgija, Češkoslovaška in Amerika. Anglija in Amerika proizvajata Češkoslovaška pa sta se specializirali v proizvajanju munieije in eksploziv. Največ zasluži od vojne industrije Belgija, ki jo je obogatila že vojna v Južni Ameriki ih ji sedaj prihaja prav vojna v Afriki. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je izvoz orožja in munieije iz Belgije v Abesinijo zvišal od 2 in četrt milijona frankov na 7 in pol milijona frankov. Največje količine munieije in razstreliv pa prodaja Češkoslovaška. V tem pogledu je njen izvoz od 1. 1932, torej v treh letih, narasel šestkratno in bo brezpogojno dosegel ob zaključku I. 1935 svojih 225 milijonov frankov. Znižanje telefonskih pristojbin za kmetske občine Belgrad, 2. novembra AA. Minister za pošte, brzojav in telefon dr. Kaludjerčič je sklenil znižati telefonsko naročnino za telefone kmečkih občin. Te občine so oproščene plačila pristojbin za vzdrževanje telefonskih zvez, če te zveze vzdržujejo z lastnimi ljudmi. Glede telefonske naročnine plačajo kmečke občine, ki so jim telefonske zveze v neposrednem ali posrednem stiku z državno telefonsko centralo, letno naročnino 300 Din namesto dosedanjih 540 I Din, kolikor so morale plačati po dosedanjem pra- 1 vilniku. Kmečke občine, ki do zdaj iz proračunskih razlogov niso mogle poravnati telefonske naročnine v določenem roku, so oproščene plačila pristojbine za ponovno spojitev telefona v znesku 200 Din, Kot rečeno kmečke občine, ki jim bo dovoljeno, da v širšem krajevnem rajonu same vzdržujejo svoje naročniške zveze, ne bodo plačale vzdrževalnih stroškov za te zveze. S tem v zvezi so dobila ravnateljstva pošte, brzojava in telefona nalog, da lahko sama dovoljujejo kmečkim občinam vzdrževanje njihovih telefonskih zvez, če te niso postavljene na istih drogih, kakor državne brzojavne in telefonske zveze, marveč imajo svojo posebno progo. Ta sklep ministra je stopil v veljavo 13. septembra t. 1. S tem v zvezi so dobila ravnateljstva Dotrebna navodila. Popusti na železnicah BelgTad, 2. nov. AA. Prometni minister .ie dovolil 50% popust na drž. železnicah za člane zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov, ki bodo potovali na svoj občni zbor. Zbor se bo vršil 15. dee. t. 1. v Sarajevu. Ugodnost velja od 12. do 17. decembra. Belgrad, 2. novembra, m. Prometni minister dr. .Spalio je odobril 50% popust na železnicah udeležencem skavtskega oljčnega zbora, ki bo od 6. do II. novembra ur H adna lesen že prihaja ^ Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB, LfubMana Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo še nekaj časa. pretežno jasno, ponekod megla Nemški k'ir'mg Belgrad. 2. novembru. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 2. novembra t. I. je bil iz nemškega kliringa izplačan kot zadnji avizo št. M5I0 od II muju i/, italijanskega pa št. 75.235 od I. avgusta t. I. Saljapin ostane pri nas Belgrad, 2. novembra 111. Ruski pevec Saljapin. ki jc središče zanimanja umetniških in gledaliških krogov, ic snoči ob uri .ki prijateljskega večeru izrazil željo, ;la bi sc stalno nastanil v Jugoslaviji. Po končani turneji po Kitajski ju Japonski sc bo odrekel nadaljnjemu odrskemu delovanju, kur bo, misli, >e po enem ali dveh letih Tedaj namerava v Jugoslaviji zgraditi mulo hišico, kjer bi preživel poslednje dni svojega živl jenju Pravi, dn se 11111 v Jugoslaviji najbolj dopade. Do želje, da se nastani pri nas. ga je privedla okolnost da je življenje pri nui dokaj poceni. Hmelj Žalec, 2. novembra. Hmeljarska zadruga poroča, da je bilo v preteklem tednu razpoloženje v hmeljski kupčiji pretežno sorazmerno mirno, vendar še precej čvrsto. Zanimanje in povpraševanje je bilo za vse vrste blaga, predvsem pa za cenejše drugovrstno in tre-tjevrstno blago. Tendenca je bila bolj ali manj čvrstu, kakor je pač več ali manj kupcev posegalo v kupčijo. Cene so ostale v glavnem neizpremenje-ne in se plačuje prejkoslej za res izbrano jirvo-vrslno in tudi v barvi čim bolj brezhibno blago 31—33 Din, za povprečno prvovrstno 27—30 Din, za drugovrstno 20—26 Din in za tretjevrstno do 18 Din za kg. Kakovost blaga pa se po posameznih kupcih zelo različno presoja in razvrstuje in prav tako nudi tudi različna cena. Sicer pa se računa, da je neprodano v prvi roki le še nekaj nad 1000 stolov letošnjega pridelka. Na Češkoslovaškem je položaj na hmeljskein tržišču v glavnem neizpreinenjen in prav tako tudi cene. Pri precej nestalni, vendar pretežno bolj mirni zaključni tendenci se plačuje za letošnji pridelek v Žalcu 28—34.50 Kč, tj. 50—68 Din, v tlšle-ku in Koudnici 20—25 Kč, tj. 86—45 Din, in v Duhi 13—15 Kč, t. j. 23-27 Din za kg. Več |>ovpra5e-vonju je le za cenejše srednje in pn najboljše blago. V Nemčiji je kupčija v splošnem precej mirna in izkazuje tM/.ineronia malo prometa. Ono «0 v okviru najvišjih in najnižjih dopustnih cen vidno oslabele, ker je tako za domačo porabo kakor tudi za izvoz razmeroma malo povpraševanja. — V Franciji se je tudi tržišče precej umirilo, vendar so ostale cene v glavnem neizpremenjene. —- Na, Poljskem je tržišče prav mirno in so tudi cene še nekoliko oslabele. — Na Angleškem splošno vnov-čenje se še ni pričelo, vendar se na zahtevo že dobavi nekaj blaga proti poznejšemu obračunu. --Splošno izgleda, da je razpoloženje povsod mirno in več zanimanja lo za cenejše blago in provc nience. „Kdo tukaj še razloček vidi" Zagrebški »Obzor« poroča v zanimivem članku o nešlevilnih strankah in strančicah, ki se razvijajo in rastejo kakor gobe po dežju. »V tem jesenskem, meglenem ozračju se pojavi tudi kak žarek veselosti in to je tisto frfotanje bivših gromov-nikov ministrov, senatorjev, poslancev, narodnih prvakov in voditeljev, ki so se v salonskih vozovih in ministrskih avtomolflih vozili po državi, povsod pričakovani od službenega in polslužbenega sveta pod slavoloki. (Godba je igrala in belo oblečene deklice so s pesmico na ustih in cvetjem v rokah pozdravljale »očete domovine«, danes pa imajo prav isti gromovniki tajne sestanke na Pohorju, na Hvaru, v Novem Sadu, Sarajevu in celo v Zagrebu, kjer so izvojevali veliko zmago, ko so pridobili za svojo akcijo J. Demetroviča, bivšega bassskega namestnika in vsemogočnega ministra.« »Pohorci trdijo, da so oni edini oznanjevalci integralnega jugoslovanstva. Zamolče pa, da je še-slojanuarski režim bil zavestno le prehodnega Enačaja, ki ie imel namen utreti pot nekemu zares demokratičnemu režimu in je zato popolnoma izumetničeno, ako bi kaka skupina ta prehodna navodila hotela iz zadrege izoblikovati v politični program. Temelj šestojanuarskega režima je bil prav v tem. da je ukinil centralistično vidovdansko ustavo in ne more biti izhodišče za kakršnokoli nadaljno politiko v duhu te ustave.« »V Sarajevu so sicer pohorci malo popravili svoje integralno jugoslovanstvo in postavili trdi; tev, da samo »jugoslovanska misel more utrditi občutje notranje usodne povezanosti Srbov, Kr-vatov in Slovencev in da na temelju popolne rav-nopravnosti vseh delov naroda in vseh krajev države ustvarja možnost, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci skupno nosilci državne oblasti. Pohorci so nam ostali dolžni razlago, kako mislijo doseči to ravnopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidovdanska ustava je dokazala, da to v unitari-| stičnem sistemu ni mogoče, baš zato ie bila ukinje- 1 na. Ostali so nam dolžni pojasniti razliko med in- j tcgralnim jugoslovenstvom in jugoslovansko mislijo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Saj se s protislovji pohorske ideologije ne bi toliko bavili, ako ne bi na vseh straneh srečavali zmedo pojmov o istem predmetu in to pri vseh tako imenovanih ju-goslavenskih strankah. — — —« »Najprej je prišla jugoslovanska nacionalna stranka z g. Uzunovičem. ki je nastala iz odpadnikov vseh strank, katere ie šestoianuarski režim ukinil.« Nato »Obzor« navaja še vse druge stranke, ki hočejo biti jugoslovanske in nacionalne, to so: Jugoslovanska nacionalna stranka g. Jevtiča, Jugoslovanska narodna stranka g. Hodžere (bor-baši}, Jugoslovanska stranka »Zbor« g. Ljotiča, Jugoslovenski nacionalni front (Pohorci). »Morda bo uspelo razbiti to oblačno in včasih že mistično ozračje raznih političnih, socialnih in ekonomskih programov, ki se nam servirajo od raznih skupin, in sestaviti jasno ideologijo strank-;, ki bi se s svojimi pozitivnimi dispozicijami mogla meriti z ostalimi strankarskimi programi. Žalostno bi bilo. ako se te grupe, ki se potegujejo za vodstvo celega naroda, ne bi mogle zediniti med seboj, čeprav menda gredo za istim ciljem kot pravijo, Taka fuzija vseh teh skupin bi bila tudi splošno koristna, ker šele potem bi se moglo videti. kako vsi ti preroki nimajo več stika z narodom in kako so vse le njihove lepe besede samo splošne teorije brez stvarne vsebine daleč od dejanskih potreb, misli in želja najširših narodnih slojev, v kolikor niso demagogija... Organizacija JRZ Belgrad, 2. nov. 111. Delo na spopolnitvi orga-[ nizacije JRZ ter na ustanavljanju krajevnih od-j borov se pospešeno nadaljuje. Iz vseh krajev do-, biva tajništvo poročila, da so že ustanovljeni krajevni odbori JRZ povsod razvili živahno akcijo ler da v stranko vstopa vedno več pristašev. V vseh vprašanjih, ki so v zvezi s podrobnejšo organizacijo stranke, in z ustanavljanjem banovinskih odborov, se bo razpravljalo na jutrišnji seji, ki bo ob 4 popoldne. Izvršilni dobor organizacijskega odseka tvorijo Aca Slanojovlč, dr. Milan Stojadinovič, dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spalio. Ker pa se prometni minister dr. Spaho nahaja v inozemstvu, ga bo na jutrišnji seji zastopal minister dr. Belunen. Krajevni odbori JRZ Mislinje: Jakob Jaš, industrijalec, Št. Ilj, predsednik; I ranc Tovšak, posestnik, Št Ilj, podpreds.; Tovšk Ivan, |x>ses!nik, št. Ilj, tajnik; Gornjak Anton. posestnik. Straže, blagajnik; Podjaveršek Matej, Kozjak. II. jx>dpreds.; Britovšek Anton, posestnik, št. Vid nad Valdekom, III. podpreds., in 20 odbornikov. Krajevna organizacija šteje že 450 članov. Pameče: Inž Vinko Vrhnjak, posestnik in župan, Paincče, preds.; Virtif Matej, gostilničar, Sela, podpreds.; Rogina Alojz, posesinik. Bukovska vas, tajnik; Sleinenik Urban, posesinik, Vrhe, blagajnik, in 4 odborniki. Podgorje: Kotnik Simon, župnik, Podgorje, preds.; Knez Ivan, jvosestnik, Gornji Razbor, podpreds.; Schondorier Ciril, zaseb. nameščenec, Stari trg, tajnik; Čas Andrej, jx>sestnik, šmiklavž, blagajnik, in 4 odborniki. Slovenjgradec: d t". Radšel Franjo, zdravnik-primarij, ]>reds.; Sinolčnik Ivan, trgovec, podpreds., Vostner Matko, zasebnik, tajnik; Zdovc Peter, mizar, blagajnik, in 10 odbornikov. Šmartno pri Slov. goricah: Hribernik Franc, l*>sestnik in župan, Legen, preds.; Arbiter Franc, posestnik, Brdo, podj:ireds.; Šoti Ferdo, posestnik, Turiška vas 14, tajnik; Serušnik Ivan, tesar, Legen. blagajnik, in večje število odbornikov. šošlanj (mesto in okolica): Novak Anton, posestnik, Družmirje, preds.; Voster Matko. zasebnik, jiodpredsednik. Topolščica: Mele Ivan, poslovodja, Tojx>lščica, preds.; Golob Valentin, posestnik, Sv. Florijan, jx>d-preds.; Skuha Miha ml., Topolščica, tajnik, i n večje število odbornikov. Velenje: Špital Bogoslav, jrosestnik, Šalek, predsednik; Videmšek Jernej, posestnik in rudar, Skale, fxxlpredsednik. Ložnica pri Vel.: Schreiner Franc, župnik, Št. Ilj, preds.; Brinovšek Anion, posestnik, Sv Andraž, podpreds. ter večje število odbornikov. Krajevna organizacija šteje že nad 200 članov. Gorišnica. Predsednik Ivan Vesenjak, min. v pok., Krčevina pri Mariboru, podpredsednik Franc Prelog, posestnik, Zaeojiči, Sv. Marjeta niže Ptuja, tajnik Jožef Kuk, kajilan, Sv. Marjeta niže Ptuja, blagajnik Jožef Horvat, posesinik, Muretinci, Sv. Marjeta niže Ptuja. Okrajni odbori JRZ Prevalje. Predsednik Peruš Alojzij, župan, Vuzenica. podpredsednik Kugovnik Jurij, rudniški kovač, Farna vas, Prevalje, tajnik Pratnekar Maks, kmet, Onkraj Meže, Mežica, blagajnik Dr-žečnik Luka, posestnik, Orlica, Ribnica na Pohorju. Slovenjgraški okraj. Na prvi redni seji okr. odbora 30. okt. I. 1. se je konstituiral okr. odbor, kakor sledi: Jaš Jakob, industrijalec, Šl. Ilj pod Turjakom; Novak Anton, posestnik, Družmirje, podpreds.; Vostner Matko, zasebnik, Slovenjgradec, tajnik; inž. Vinko Vrhnjak, jiosestnik, Pameče, blagajnik. Brežice. Predsednik Lesar Josip, notarski namestnik v Brežicah, podpredsednik dr. Jesenko ltok, odvetnik, Sevnica ob Savi, tajnik Klasinc Franc, župnik, Brežice, blagajnik Kržišnik Ludo-vik, posestnik in trgovec, Rujhenburg št. 6. Ljutomer. Predsednik Snoj Franc, zasebni uradnik, Gornja Radgona, podpredsednik Štuhec Alojzij, posestnik, Stara nova vas, obč. Križevci, tajnik Lančič Janez, posestnik, Gornja Radgona, blagajnik Slavič Franc, posestnik lia Cvenu, obč. Ljutomer okolica, Ptuj. Predsednik min. v p. Vesenjak Ivan, Krčevina pri Mariboru, I. podpredsednik Junže-kovič Alojz, posestnik, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, II. podpredsednik dr. Alojzij Remec, odvetnik, Ptuj, l. tajnik Skaza Ognjeslav, poslovodja, Ptuj, II. tajnik Munda Martin, poslovodja Kletar, zadruge, Ormož, blagajnik Bratušek Franc, dekan, Svetinje. Gornji grad. Predsednik Steblovnik Martin, župan, Šmartno ob Paki, podpredsednik Pečnik Ivan, posestnik, Križ 47, Gornji grad, tajnik Rem-še, posestnik, Mozirje, blagajnik Zagožen Josip, posestnik. Ljubno. Laško. Predsednik Deželak Ivan, jiosestnik, Laško, podpredsednik Žmavc Jože, katehet. Trbovlje, tajnik Pavlinič Alojz, drž. uradnik v p.. Laško, blagajnik Deželak Matevž, posesinik, Lože, Rimske Toplice. Osebne vesfi Belgrad. 2. nov. m. S kraljevim ukazom sta postavljena: za državnega tožilca v Novem mestu Gustav Barle, sodnik okr sodišča v Novem meslu, za starešino okr. sodišča v Mariboru dr, Matija Lovrenčič. Premeščena pa sta: na državno tožilstvo v Celju dr Davorin Rus, doslej drž. tožilec v Novem mestu, za sodnika okr. sodišča v Metliki pa Stanko Čemik, doslej sodnik v Ubu. Belgrad, 2. nov. 111. Premeščeni so sledeči uradniki: Oberlintner Roman iz Laškega v Boh. Bistrico, Verhovšek Adnlbert iz Maribora-koroški kolodvor na Mnribor-glavni kolodvor. Dederes Stanislav z Rakeka v Maribor, Jeglič Janko iz Laškega v Zidani most, Celi Josip iz kurilnice v Mariboru na postajo Maribor-glavni kolodvor, Oset Franc iz Maribora-glavnl kolodvor v Maribor-koroški kolodvor. Zaltolnik Albin iz 1'luja v Ma-ribor-koroški kolodvor. Šllbnr Jernej ■/. Bleda na Pragersko, Alt Franc iz Celja v Zidani most. Novi grobovi + Pri Sv. Urbanu je umrla po dolgi mučni bolezni učiteljica in posestnica Jutka Marini«. roj. Rajh. Pokojnim je bila kot učiteljica dolgo let vzorna vzgojiteljica mladine, splošno priljubljena, dobra soproga in mati svojih ofročičev. Žalujočim ostalim naše globoko sožalje. Ljubljana o Vseh svelih Ljubljana, 2 novembra. Praznik, posvečen spominu mrtvih, je bil lelos v Ljubljani veličastnejši, kakor kdaj poprej. Ugodno vreme je olajšalo obisk pokopališča neštetim tisočem, tako, da so se na Vseh svetih zbrale na cestah, ki vodijo do pokopališča Svetega Križa, še bolj goste procesije obiskovalcev, kakor smo jih hili vajeni prejšnja leta. S pieteto so hodili obiskovalci na pokopališče, z vso dostojnostjo, brez najmanjšega incidenta — kljub ogromnemu navalu — so se vedli tako, da ni bil ta praznik niti v najmanjšem moten. Vzorno je bil urejen tudi promet, da ni prišlo do nobene nezgode. Moramo priznati čast vsem voznikom in šoferjem, da so vedli popolnoma disciplinirano in točno po navodilih, prav tako moramo priznati tudi peščeni olikanost. Vse polno avtobusov, avtomobilov, vozil, je prevažalo obiskovalce na pokopališče, toda Ie majhen odstotek je bil tistih, ki so mogli tja z vozili, ogromna večina je šla peš, kar vzpričo brezhibnih cesta ni bilo težko. Ze na križišču, kjer se stekata cesti od Bežigrada in od podvoza, je bil mogočen prizor, ko sta se str-njevali dve mogočni reki pešcev. Na pokopališču pa je vladala skoraj gneča. Človek pri človeku, na pokopaliških stezah vse tesno, vendar vse dostojno. Pietetni čut našega ljudstva ni dopuščal, da bi bila pohojena kakšna greda, poniandran kakšen grob. Žalna slovesnost pri Sv. Petru. Med pomembnejšimi žalnimi slovesnostmi, ki so bile na praznik v Ljubljani, je bila tudi dopoldanska žalna slovesnost pri Sv. Petru. Ob pol 11 je daroval sv. mašo v cerkvi g. Cuderman, sodeloval pa je zbor šentpeterskih in moščanskih pevcev pod vodstvom g. Rupnika. Nato je bila žalna slovesnost pred spomenikom padlih vojakov iz šentpeterske fare. Molitve so opravili g. župnik Petrič ter vsi gg. kaplani. Pevci so pod vodstvom g. Rupnika zapeli »Blagor mu«, nato pa je govoril predsednik šentpeterske skupine bojevnikov g. Rudolf Wagner, ki se je toplo spominjal padlih vojakov, zlasti okoli 300 fantov in mož iz šentpeterske fare, katerih imena so vklesana na spomeniku. Pevci so žalno slavje zaključili s petjem »Oj Doberdob*. Žalnega slavja se je udeležila ze-'o velika množica faranov. Pri Sv. Križu. Glavno ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu je vsak čas vzorno urejeno in je večina grobov vedno skrbno oskrbovana, vendar pa se je pred praznikom spremenilo v en sam cvetlični gaj. Zadnja leta je opaziti, da se boljša tudi okus občinstva, saj so vsi novejši spomeniki, križi, nagrobne plošče, izdelane v smislu zdrave estetike, brez vsakega kiča in ako je kakšen pripis, recimo verz, tudi ta navadno odgovarja okusu. Skoraj docela so na pr. izginili spomeniki s fotografijami pod steklom itd. Omeniti moramo tudi, da je policija na praznik z velkim taktom skrbela pred pokopališčem in na pokopališču samem za red. Duhovščina iz vseh ljubljanskih župnij je dopoldne in popoldne v pokopališki cerkvici opravila molitve za pokojnike. Ob treh so bile molitve pri kapelici sredi pokopališča. Združeni ljubljanski pevci, ki so stvorih izredno močan zbor, so pri kapelici pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli žaloslinki »Poljana toži« in »Usliši nas«. Pri judcnhiirških žrtvah. Ob pol 4 je bila ob ogromni udeležbi občinstva žalna slovesnost v spomin padlim vojakom svetovne vojne ter borcem za narodno svobodo pri spomeniku judenbiirškim žrtvam. Zalile slovesnosti so se med drugim udeležili: divizijski poveljnik general Nedoljkovič, general Jovanovič, načelnik štaba polk. Keller, načelnik sanitetnega štaba dr. Brust, zastopniki vseh oddelkov banske uprave, zastopniki mestne občine podžupan Jarc. dr. Kodre ter več občinskih svetnikov, močan častniški zbor, rezervni častniki, bojevniki, invalidi, dobro-voljci z vseh front in zastopniki raznih društev. Lepe vence so pred spomenik položili bojevniški tovariši, skavti (črn trak z belo skavtsko lilijo), mestna občina ter nekatera društva. Podnožje spomenika je bilo vse v cvetju in šopkih, ohdanih z gorečimi svečkami. Postavljena je bila častna čela vojakov, sodelovali pa so pevci in vojaška godba. Žalna slovesnost se je pričela z žalostinko vojaške godbe. Nato so združeni ljubljanski pevci pod vodstvom g. Prelotca zapeli »Vigred se povrne«. Pretresljiv govor je imel nato vojaški ku-rat g. Maračič, ki je naglašal, da se le iz žrtev rodi novo življenje, iz smrtnih žrtev padlih junakov se je rodila naša narodna svoboda. Spominjal se je največje žrtve, pokojnega kralja Aleksandra, kateremu so vsi vzkliknili trikrat »Slava«, enako pa so vzkliknili »Slava« tudi vsem padlim vojakom in žrtvam svetovne vojne. Vojaška godba je nato ponovno zaigrala žalostinko, nakar so opravili pete molitve bivša vojna kurata gg. Kogej in Lavrič ter vojni kurat Maračič. Pevci so zapeli žalostinko »Oj Doberdob«, žalno slavje pa je zaključila vojaška godba z igranjem kratke žalne koračnice. Takoj za tem se je vršila žalna slovesnost pri grobu padlega koroškega dobrovoljca Dušana Kožulja (brata bivšega ministra). Grob tega dobrovoljca je bil dosedaj širši javnosti neznan. Grob je preprost, z lesenim vojaškim križem ter črno tablico z napisom. Dušan Kožulj je hil doma iz Zadra, prešel med vojno v Italijo, od lam pa po prevratu pobegnil pri Verdu v Jugoslavijo ter se takoj javil v koroško legijo. Padel je junaško januarja 1919 pri obrambi predora pri Podrožčici. Pri včerajšnji žalni slovesnosti se je zbralo mnogo občinstva, medtem zlasti mnogo Korošcev s svojim predsednikom drž. tožilcem dr. Fellncherjem na čelu in koroških legionarjev s predsednikom podpolkovnikom'v p. Milivojcvifem na čelu. Koroški legionarji so na grob položili lep venec. Lep nagovor je imel kurat Maračič, povdarja-joč, da je dal pokojni Kožulj, ki je bil Hrvat, lep zgled pri obrambi slovenske zemlje ter zgled vnete ljubezni med vsemi brati Srbi, Hrvati in Slovenci. V daljšem govoru je opisal življenje Dušana Kožulja podpolkovnik Milivojevič, za njim pa je govoril g. Božič. Molitve za dušo pokojnika je opravil kurat g. Maračič. Ze v mraku se .je množica, ginjena od obiska dragih grobov, od poklonitev velikim slovenskim možem, ki počivajo na pokopališču pri Sv. Križu, in od lepo uspelih žalnih slovesnosti, pričela razhajati proti mestu. Prepir radi prta .. uporabljala bom vedno samo SCHICHT00 TERPENTINOVO MILO za "f/hoi. ^ _,v.ofcVa'o 70*°o/e poženi Maribor na grobovih Maribor, 2. novembra. Še nikoli niso imela mariborska pokopališča toliko obiskovalcev, kakor včeraj na dan Vseh svetih. Od jutra do poznega večera so se valile množice peš in v avtobusih na Pobrežje, hitele so na staro mestno pokopališče in obiskovalo mala okoliška poslednja bivališča Radvanjčanov, Studenčanov m Razvanjčanov. Bilo je povsod kot v mravljišču, da so se ljudje jedva zvrstili na stezicah med grobovi. Največ ljudi je bilo gotovo na pobrežkih pokopališčih, kjer cenijo obiskovalcev nad 20.000. Lepo in toplo solnčno vreme je vladalo in vabilo ljudi, da so se po obisku glavnih pokopališč podajali tudi na druga. Grobišča so sličila velikanskemu cvetnemu vrtu, toliko je bilo lotos svežega cvetja in zelenja na grobovih. Vse pokopališče je zavijal duh po tem cvetju, pomešan z vonjem prižganih vošeenk. Na mestnem pokopališču so ob treh popoldne zapeli združeni pevski zbori Ipavčeve župe na vojaških grobovih žalostinki in vojaška godba je zaigrala pokojnim tovarišem svoj pozdrav. Vojaški oddelek je bil sicer tudi letos krasen, vendar .je padlo vsem obiskovalcem v oci, da je pravzaprav zapuščen in da so žrtve vojne zaslužile nekoliko bolj oskrbovano počivali; šče. Maistrovi borci so se letos lepo oddolžili svojim tovarišem. Na grob svojega vodje generala Maistra ter na gomile tovarišev majorja Lavriča, četovodje Simonioa in Je-senka so položili vence in predsednik dr. Dolar je imel spominske nagovore. Dirnil je ljudi tudi spomin na bazoviške žrtve: za kapelico mestnega pokopališča črn okvir s skromnimi slikami mučenikov, pred njimi pn na stotine žarečih lučk, ki so jih ljudje vedno znova prižigali ter celi kupi cvetja in šopkov. Na Magtlalenskem pokopališču je žarelo zlasti veliko sveč na grobu vladike dr. Karlina, naravnost oblegan pa je bil grob Avgusta Kelnariča, da skoro ni bilo več prostora za sveče. Na starem mestnem pokopališču se je zbiralo ogromno ljudi pred kapelico, v kateri počiva veliki naš Slomšek. Ljudje so tiho molili in prižigali svečke. Zvečer so pa oni, ki imajo svojce daleč kje pokopane, po starem lepem običaju prižigal i sveče pred velikim križem sredi pokopališča, da je izgledala ploskev kakor velik žareč vrt.' Vsa pokopališča je obiskal včeraj pre-vzvišeni vladika dr. Tomažič ter se pomudil pri nekaterih grobovih v molitvi. Do poznih nočnih ur so žarele na božjih njivah luči ter so se mudili ljudje pri grobovih svojih drugih. V mraku so se spomnili studenški čol; narji tudi žrtev Drave ter spustili po reki venec s prižfanimi svečami, ki so v mirnem ozračiu gorele še potem, ko je nosila nenasitna reka spomin svojih žrtev daleč nizdol mesta. v 800 teinica župnije Šmartno p. Litiji Župnija Šmartno pri Litiji je bila ustanovljena leta 1135, tako da obhaja letos 800-letnico svoje ustanovitve. To obletnico moramo primerno proslaviti, ker se moramo zavedati, da so bile župnije velike in edino sile verskega in kulturnega napredka slo-venskega naroda. Ker pa so k tej župniji spadale kot podružnice tudi sedanje župnijo: Kresnico, Štanga, Prežganje, Jančo, Javorje (osamosvojile so se: Kresnice I. 1863 — Šilinga 1788 — Prežganje 1861 — Janče 1805 Javorje 1876), uljudno vabim tudi vernike imenovanih župnij, da se slavja v Šmart-neni v čini večjem številu udeležijo. Zahvalimo se Bogu za vse dobrote, ki so jih tudi naši predniki prejemali polom svoje župnije. 800-lotnico ustanovitve župnije bomo praznovali v dveh delih: s tridnevnico in z j zunanjo slovestnostjo. | Tridnevniea se vrši II., 10. in 11. nov. t. 1. i V soboto, 9. nov. ho celodnevno češčenje: ■ Sv. maše ob pol 6, 8 in 10 s cerkvenimi go-| vori: 800-letniea sv. R. T., sv. maše in sv. ob-hajila v Šmartnem pri Liliji: Ob pol 5 slo-| vesen sklep z govorom: Češčenje sv. R. 'P. v 800 letih. V nedeljo, 10. nov. sv. mašo ob 6, 8 in 10 s cerkvenimi govori: kulturni pomen župnije, župnija in družina, župnija mora biti družina. Popoldne ob 14 slov. litanije /. govorom: Cerkev in župnija. V ponedeljek, 11. nov. sv. maše ob 6 in 9 z cerkvenim govorom: Sv. Martin naš župnijski patron. Bistven del tridnevnice pa so sv. obhajila, ki naj ga prejme vsak župljan vse tri dni. Spovednikov bo v tietek zvečer 8. nov. in v soboto dopoldan 9. nov. pet, druge dneve trije. Zunanja slovesnost se vrši 16. in 17. nov. — 16. nov. popoldne idi lfi slovesen sprejem g. nadškofa dr. Jegliča, ob 17 popoldne slovesen obhod po Šmartnu in bnklj.-idu. ter podoknica Prevzvišeneinii. Godba je iz Trbovelj, poje domač pevski zbor. V nedeljo, 17. nov. ob 9 pontifikalnn maša g. nadškofu Jegliča, pri kateri pojejo združeni pevski zbori s sproml.iovanjeiii orkestru, (lovor iinu g. arhidiakon kan. dr. Klinnr Tomaž. Tndi k tej slovesi nosti ste vsi verniki imenovani b župnij uljudno vabljeni. Šmartno pri Litiji, 1. novembru 193f>. Anton Gornik, dekan. Vzoren mož žrtev avto nesreče Tragična smrt uradnika Janka Mlakarja Maribor, 2. novembra. Včeraj, na praznik Vseh svetnikov, se jo pripetila na križišču Tržaške in Ptujske ce- Še dve drugi žrtvi ste na Teznu nesreča, ki je zahtevala zivljo_ nje vzornega moža in javnega delavca. Pod kolesi osebnega avtomobila je dobil smrtne oškodbe 39-letni želez, uradnik Janko Mla-_ar, težje pa jo bila ranjena njegova 38-det-na soproga Ana ter neka 65-letna Marjeta Harz iz Studencev. Od očividcev tega tragičnega dogodka smo dobili naslednje podrobnosti. Včeraj dopoldne se je napotil pokojni Janko Mlakar s svojo soprogo z doma v Bet-navski ulici 44, kjer posedujeta malo hišico, na tezenski kolodvor, da bi se odpeljal v Konjice na grob svojih staršev. Na Tržaški in Ptujski cesti je bil velik osebni promet in tudi avtomobili so živahno švigali sem in tja. Mlakar je šol s soprogo v večji gruči Hudi, ki je zavila s Tržaško v Ptujsko cesto, krog pol 12, ko je ta skupina pravkar prekoračila železniški prelaz, je pnvozil po Tr-laški cesti in zavil v Ptujsko neki motoci-Slist, tik za njim pa neki osebni avto. Najbrže je hotel avtpmobilist prehiteti inotoci-Htlista, ker je zavil z desne strani cesle nekoliko na levo, pri tem pa ga je zaneslo čisto na zunanji rob cestišča ter je treščil v skupino ljudi, med katerimi je bil Mlakar s soprogo. Učinek je bil strahovit. Kakih šest oseb je avto podrl na tla, med njimi zgornj navedene osebe. Mlakar je obležal s prebito lobanjo in nevarnimi notranjimi poškodbami, njegova somoga je dobila precej hude poškodbe na glavi. Harzova pa jo imela poškodbe na nogi. Neki zasebni avtomobilist je naložil Mlakarja in njegovo soprogo ter ju naglo zapeljal v bolnišnico. Mlakarjeve poškodbe pa so bile take, da je popoldne kljub zdravniški negi umrl. Danes se je vršila obdukcija, ki je ugotovila vzroke smrti. Pokojnik Janko Mlakar je bil v vsakem oziru vzor moža. Bil je dolga leta predsednik Prosvetnega društva v Studencih ter je imel velike zaslugo za napredek katol. prosvete v tem delavskem predmestju. Pred nekaj dnevi je bil izvoljen tudi zn predsednika NIL kraj. skupine JRZ v magdalenskem predmestju. Zapušča soprogo gospo Ano in sinka, ki obiskuje realno gimnazijo. S tragično usodo družine, ki je zgubila vzornega očeta, sočustvuje ves Maribor. Zemske ostanke pokojnega Janka Mlakarja bodo položili v nedeljo popoldne ob 3 k večnemu počitku na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice mestnega pokopališča. Svetila mu večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. Dr. Drago §mm specialist za bolezni ušes, nosa in grla je preselil svate ortinticBje v Beethovnovo ul. 14, 1. nadstr. (palača Dunavl. Telef. ordinacije 38-20. Telef. stanovanju 32-1'J. Tiho kakor je živel, je mirno v Gospodu zaspal v Železnikih nn vigilijo Vseh svetnikov vpok. župnik Pfajfar Anton, kakor smo na kralko poročali že v petkovi številki. Ze 1. 1930 mu jo huda živčna bolezen onemogočila izvrševanje dušnega pastirstva, zato .jo prišel v Železnike, da po štiridesetih letih uživa zasluženi pokoj. Po preteku poldrugega leta je živčna bolezen prestala, pa ga je znova napadla pred petimi tedni. Hudega dušnega trpljenja ga jc rešila sedaj smrt. Rajni g. Anton Pfajfar .ie bil rojen 12. maja 1863 nn Cešnjici pri Železnikih. Novo mašo sta obhajala z rajnim bratom Janezom isti dan, 3. avgusta 1890 v Selcih. Prvo kaplnnsko službo je imel pokojni g. Anton v Dobre-poljah do I. 1894. Nuto je kaplanov,nI le dobro leto v Leskovim pri Krškem. Od tu pa je prišel v Leskovieo v Poljanski dolini, kjer je bil župnik in učitelj na zasilni šoli enajst let. Od 1. 1906 dalje pa je celih 24 Iel župni-kovul v idiličnih Dražgošah nad svojo roj-! stno vasjo Češnjico. Pokojnega g. Antnonn ,ie odlikovali! velika skromnost, posebna ljudomilost in izredna gostoljubnost. Sovražnika in niti ne nasprotnika ni imel. Med svoje prijatelje pa je štel zelo odlične osebnosti iz našega javnega življenja, v prvi vrsti dr. .1. E. Kreka, ki je zahajal na Prtovč; z njim stn premo-ževala različna gospodarska vprašanja v Selški dolini in splošna politična vprašanju. Prav pogostoma so hili gostje g. Antona v Leskovici in Dražgošah državni in deželni poslanci in voditelji slovenskega naroda, neredko g. minislcr dr. Korošec, ban. šol. insp. J. Dolenc in drugi. Zveza s tako odličnimi osebnostmi mu jo omogočila z državno podporo 1. 1912 pozlatiti štiri oltarje v drazgo-ški cerkvi, kar je bogato edinstveno baročno delo. Pridobil si je velike zasluge za knlo-Hško prosveto v Dražgošah in zgradil svojim župljanom prijazen prosvetni doni. Nemalo zasluga pokojnega je ustanovitev treh gospodarskih zadrug na Cešnjici v Selški ilo-lini. Kot predsednik podružnice Slov. plan. društva za Selško dolino je napravil mnogo stopinj, da se je zgradila nn Ratitovcu za turiste Krekova koča. Kakor dr. J. E. Krek pokojni g. Anton no zapušča bogastva sveta, dobra dela so šla za njim, ostali pa so trajni spomeniki njegove podjetnosti, ostal nam je zlasti svetal spomin na njegove plemenite lastnosti. Mnogo zanimivih spominov nn Krekove čase in Krekovo delo pn lega 7 g. Antonom v grob. Kako se je ves razživil. ko nam je govoril o Kreku. -aiz a |tq muu is 3(iuq8znjp Aiuzoqnfrr Ijenju, ne pozabi na na« tudi ne sedaj, ko uživaš za svoje delo in trpljenje plačilo nr; Bogu. — Avc apima candida! Judenburg vabi in prosi lepo zn čim številnejšo udeležbo pri blagoslovitvi skupne vojaške grobnice pripadnikom bivšega 17. pešpolka. Judenburški odbor je skrbel zato, da bodo zastopani pri odkritju spomenika visoki civilni in vojaški predstavniki in da bo prišla iz Gradca vojaška godba I ivšega 27. pešpolka. Na predvečer v soboto, dne 9. novembra bo prijateljski sestanek vseh udeležencev. Kdor se še želi oddolžili s|>ominu sorojakov, naj se prijavi g. dr. KamušICu, odvetniku v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 10. in sicer najkasneje do 5. novembra. l>o istega dne naj blagovolijo s|>oročiti na gornji naslov vsi oni. ki se nameravajo udeležiti skupnega kosilu v Judenburgu nu dan blagoslovitve kapelice v nedeljo, dne 10. novembra. Kosilo bo stalo 4 šilinge in je seveda popolnoma neobvezno. Na prijave, ki bodo dospele pn r>. novembru, se odbor. žal. ne bo mogel ozirati, ker je treba sporočiti število udeležencev avtobusnim podjet-| jem in odboru v Judenburgu. — Odbor za postavitev spomenika indenburSkim slovenskim vojakom Drobne novice Koledar Nedelja, 8. novembru (21. pobinkoštna, zahvalna nedelja): Viktorin, škof; Veuetrida, devica. Ponedeljek, t novembra: Karel Boromejski, škof; Vilal; Modestu. — Prvi krajec ob 0.12. Hcr-scliel napoveduje deževno, mrzlo vreme. Osebne vesli Dr. Vladimir Glaser, sin slovstvenega zgodovinarja pok, Karla Glaserja in doslej advokat v Belgradu, je imenovan za notarja v Odžacih v Vojvodini. Dr. Glaser je stal dolgo dobo v prvih vrstah našega narodnega gibanja v Julijski Krajini. Bil je med drugim požrtvovalen predsednik največje kulturne organizacije naše manjšine, Prosvetne zveze v Gorici, ter ji je načeloval do njenega razpusta 1. 1927. Zaslužnemu narodnemu delavcu želimo mnogo uspeha na novi življenjski potil - Promocija. Dne 31. okiobra 1335 je bil jia zagrebški univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva gosp. Herfort Joža iz Ljubljane, bivši član AKD »Danice« in naš odlični sotrudnik. Iskreno čestitamo 1 = Diplomirana je bila na državnim konservatoriju gdč. Antič C ar m en. čestitamo! -- Objavljamo vam presenetljivo novosti Zaupanje naših cenj. odjemalcev do naših izdelkov nam je pomagalo k prometu, ki nam daje možnost k novi kalkulaciji. NaSe stremljenje je, vedno pomagati tistim, kateri se morajo odreči dragim oblačilom. Prinašamo tri serije popolnoma novih kamgarn-oblek v različnih prekrasnih vzorcih, barvah in najnovejšem kroju. Kroji so tako popolni, da so za vsak, čeprav zelo razvajen okus, vshko postavo, tudi če imate kakšno telesno napako. Dobro nas poznate, kdo smo: Tivar-obleke. Te naše nove obleke imamo za Slovenijo za enkrat samo v največjih prodajalnah v Ljubljani, Mariboru in Celju. Prijetno boste presenečeni, če si brezobvezno v teh naših prodajalnah ogledate obleke. Tudi nehote se boste odločili k nakupu. Pripominjamo, da so te nove obleke iz blaga, ki je v kakovosti dragemu inozemskemu stiknu iz svetovnih tovarn popolnoma enakovredno. Ob tej priliki ne zamudite tudi ogleda naših novih zimskih sukenj (Ulster) v izbrani kakovosti, modernem kroju in okusnih vzorcih, Tivar-obleke, Zakaj se smehlja gospa Ivanka? Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospa Ivanka obeša samo lepše kose, - zaprane pa, da skrivaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Moja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj. Imenuje se terpentinovo milo Zlatorog, ki opere vse povrsti tako teme« Ijito, da je po pranju lepše kot pa novo. 0V0TERPENTIN0VO MILO r<$> Y1;. f- vi,/f ......- < ■ • — Zborovanje zavarovalnih strokovnjakov v Ljubljani. Danes so v Ljubljani se-stanejo zavarovalni strokovnjaki vse Jugoslavije, ki imajo občni zbor svojega društva »Združenja aktuarijev kraljevine Jugoslavijo«. Temu združenju predseduje Slovenec dr. Matjašič, ravnatelj SUZOR-ja v Zagrebu. Sestane se kakšnih 25 strokovnjakov iz vse države. Občni zbor je sicer po številu udeležencev skromen, vendar pa zelo pomemben, kor je od zavarovalne tehnike (socialno, pokojninsko, življenjsko in drugo za varovanje) odvisen velik odstotek prebival stva vse države. Poleg poročil, volitev in slučajnosti jc nn dnevnem redu tudi predavanje predsednika dr. Matjašiča. Občni zbor ho oh 10 v sejni dvorani pokojninskega zavoda. Delegati na tem občnem zboru so že vsi v Ljubljani ter so imeli snoči v un ion« k i ■ restavraciji skupno večerjo. — Vevče brez avtobusne zveze. Kraji D. M. v Polju. Vevče, Zgornji Kašelj in vmesne vasi so že nekaj dni brez avtobusne zveze. Državne oblasti so namreč avtobusnemu podjetniku naložile državno takso v taki višini. tla je opustil to progo. Avtobusna proga teče namreč vzporedno z železnico in za take proge so določene višje takse. Trpi pa prebivalstvo, ki si želi avtobusnih zvez nazaj ler že pripravlja posebno prošnjo na oblasti, naj znižajo določeno takso, da se bo promet sploh mogel začeti. —i—fnmo—i miie im up mu KINO Danes ob 1S'17' 19> 21 uri n I II V Foxov tednik. Abesinija. Utrjevanje IINION Gibraltarja. UmUll Prvič v Ljubljani TEL. 22-21 Vesela očarljiva opereta PLES V SAVOVU GITA ALPAR: filmska primadona PAUL ABRAHAM: najuspešnejši, največii operetni skladatelj FELIX BRES.SART 1 komika, ki se jima ni moči OTTO WALLBURG I ubraniti. Rezervirajte vitopnUe od 11—12 30 in od 15 ure dalje — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 2. t. m. je objavljen >Ukaz o sklicu narodne skupščine«, dalje »Ukaz o sklicu senata«, »Ukaz o ustanovitvi konzulatov na Krku in v Temisvaru«, »Uredba z zakonsko močjo o vprašanju opolnomočenih ministrov in izrednih poslanikov iz pokoja v aktivno državno službo«, • Izpremembc in dopolnitve pravilnika, kako je plačevati voznino za pošiljke državnih naprav po železnicah in ladjah v državni eksploataciji« in »Pojasnilo o mestnih ulicah«. — Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje mesto ekonoma banov, bolnišnice v Murski Soboti s kvalifikacijo po § 20 zakona o bolnicah ter z najmanj desetletno bolniško službeno dobo. Predpisano kolkovane prošnje se naj vlo-že pri kraljevski banski upravi dravske banovine do 12. novembra 1935. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec mi-ravne »Franz-Josel' grenčice«. — »Slovenski Učitelje ima v št. 0-10 naslednjo vsebino: Učni načrti in teorija o njih. F. Lužar. - Izdelane kateheze za prvo šolsko leto. 1. Kramar. - Deška predpubertetna doba. E. Deisln-ger. - Kje smo v kulturi. Ktb. Boje. - Umreti hočejo. Vojteh Cuš. - Beseda o sv. pismu starega zakona. I. Kramar. - Anton Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva l)r. M. Oorjanc. - Knjige slovenske šolske matice za 1. 1034. K. Boje. - Beležke. - Razglednlk. — Narodna igra »Janez z Visokega« ( Ljuba- vi cvet je zamorjen«), prirejena po Kr. Jakličevi povesti, je razmnožena. Posamezni izvod slane 25 Din, 5 izvodov 20% popusta. Igro jp mogoče prirediti na vsakem odru in ii je uspeh zagotovljen. Društva, Rezilo po njej! Pišite na naslov založnika: Ivan Mohor, Šenčur pri Kranju št. 53. — II. potovanje v Padovn in Benetke, čez Gorioo—Trst od 10. do 14. novembra z avtom Prijave do 5, nov. Pojasnila pošlje »Po božjem I svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — »Straža v viharju« št. 3 izide v torek, dne 5. novembra, ker so ovire, ki so jo zadrževale, odpadle. Izšla pa bo na 14 straneh v močno povečani nakladi. Uprava jo bo poslala ludi mnogim nena-ročnikom, ki jih tem potom prosi, da je ne vračajo, ker bo zelo važne informativne vsebine. Opoldne, zjutraj in zvečor 1'etanjsko pijte venomer! — Trije ponesrečenci. V Cirkušah pri Tuhinju je nakladal hlode 22 letni dninar Franc Kodra. Hlod mu je padel na desno nogo ter mu jo zlomil. — V Virmašah pri Škofji Loki se je pri telovadbi ponesrečil 11 letni delavčev sin Matevž. Mihelič. Zlomil si je levo nogo v kolenu. -— V Mengšu so trije nedoletni fantiči napadli svojega sovrstnika. 15 letnega čevljarskega vajenca Antona Vrhovnika ter ga kruto pretepli. Fant je poškodovan na levi roki. Mlade suroveže je orož-ništvo že izsledilo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Dobro jutro ■ g- Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška Ljubljana © »V znamenju križa.« Prosvetna zveza priredi danes ob 10.30 in jutri ob 14 filmsko matinejo v Kino Union. Na sporedu matineje je topot veliki verski zgodovinski film iz junaške dobe krščanstva. V filmu je na veličasten način oživljeno vse blesteče razkošje razkrajajoče se poetične in verske moči zahajajočega Rima. Film je poln pretresljivih slik iz mučeniškega trpljenja, iz razkošja tedanje rimske družbe, ki je zadnje svoje naslade našla v arenah, okrvavljenih s peno zveri in s krvjo kristjanov. Režiser je Cecil B. de Mille, ki se je proslavil prav s filmi iz verske zgodovine, »V znamenju križa«, ki bo vse gledalce očaral po pristnosti zgodovinskega in kulturnega ozadja, spada med najboljša dela tega režiserja. Poleg tega filma bomo videli tudi najnovejši zvočni tednik s prizori iz Abesinije, s slikami o utrjevanju Gibraltarja, o požaru italijanske ladje v Aleksandriji, o proslavi 300 letnice bitke pri Tatalgaru. Ker so vsi sedeži brez izjeme po 4.50 Din, opozarjamo občinstvo, naj jih dovolj zgodaj rezervira ali kupi. Matineja se ponovi v ponedeljek ob 14. Q V nedeljo in ponedeljek sta zadnja dneva za ogled kiparske in slikarske razstave prof, Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Prireditev, ki je uspela v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev, pogreša še marsikaterega stalnega gosta umetnostnih razstav, ki so vabljeni, da si še te zadnje dneve ogledajo razstavo, katera je prirejena pri nas kot prva arhitekturno kiparska razstava. Negujte svoje noge Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše nogo Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. N c zanemarite svojih nog, tla boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez ptilice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. Obiščite našo pedihuro \ posebej zti to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižcmo Vam zaraslo nohte. Pedikiranje stane Din h.—. Proti utrujenosti in /a boljšo cirkulacijo krvi \ ani priporočamo strokovn jaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4.—. Posotito nas, prepričajte sc sami. Ljubljana, š e 1 e n b u r g o v a 7 Atetedno k rožen ie krvi, ki povzroča tu obolenj, se skoro na bolan želodec in čiovesje; tako slabosl, slabokrvnost,nespečnost, prerano st nanje i. I d. Vse to je v zvezi s krvjo Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvatajo Uri in ženejo zdravo kri po telesu In u nastopajo motni- . kakor: pomanjkanje teka neruziioložcire, gladiibtil. zlata žila, hinna tpabo-l motn e v ..etrih »ranici iu ledv.cah slabo čišrenio ali celo zaprtje — potem lelo dubro prečistite s priznano naravnim »PLANINtiA<-čajein BAHOVEC, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA«-£'ni BAHOVEC, ki sc ne prodaja odprto, temveč samo v iaprtih in plombiranih paketih po Din 20 — iu z napisom proizvajalca: Apoteka fflr. pt), Vatjovec, Gjubljana, Oionntesni trg 12. Ilr. 1259II 20. Vfl. 32 O Predstava v Ljudskem domu v Mostah. Pridni igralci Prosvetnega društva v Mostah bodo danes v Ljudskem domu uprizorili lepo žaloigro »Na Osojah«, ki je kaj primerna za te dni. Priporočamo vsem, da si jo ogledajo. Cene: 8, 6, 5, 3 Din. Trdo stoiico, debelega čreves i neprijeten počutek zaprtja zdravi prirodna Franz-Josefova vsled grenka voda zavžita po eno malo časo zjutraj in zvečer. Rejr. iki min. soe. pol. in nar. 7-dr. S-br. 1518o, 25. V. 35. O »Stilmondski župan« na odru Rokodelskega doma. Prva vprizoritev »Stilmondskcga župana« v dvorani Rokodelskega doma je bila sprejeta z odobravanjem in polivajo. Zato smemo pričakovati, da bo tudi drevi imela pretresljiva igra popoln uspeli. Režijo ima g. dr. Baje. Vse vloge so v prav spretnih rokah. Oskrbite si vstopnice v predprodaji, ki je dopoldne od 10—12 in drevi od pol sedmih dalje v Rokodelskem domu, Komenškega ulica 12. Pričctek igre je zvečer ob pol osmih. O Predavanje v Rokodelskem domu. Društvo rokodelskih mojstrov bo imelo v (orek i. novembra ob 8 zvečer, v dvorani Rokodelskega doma, Komcnskega ulica 12. predavanje. Predaval bo g. banski inšpektor ar. Rudolf And rej ka »O starih ljubljanrkih obrtnikih«. Iz svojih zgodovinskih raziskavanj nam bo podal g. predavatelj zanimive slike iz zgodovine ljubljanskega obrtništva. WNOSLOG& LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Premijera lepega, nepozabnega filma Poslednji valček Svetislav Petrovič — Camilla Horn, Adde Sandrock, Tibor Halmay, H. Jun-kermann itd. Glasba: Oskar Strauss Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik Predstave ob 15., 17., 19. in 20. uri. Matineja ob 10.30 dop. z enotnimi cenami 4.50 Din na pojjubnem sedežu »RHaNH Elizabeta Bergner — Rudolf Forster Q Tečaj za bodoče matere in odraslo ženstvo o negi, vzgoji in prehrani dojenčka se bo vršil v zavodu za zdravstv. zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije) ob ponedeljkih in četrtkih od 4 do 6 popoldne ter ob torkih in petkih od 8 do 9 zvečer. Tečaj traja 3 tedne po dvakrat po 2 uri na teden in je brezplačen. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne v Dečjem domu kraljice Marije, tudi telefonski. Pričetek tečaja bo pravočasno objavljen. Priznano elegantni DAMSKI P i A Š Č I iz suknenega blaga.....od Din 350'— dalje, z dobrim krznom......od Din 530 — daije, in z dragocenim krinom ... od Din 050"— dalje. LJUBLJANA Stritarjeva ul ca FRAN LUKIC O Prijeta tatinska tolpa. Na praznik Vseli svetnikov je policija prišla na sled novi nevarni tatinski tolpi, pri kateri je zaplenila že mnogo blaga, tako, dn so se prostori kriminalnega 'urada ponovno napolnili kakor kakšna trgovina. Ta tolpa je obstojala iz več nevarnih in starih izkušenih vlomilcev, od katerih je sedaj prijetih žo 5, nekatere pa policija še išče. Zaradi poteku preiskave nas policija prosi, naj še ne izdamo nadaljnih podrobnosti. Policija upa, da bo v toku nekaj dni vso to nevarno tolpo, ki ima na vesti mnogo večjih vlomov v zadnjih dnevih v Ljubljani, do konca razkrinkala. Obvestilo! Navzlic podražitvi usnja in surovih kož obdržimo orejšnie cene čevljem ki so izdelane iz prvovrstnega usnja in brez papirja — b>-ez gume ter izdelane z domačimi čevljarji. Solidna postrežba in ugodne celic Prodajalna čevljev preje pri Polaku, Dunajska cesta 23, sedaj Kolodvorska ul. II - Triurni z. o z. © Ponesrečenca. Včeraj je ljubljanski reševalni avto posredoval v dveh primerih. V nekom hlevu na Krekovem trgu je padel 84-letni brezposelni delavec Ivan Mevže tj ter si zlomil nogo. — V Škofljici je padel težek tram na obraz 37-letnega skladiščnika Ivana Kranjca ter ga resno poškodoval. 0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri češki film »Ho-Ruk!« in več prediger. © V kavarni Tabor vsako nedeljo iti praznik koncert salonskega orkestra. Začetek ob 17. uri popoldne. Sadiarji I Sedaj je čas, tla mažetc in brizgate drevje z ARBORINOM! Zahtevajte vedno ic originalni Arborin, znamko. ki je tvrdki »CHKMOTECItNA«, Ljubljana, Mestni trg št. lo, zakonito zaščitena. Maribor □ Za revne matere je nabiralo na Vseh svetih Slov. žensko društvo pri starem mestnem pokopališču v Strossmayerjevi ulici in pri mestnem pokopališču na Pobrežju. Vrle nabiralke so zbrale od obiskovalcev 5028 Din. □ »Brazda« razstavlja. Danes dopoldne ob 11 se otvarja 4. slikarska in kiparska razstava, ki jo prireja skupina »Brazde« v Mariboru. Razstavljajo slikarji Jiralt, Kos, Košir, MuSič, Sirk in Trstenjak ter kiparji Kolbič, Sarnic in Stoviček. Slikarji so sami naši stari znanci, ki pa so pripravili letos povsem nove stvari, s katerimi dokazujejo, da gre njihova pot krepko navzgor. Med kiparji nam raz-stavljalci letos predstavljajo Kolbiča in Samica, ki doslej v Mariboru še nista nastopala. Pričakujemo, da bo mariborska javnost letos znala ceniti prizadevanja naših domačih umetnikov ter bo to dokazala z obiskom razstave in nakupom slik. □ Carinski dohodki v oktobru so znašali Dm 6,567.317.50, od tega pri izvozu 23.290.75 Din. □ Evharistični kongres v sliki in besedi. Prosvetna zveza pričenja zopet s prosvetnimi večeri, ki so nekdaj privabljali toliko prijateljev naše prosvetne organizacije. Na prvem letošnjem prosvetnem večeru, ki se bo vršil v sredo, dne 6. nov. ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, bo predaval tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani g. Vinko Zor o veličastnem evharističnem kongresu v Ljubljani. Predavanje bodo spremljale krasne slike. Vstopnina: sedeži po 6 in 4 Din, stojišča 2 Din. Prijatelji, iskreno vabljeni! NOVOST! Po dolgoletnem službovanju v večjih obratih čevljarske stroke naših mest, sem se odločil stopiti v javnost s kvalitetnim delom, katerega hočem izvrševati v vsestransko zadovoljnost. Priporočam se posebno za občutljive noge. — Jaušovec Matija, Trg Svobode 6 — poleg frančiškanske cerkve. □ Slikar, ki slika z nogo. Ko se je mudil v Ljubljani pretekle dni slikar g. Aleksander Klein, ki je rodom iz Temešvara v Romuniji, je naše časopisje o tem svojevrstnem umetniku obširno pisalo. Tudi mariborski javnosti je postal g. Klein na ta način dobro znan, zato ni potreba posebej nanj opozarjati. Včeraj se je preselil g. Klein s svojo družinico v Maribor ter otvoril razstavo svojih del v svoječasni Berdajsovi trgovini v gradu. Razstavil je skoro stotino lepih slik, ki se jim nedvomno pozna umetniška vrednost, sredi razstavnega prostora pa ima svoje slikarsko stojalo ter slika pred radovednim občinstvom — pa ne z rokami, ker teh zaradi nesrečnega slučaja ne more pregibati — ampak z nogo, s kalero vodi slikarski čopič z isto sigurnostjo, kakor drug umetnik z roko. Mala vstopnina 2 Din od osebe in prodaje slik preživlja to skromno družinico, ki potuje od mesta do mesta ter je prepotovala že ves svet razen Avstralije. Mariborčanom priporočamo, da si ogledajo razstavo in slikanje nenavadnega slikarja. □ Krajevna organizacija JRZ za mesto Maribor poziva vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pokojnega g. Janka Mlakarja, ki je bil predsednik XII. pododbora JRZ za mesto Maribor. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3 na mestnem pokopališču na magdalansko pokopališče na Pobrežju. □ Javen shod JRZ za Krčevino bo danes dopoldne ob pol 11 v gostilni Babič (prej Prah). Govorita Franjo Žebot in Josip Leskovar ml. Somišljeniki pridite! □ Meljsko prosvetno društvo ima danes popoldne v Mladinskem domu svoj občni zbor. Prijatelji prosvete vabljeni! □ Hotel Orel: Vsako soboto, nedeljo in vsak praznik koncert. Priznano dobra kuhinja, specialni menuji, mesnate in ribje specialitele, domače pre-kajene klobase; izborna jeruzalemska in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. □ Poceni meso. V torek se bo prodajalo od 8 naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg govedine po 3 Din. □ Tujskoprometna zveza v Mariboru je na-prosena od ministrstva, naj preskrbi čim več prvovrstnih slik naših zimskosportnih terenov, postojank in priredilev, s katerimi se bo letos za pričetek zimskosportne sezone izvedla velikopotezna propaganda v inozemstvu. Tujskoprometna zveza prosi vse organizacije, klube in posameznike, naj ji dado take slike čim prej na razpolago. Zadnji termin je 6. november. Fotografije naj se pošljejo na naslov: »Tujskoprometna zveza — Putnik, Maribor.-: □V Hočah neprestano gori. V okolici so imeli pred par dnevi tri požare hkrati, naslednjega dne pa je zopet gorelo v Zgornjih Hočah. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Ferdinanda Tomažiča, vendar se je posrečilo požar zadušiti, šc predno je napravil kako večjo škodo. □ V lastni hiši zaboden. Pred malim senatom se |e zagovarjal včeraj 34-lelni viničar Anton Hoj-mk iz Galušaka. D;:e 11. avgusta je zabodel posestnika Ivana Janžekoviča v njegovi lastui hiši ter ga smrtno ranil. Janžekovič je zaradi komplikacij v bolnišnici umrl. Sodišče je obsodilo Ilojni-ka na pet in po! leta robiie ter na traino izgubo častnih uravio Opatijska cerkev v Celju prenovljena Celje, 2, novembra t<»V /r več mesecev se vršijo v celjski opatijski cerkvi restavracijska dela, ki se sedaj bližajo b koncu. Obnovitev je bila poverjena preizkušenim domučim močem, ki pod vodstvom kon-siTVulorja g. (Ir. Slrlrta sedaj dovršil .jrjo zadnja dela. Ker jc /.u obnovitev rlela vladalo med rrljskim občinstvom veliko zanimanje, zuio jo Katoliško prosvetno društvo v Celju naprosilo •r. dr. Stclelu, nuj bi ob lej priliki predaval o srednjeveškem cerkvenem slikarstvu in o obnovitvi cerkve, (i. dr. Slcle sc je prošnji rad o'd/.val in nu II. prosvelnem večeru v ponedeljek dne .iS. oklobra pred izbranim celjskim občinstvom in nekaterimi tujimi gosti predaval o nu\ edenem pi edmetu Dr. Slcle je govoril nujprej nu splošno o srednjeveškem cerkvenem slikarstvu, pokazal na nekatere nujlipičncjšc primere te panoge cerkvene umetnosti v naši domovini, nato pa začrtal iu razložil smernice, ki vlndujo dnurs pri obnovitvenem delu po cerkvah. Za trm splošnim modom jc podrobneje opisni celjsko opu-lijsko cerkev in zadnja obnovitvena dela. Zupna cerkev sv. Danijela v Celju, taka. kakor je danes, jo rezultat "00 letnega razvoja in zasledimo v njem ru/.voj cerkvene umetnosti . stol., slike v ladji pa iz druge polovice islegn stoletja. Sedaj so bili očiščeni tudi stebri, rebra in sklepi nn obokih in jc prvotni naravni kamen /.oprt dobil svojo veljavo. Na levi strani srednje ladje jc bila odkrila slika Marijinega oznanjenja, ki je pa morala biti zopet prebeljenu. Posebno lepa slika sc nahaja tudi na notranji strani priž.nice. Nad vhodom v ka|>elo žalostne Mutere božje so bile odkrite slikarije i/ srede 16. stoletja in kamnoseški muki. V cerkvi se sedaj pod i.lim vodstvom dokončujejo dela. Prc/.bi-terij jo že gotov, restavrirajo sc zadnje figurativne slike v ladji, obnovljena bo ludi priznicu, ki je posebnost i/ dobe bnroka, dalje strunski oltarji, orgije in križev pot. Dr. Štele je ob koncu predavanja izjavil, da je na umetnostnih spomenikih ne prebogato Celje dobilo z restavrirano opatijsko cerkvijo spomenik posebne vrednosti, k1 ne bo privlačen sunio za umetnostnega zgodovinarja, temveč bo knkor obnovljeni strop v slari grofiji posebnega pomenu tndi za povzdigo tujskega prometa. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF greni.ee. KejtlBtrirano od Min. soc. pol. tn n*r. idr. S. br. 1.V48S od 25. V. IMS. Celje .O Praznik Vseli svetih smo praznovali v spominu nu uuše rajne, ki se nahajajo pokopani ua okoliškem in mestnem pokopališču. Kakor druga leta, je ludi letos občinstvo okrasilo 1111 obeli pokopališčih grobove svojih dragih z venci in cvrtjem. Izredno krasno jesensko vreme jc privabilo nu obe pokopališči posebno v popoldanskih urah veliko število občinstva. Ob ^ uri so združeni |icvski zbori na okoliškem pokopališču, nato pu nu mestnem pokopališču pod vodstvom prol. M Močanu zapeli v spomin pokojnim, uu vsukem pokopulišču dve nagrob-nici, nnto pu še nu vojaškem pokopališču Oj Doberdob . Vojaško pokopališče, kjer počiva okrog 150U vojakov vseli narodnosti iz. svetovne vojne. jc. bilo In dan primerno urejeno in okrašeno, z.a kar jo poskrbela mestna občina. Na vsakem grobu jo gorela tudi svečka. Naznanilo Podpisana naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva s 1. novembrom 1935 prevzela v naiem hotel in restavracijo »U n i o n« v Celju. Tujske sobe po zmernih cenah. Točila bova prvovrstna vina, sveže pivo in druge pijače. Imela bova vsak čas topla in mrzla jedila. Sprejemava abonenle na dobro hrano po z.mernih cenah Za obilen obisk se priporočava. T.clie, dne 2. novembra 1935. Julija in Roza Ogrizek. BRBMIIIHIIIII« r> Novi član mestnega sveta. Na mesto pokojnega g. Francu llcbeuscheggn je kr banska upravo v Ljubljani imenovala v celjski mestni svet trgovca g, Ivana Rischnerja. tj Varnost hranilnih vlog. It..zni brezvest-neži razširjajo |io Celju vesti, dn so hranilne vloge, pred ietom 1951. vložene v denarne zavode. izgubljene. Vlagatelje opozarjamo, naj ne nasedajo takim vestem, ki niso resnične, ampak naj mirno zaupajo denar slovenskim denarnim zavodom. £> Dan miru. Danes bo ob pol 4 popoldne v veliki dvorani l.judske posojilnice proslava miru. Ob 8 zjutraj bo v opatijski cerkvi sv. maša za pokojnim dr. Krekom. Po sv. maši kratek sestanek Mu nov j S/ v tajništvu 0 Današnji šport. Danes dopoldne bo na Gluziji rrousscoiitrv. popoldne ob 5 na igrišču SK jiigosluvije, lin Sp. I.anovžu pa prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Žalcem. a liadio-aparale popravlja najsolidneje A. Dobrotinšck. Dr. Žerjavov a 5, I- pole« »Snni-tass. ta znameniti film, ki se bo predvajal samo dvakrat, lahko vsi ogledali, jc vstopnina praz nizka. Društveniki iz Križevcev in Veržeja, ali bi ne kazalo, da bi si tri društva skupno nabavila ta kino-aparal, ki je za društveno življenje tolike važnosti. Pridite pogledal ta film, ne bo vam žal. Občni zbor Prosvetnega druMva bo tudi prihodnjo nedeljo po osmi maši v Katoliškem domu. Položili bomo račune zadnjih Ireh let in izvolili odbor, ki bo v prihodnje vodil društvo. Za člane udeležba obvezna, vsi vablieni, zlasti lantie in dekleta. Priglasite ob tej priliki svoj pristop. V skupnem delu je uspeh. m v l » Trztc Tretji letošnji prosvetni večer, ki sc. vrši v ponedeljek, 4. novembra, nam bo zbudil zopet lepe spomine na letošnji evharisjični kongres. Predaval bo g. tajnik Vinko Zor, ki prinese s seboj tudi lepe slike. Pričetek bo točno ob osmi uri. Izredno zdravi smo bili v letošnjem oktobru. V mestu samem ni umrl noben človek, v obširni župniji pa samo dva otroka. Boštjan iz predmestja pride na oder Našega doma« v nedeljo. 10. novembra. Vodno so naši igralci častno gojili dramatiko, letos so se je pa oklenili še s posebno ljubeznijo. ,!e pač pri matičnem društvu svobodno kretanje vedno naj lepše! Opozarjamo ua slavnostno otvoritev novega KINO „ADRIAN" v Št. Vidu nad Ljubljano ki se vrši v sredo, h, novembra, ob pol 7 zvečer in obenem nu otvoritveno predstavo filma Chopinov poslovilni valček. — Vstopnice lahko rezervirale nn lelefou št. Ljutomer Kino Katolifiki dom. Prosvetno društvo predvaja prihodnjo soboto /.večer ob 3 in v nedeljo popoldne ob 3, lo je 9. in 10. novembra, v dvorani Katoliškega doma, znameniti svetovni kulturni film Nibclungi v 2 delih, /. novim Pathe lux aparatom, ki ga bo dobavila Prosvetna zveza i/. Ljubljane. Vsebino filma tvori znana nemška narodna pesnitev o zakladu Niebclungov, boj neranljivega Sieg-frieda /. zmajem, boj /. Brunhildo in Hagenom, maščevanje Krimhilde in poroka z Atilom, hunskim kraljem. V glavnih vlogah najboljši filmski igralci. Film ic poučen in vsakemu primeren. Da si boste KADAR POTREBUJETE OBLEKO preglejte tudi na&a sukns v naSlh prodaialnah, ki so danes po kvaliteti enakovredna naibolj dovršenim inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo ugodnelia. /fo^oN VLADATEOKAROVIClKOMP. aavačin Zlati jubilej pohorske prosvete Da|emo Vam boljšo kvaliteto! Naše milo HUBERTUS ima obilno peno, dobro pere in cenejše je Domač, slovenski izdelek je! Skoiia Loka Tolikšne množice vernikov že ni bilo več let na pokopališču kot letos, kier ie bilo vse okrašeno in razsvetljeno. Posebno se je letos odlikovalo vojaško grobišče, za katerega sta bojevniška organizacija in šolska mladina veliko storili. Petje žalostink je izvedel cerkveni moški zbor. Pa tudi pri skupnih molitvah je bilo mnogo več liudi kot običajno. Darovi: Namesto venca na grob umrlega ustanovnega člana g. Fr. Babiča so odborniki K. P. D. zbrali 100 Din za -Vincencijevo konferenco«; v isti namen ie darovala konferenci »Ljudska posojilnica«, katere odbornik ie bil pokojnik. 200 Din. Bog povrni! Veliko zelenjadi pripeljejo kmelje na trg. zlasti z.eljnatih glav. Toda zaenkrat je malo kupcev. Gotovo se bo trg še odprl, da ludi naš kmet kai dobi z.a svoje delo. MED. UNIV. dr. Jože Jakša specialist za kožne in spolne bolezni Ljubljana, Kongresni trg 8/11. ordinira od 10—12 dop. in oil 15—17 pop. Vasovalec — ubijalec Maribor, 2. novembra. V .lami pri Sv. Juriju ob Ščavnici se jc v noči od petka na soboto pripetil Žalosten dogodek, ki jc globoko odjeknil v vsej okolici. K 19 letni pastorki posestnika Antona Krambergerja, Josipini Vuk, jc prišel vasovat viničarski sin 21 letni Franc Prelog. Pri vasovanju pa ga jc zalotil posestnik Krambcrger ter ga precej trdo prijel. Prelog je pobegnil iz hi*e, medlem pa jc Krambergcr ošteval v kamri svojo pastorko. Prelog je med tem časom stal pred vratmi hiše ter pozval Krambergerja, naj pride ven, če se upa. Ta je, nič hudega sluteč, res stopil na prag. V tem trenutku pa jc planil nanj | Prelog ter mu zasadil žepni nož trikrat v telo. ■ Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Krambergcr ; radi notranje krvavitve umrl. Preloga so orožniki aretirali ter ga prepeljali v zapore okrožnega sodi- kf- a v MaiiKori. Proslava "50 letnice knictskcgn bralnega društva pri Sv. Lovrencu nn Pohorju na praznik Kristusa kralja, jr nudila pravu doživetje domačnim kraju iu vsemu nn\zočemu občinstvu. Po deževnem tednu jo to jutro oblila svet razkošna škrlatna zarja in mehki solnčni žarki so se lesketajoče odbijali na mladem snegu, ki je v noči pobelil planinske vrhove ob robu župnije. Knkor narava, tako so bile tudi naše duše praznične, saj je mnogi' posvetil sam (iospod s prihodom pri obhajilni mizi. Popoldne se je zgrnila velika množica naših prijateljev v društveni dom. ki je kljub svoji impozantnosti danes bil znatno premajhni. Duši pa smo bili natrpani v (horani bolj ko primerno. jo številno občinstvo disciplinirano iu pozorno sledilo poteku proslave celih pet ur. I o jc pač najlepše priznanje uran erjeni prireditve. da so bile vse točke posrečene in dovršeno podane. Petje nas je navdušilo, orkester razveselil. Nn Pohorju /n karkoli ne ploskamo. To pot pa smo ploskali predsedniku IV. dr. Josipu llohnjecu. ko je \ slavnostnem govoru kazal veliko delo jubilejnega drusha. ki mu jc bil od ustanovitve nuj višji vzor Slomšek pri vsem delovanju. Ob tej priliki se je društvo tudi hvaležno oddolžilo svojim največjim dobrotnikom. /j\ častne člane so bili imenovani domači župnik Janez. Oblak. Ilančigaj. bivši kaplun pri Sa . Lovrencu nn Pohorju, sedaj župnik pri št. Pelru pod Sv. (iornini. I-išinger \nton. posestnik, in Pušnjak Itoinnn. posestnik pri Sv. Ix»vrencu. Izročene so jim bile okusne diplome. Prva dva sta gradilo naš dom s pomočjo požrtvovalnih /tlpljnnov. u c. župnik jo tudi suni zanj poklonil skoraj vse svoje prihranke če/. J^.OOO dinarjev. (i. K išinger je SI letni veteran društva, ki mu je bil soustanovitelj iu \/.trajen delavce tridesetlet jn. Roman Pušn jak pa gn vodi od vojne sem od uspeha do uspeha. Tudi ne jočemo se na Pohorju, če nas > sekiro po glavi, lako pravijo in marsikdo se je že prepričal da je res. Danes pa sino se. ne eden. mnogi, lako silno nas jc pri igri Podrti kri/i zajeta težka preskusu jn vernega očem. poštenjaka iu brezkončna tragika sinu, ki mu jc vseučilišče iu mesto iztrgnlo vero tel gu vrglo \ zauke pokvarjene ženske. Du. veliko doživetje je bila ta igra. seveda če je igran.i tako. kakor smo jo videli pri nas. Želimo društvu še jubilejev. pomembnih in plodnih, kakor je bil zlati. želimo mu. da l>i v svoje okrilje zajelo vso dobro mladino in jo še dalje vodilo k solucu, k svetlobi. —o n. Francetu Vršiču v spomin Svinčeno-sivi oblaki so viseli nad Blegašem in sosednim hribovjem v lepi Poljanski dolini, ko se je poslednjič poslavljal od svojega vzornega in lepo urejenega domovanja — lokrnl mrtev v črni rakvi naš dobri in zvesli prijatelj in javni sodelavec France Uršie. Kakor sivi oblaki nad naravo jc legla nema žulosl 1111 naša srca, ko se je pomikal žalni sprevod med rahlim dežjem |iroli farnemu pokopališču 1111 Trati |iri (io-renji vasi ob turobnem donenjil farnih zvonov; ko je prejel v cerkvi zadnji blagoslov na zadnji |ioti preden je zakrila zemlja njegove zemske ostanke. Kaj naj Ti uupišeni v snomln. prijatelj naš In sodelavec.' Kako si velik del svojega življenja posvelil javnemu delu? Pu pri leni prav nič zanemarjal svojega gospodarstva! Skoraj čelrt stoletja si slal kot župan na čelu občine Trale. Bil si vzor županu, ves delaven za dobrobit občine in svojih soohčunov, ki so imeli v Tebi najboljšega svetovalca in zagovornika. Z župaiiskegn mesla Ti' ui vrglo nezaupanje ljudstva in volivcev, marveč trda jiesl bivšega režima žalostnega spomina Te je pahnila s lega mesta. Vemo vsi. ki smo Te poznali, kako vesten si bil pri" gospodarstvu z javnim občinskim pre-moženjein. He v večji meri se je pokazalo, kako neomejeno zaupanje prebivalstva in volivcev vse Poljanske doline od škofjeloške pa do žirovske meje si užival, ko so Te le-li izbrali za svojega oblastnega poslanca. Saj ni mogoče v kratkih na proslor v lislu omejenih stavkih popisati, kaj vse si sloril v korist ljudstvu svojega volivnega okraja. Koliko Iruna si žrtvoval, izvršujoč dolžnosti IKislancu v zavesti, da je la dolžnost zares dolžnost. ki zanje uspehe le tedaj, ako je njen izvrševalec cel mož. Tak si bil Ti zares. Kjer si |Kilrkal bodisi za podpore ali za namene javnih del. povsod so bila vrata odprla vplivni osebnosti in možatemu nastopu. Žel si uspehe od svojega dela in truda za javno korist. Zgradba resic na Liič.no—Črni vrli—Polhov gradeč je med drugimi Tvoj uspeli. Nič manjši uspehi niso bili pri nejavnih gospodarskih delih, da omenjam iz. |ire-leklega lela samo ustanovitev izvrstno uspevajoče mlekarne Blegaš . Naj bo dovolj! Znak vseobče priljubljenosti |>okojnika in do-saz, kako visoko je hil ujx>šlevan v vseh krogih, izpričuje udeležba ob pogrebu. Poljanska dolina (ako veličastnega sprevoda menda še ni videla. Od blizu in od daleč so prišli prijatelji in znanci. Zakaj jc razlrna krema 9* »» LA TOJA edinstvena na svelu? frj 7) Desinficira in nas čuva zoper kožne bolezni na bradi- da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Ne boni navajal odličnih osebnosti, k! so korakali v žalnem sprevodu. Omenjeno bodi le v dokaz, kako velik ugled jc užival blagi pokojnik, da mu je izkazal zadnjo čast sam g. ban dr. Marko Natlačen v spremstvu prez. tajnika dr. Kovafiča. V sprevodu so bili zastopniki člani liadzorništva Vzajemne zavarovalnice in deputacija njenega uredništva; bivši tovariši oblastni poslanci; zastopniki glasbenega drušlva Ljubljane ; nešteti njegovi prijatelji iz. Ljubljane, ki IkkIo težko pogrešali dobrega in |vošlcncga družabnika. Na čelu vsem |ia šolska mladina z učileljstvoni. Po končanih cerkvenih obrednih molitvah smo vsi v nemi žalosti klonili glave pred veličanstvom smrli in se prav lako nemo razšli. Cio-vorila pa so naša srca bolj nego bi mogel govorili najboljši govornik: Počivaj v miru in lahka Ti hodi rodna zemlja Slovenska! Saj nisi imel sovražnika. ker gn |>o svojem značaju imeli nisi mogel. Kajti, da bi mogel bili sovražnik takega značaja morda nasprotnik v načelih, tega mislili ni mogoče. Nili za Irenulek ludi ni mogoče dvomiti. da bo dobremu, plemenitemu in načelom z.vestemu pokojniku Francetu Itršiču za vsa _nio-gova dobra, javna in zasebna dela. Boe plačnik. Zakaj O11. ki vidi v človeška srca in pozna vse človeške slabosti, ni samo pravičen sodnik, ampak je ludi neskončno dober in usmiljen. Dragi Francelj, Tvoja dobra dela so Te gotovo spremljala [in-d Njegov prestol. V našem spominu pa boš živel Irnino F. K —n. Cerkveni vestnih Krlianska moška in mladinska Marijina ilru, lu ima vsakoletno opravilo zn vsr rajne -ol .al'' v potek, H. novembra ob II zjutraj v Križankah. Slovesni družbeni shod bo v nedeljo, 17. novembra. Itrntnršrinn ur. Hr^ntrrja Trlrsa Ui, Imela *vt>jii mesečno |ioIh>?.uokI v eetrlek. "lile 7 nov. v nršiili nsli i cerkvi. Zjutraj ob .'> N> nrvn »v. mn.šii. uli not il uri ilimi lu uh il -.v, maša /. lilutfiutluvoiu /,u lite iu raj 1:■ inle brtilovftčine. \ abhnii v-e lastil,,- sv. ttešnieiiii Telesu, iln su v obilnem šlevibi mlete/., cvriibi-li.-lif Imlm/.rosl i v nrsnlinski eeikvi. II. 1'lialijtl Mariji l"i l./mrjt rijmi m i>i i m š'lli lil.iih r Ljubljani ima itanes oh II *tnul. 1'riilite! Voililelj Danes ob 10 jO julri ob 14 uri KINO UNION Mat ne a tel 22.it Prosvetne zveze Zgodovinski film »V znamenju Križa«. Zadnji zvočni tednik s prizori iz Abesinije. Vsi sedeži pri vseh matinejah samo po 4"50 Dir, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 NeiJolja. 3. novembra oh l.V. \llinnr in nje nova hči. Izven. (ilolx>ko 7,ui/n. r.seh zaljubljenih fmtron l'/.\en. (ilolx>kf» /.iii/.iine cene od :W Din mivz.dol. Oh *i0: Mamielle \itnnrhe. I/.ven. /ni/.ane eem-. Ponedeljek, 1. novembra: Halrtno-ktoieerhii re/-er. \/ ven. Zie/ziOie cone. Torek. '>. novembra: Fansl. Hed A. Sreda. novembra: Mam:elle \ ihutchi Kod SnMa. četriek. T. novembra: Matlame liuftcrfli/ Hed IL MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, !t. novembra ob 1."»: Tathtffe. Znižan«' ce.ne. -Ob •jil: Henešl;a noč Premiera. Morilec Omerza pokopan Celje. novembra. Truplo razbojnika. samomorilca Krn no d:. Omerzo je bilo včeraj v mrtvašnici na pokopališču v Galiciji obducirano. \* komisiji so bili preiskovalni sodnik Kraut, zapisnikar je bil g. Colarič. dalje zdravnika gg. dr. Podpečan in dr. SIrn.nl ter orožniški podporočnik g. Jankovič. Komisija je vzela s seboj tudi pokojnikovega brata Jožefa Omerzo, ki se nahaja zaprt v zaporih celjske«j.i okrožnega sodišča zaradi tatvin, ki jih je izvršil skupaj s svojim bratom v brežiškem okraju. Preiskovalni sodnik je vprašal Jožeta Omerzo. če spozna v mrliču svojega brata. Jože je odgovoiil, da tega ne more z gotovostjo potrdili, ker se že eno leto nista videla, pač pa da mu je podoben po laseh. Nalo je preiskovalni sodnik vprašal Jožeta. če bi spoznal brala po kakem znamenju. Jože je odgovoril, da je K ranče lansko leto padel s ko lesa, se ranil na levem kolenu in se mu še pozna brazgotina. Nato je komandir orožniške čele / Dobrne g. ftlepančif pokazal fotografijo, ki so jo našli pri rajnem in na kateri je bil slikan skupaj 7. neko Klzo iz Avstrije, ki mu je tudi dala prstan, na katerem je vgravirano Klzino ime. Po sliki je Jože takoj spoznal brala Krancela. Nnto so pokazali koleno, na katerem je bila res brazgotina. Po vsem tem se je izvršila obdukcija trupla. Obdukcija je dognala, da je strel iz puške prestrelil Francetu Omerzi mišičevje na desni roki. krogla, katero si je pognal sani, je pn Sla za levim ušesom v glavo in izstopila zn desnim ušesom. So diščo je povabilo k ogledu trupla tudi rnjnikovo mater, ki živi v Brežicah, katera se pn pozivu n« odzvala. Omerzo so danes dopoldne pokopali na pokopališču v Galiciji. Omerzo je izdal neki njegov pajdaš, s katerim sla se skupaj skrivala nn Pernovem. Imenovani neznani moški je dal nekemu kmečkemu funtu listek 7, naročilom, naj ga odda orožnikom na Dobrni. Na listku je bilo napisano, da je Omerza skrit na nekem kozolcu nu Pernovem. Po lom ko se je Omerza sani ustrelil, je tekel še nekaj časa naprej, dokler ni zadel v neko jablano, nakar s« je zgrudil in po 20 minutah umrl. Poizvedovanja Henarniea Je bila najden« nn nrn/nrk V«eh uvel nikov na i»okopali£o udeležilo iV2 narodov iz vsega sveta. Tudi iz naše države |x>jde ledaj tja precej športnikov, ki bodo tekmovali za naslov olimpijskega prvaka. Se več pn je onih, ki bi ludi radi šli v Berlin in si ogledali le igre in pa znamenitosti glavnega mesta Nemčije. To je seveda težko, kajti marsikdo ne zmore tolikšne vsote. ki hi jo potreboval za |K>lovanje iu hrano. To vprašanje pa je sedaj rešeno ua la način, da je posebni od-hor'Športnega kluba Planine v Ljubljani »rganmral poseben vlak v Berlin Namen lega potovanja je, da se ludi manj premožni sloji ogledajo olimpijado, Berlin, liani Imrg in še druga mesta v Nemčiji in Avstriji. To pa se more doseči edin« na ta način, da se stroški potovanja in prehrane znižajo na minimum nn eni. in da se jim nudi čim več ugodnosti in udobnosti na drugi strani. To se je temu odboru posrečilo na ta način, da je pridobil za organizacijo rele ekspedicije priznanega strokovnjaka za taka potovanja g. župnika Jerneja Hafnerja, ki je v lo svrho poloval v Nemčijo in proučil vse možnosti. da bodo udeleženci s čim manjšimi slroški. čim več videli, čim dalje bivali v inozemstvu in čim večje ugodnosti tamkaj uživali. Potovanje bo trajal« 10 dni (5,—14. avgustu l»5B> 5. avgusta odpotujemo iz Ljubljane v Monn-kovo (Mttncben), kamor dospemo naslednji dan (6. avg.) zjutraj. V Monakovem ostanemo cel dan. kjer si ogledamo svetovno znani nemški muzej, največjo pivovarno in druge znamenitosti. Ponoči odpotujemo v Berlin, kamor dospemo 7. avg. dopoldne in kjer ostanemo celih 5. dni. 12. avgusta odpotujemo domov skozi Ntirnberg, kjer ostanemo nekaj ur, dalje se zadržimo več ur v Salzburgu, nakar se povrnemo v Ljubljano, kamor dospemo 14. avgusta. Za vse to. to se pravi za vožnjo, hran« in stanovanje se plafa IKOO Din. V tej isoti pa je zapopatlena tudi vstopnina sa mti-lej v Monakovem. ugled največje pivovarne in vstopnina na olimpijskih igrah, enodnevni i«let v Hamburg, iileti i avtobusi po Berlinu in okolici. Ojrk-d Niirnherga in Salihiirga. jircvoi prtljage v Berlinu Udeležencem pa »e nudi ir ta ugodnost, plačevali gonijo vsoto v N mesečnih obrokih po 200 I n 1. obrok se plača od 1.—8. decembra 1085, vsi nadaljni obroki pa vsaj do 8. vsakega meseca. To ugodnost, to se pravi to ceno (160U Din) pa pln-čajo le oni. ki se takoj prijavijo in plačajo I. obrok do 8. decembra 1935. S tem pa seveda ni rečeno, da bi kdo kasneje ne mogel /,raven. Toda v tem slučaju mora plačati 10% več, računajoč od vsole, ki bi jo morai kol pravočasni — redni — prigla-šenec do ledaj plačali, te pa bi kilo ne mogel iti v Rerlin, se mu vplačana vsota vrne po odbitku l()?i/ za rožij. stroške In sicer |io povratku ekspedicije iz Berlina, najkasneje pa do 15. sepl. 1936. Udeleženci se opozarjajo, da so to cone 3. razreda (ker pa jo to posebni vlak, vozi hitreje kakor brzovlak), skupna prenočišča v šoli na posteljah — ločeno za moške in ženske — dobra izdatna domača hrana, (lastna kuhinja in kuharji). Zajtrk: kava ali čaj ali mleko ali kakao, sir, kruh; kosilo: dnevno juha, s prikuho in mesom, kompol ali sadje s kruhom; večerja: golaž, kranjske klobase, paštete, kava. kruh, po možnosti še vino ali pivo. Razume se, da bodo udeleženci prejemali brano na vožnji, za celodnevno bivanje v Motta kovem, ves čas bivanja v Berlinu, Hamburgu. Niirnbergu in Salzburgu. Udeleženci se naprošajo, da se zaradi reda in večjih ugodnosti prijavijo takoi, vsaj pa do 1. decembra t. I. pismeno, alt osebno na naslov: Športni klub Planina (Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke), Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Istotam se dobe ludi vse potrebne informacije in druga navodila vse dotlej, dokler ne ho začela redno poslovati lastna pisarna za olimpijsko ekspe-dicijo v Berlin. Prijavljenim se takoj odpošljejo poštne položnice za vplačevanje obrokov. Odločite se hitro, kajti tnko ugodna prilika, da bi bivali 10 dni v inozemstvu, videli Monakovo, Berlin, Hamburg. Niirnberg. Salzhurg in šo sve-lovno olimpijado s tako majhnimi stroški, se Vam gotovo ne bo nudila nikdar več. Vodstvo ekspedicije ia XI. olimpijado v Berlinu: .lanej Andolšek 1. r.; Jernej Hafner 1. r.. župnik; Jože Hvale 1. r.; Ivo Kermavner 1. r. Pri tevmi gihtu in išiasu vzemite še danes MB tablete Mr. Bahovec, k Vam morejo olajšali muke. Tudi se uporabljajo .Nibol" tablete kol dobro sredstvo pri boleznih vsled prehlada, pri hripl, bolečinah v boku, pri glavo- in zobo-bolu. »Nibol" tablete Mr. Bahovec dobile v vseh lekarnah v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20' ali pa 40 tablet za Din 34'— »Nibol" tablete so prave samo z napisom proizvajalca: Apoteka 9flr. Valoveč - Biubljana, ki Vam nn zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. R. S. hr. 178111 1711711 18.. 24.. 30 VI. 115. Gospodinje! Opremite Vašo kuhinjo z lepimi solidnimi kuhinjskimi STOLI Dobile jih po to varniški ceni po Din 19.50 Za pet tihih minut Karel Hillp je nekje zapisal to le misel: Dvanajsti dlan apostolske vere: » Veruj e m v večno življenj e« je za praktično iivljenje tako odločilno važen, da mu prav za prav gre prvo mesto. — Res je vera v troedinega Boga, stvarnika, odrešenika in posvečevavca podlaga za vero v večno življenje, res pa je tudi narobe, da iivn veru i1 večno življenje, v katerem se bo razodela božja pravična sodba v poveličanjn pravičnosti in pogubljenju nespokornih, oživlja vero v vse druge resnice: vero v božjo absolutno svetost, pravičnost in usmiljenost, vero v božjo ljubezen, razodevajoča se v učlovečenju. v trpljenju in odrešilni smrti Sina božjega, vero v Cerkev, božjo ustanovo za zveličanje ljudi. 'Živa vera v večno življenje kaze življenje na zemlji kol trenutek, ki je in ga že več ni, in kot začetek življenja brez konca — in lo je najvažnejše. Človek se kaj rad vdaja slepivi brezmiselnosti in si skuša bivanje na zemlji urediti lako, kot da je cilj življenja tukaj na zemlji. Živa vera v večno življenje pa kaže odgovornost za sedanje življenje, odgovornost pred svetim, pravičnim in vsevednim sodnikom. Praznik vseh svetnikov in spomin vernih duš. ki sta pravkar za nami. sta dneva vere v večno življenje. upravnega petega razreda je podpisan. Minister Krek.« Z ozirom na to obvestilo se je zastopnik »Zavednosti* dne 3. okt. t. 1. oglasil pri banu g. dr. Natlačenu in mu je izjavil, da je to samo delni uspeh borbe prekmurskega ljudstva za gimnazijo. Borbo da bomo nadaljevali, dokler ne dobimo popolne državne gimnazije v Soboti. G. ban je na to izjavil, da ima zagotovilo, da se bodo višji razredi gimnazije v Murski Soboti postopoma podržavili. Mislimo, da je moglo priti do take neprijazne izjave od strani »Kluba prekmurskih akademikov« samo zato, ker »Zavednost« svoje vloge in svojih intervencij ni razstavila v izložbenem oknu trgovine v Soboti, kakor je to storil Klub prekmurskih akademikov. Ker hoče nadalje KPA v istem članku javnosti vsiliti mnenje, da je reprezentančna organizacija prekmurskih akademikov, izjavlja »Zavednost« že ponovno, da to ni in biti ne more, dokler ima »Zavednost« organiziranih 57 prekmurskih kat. akad. in bogoslovcev ter 20 starešin, ki Klubu to reprezentančnost odrekajo. Ljubljana, 2. nov. 1935. Slov. kat. akad. društvo »Zavednost« v Prekmurju. ^hmvmmnhnnn*' tffmmpJi, Trajno goreča peč za droo POCENI Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod osjeSke livarne železa in tovarne strojev d. d. osjek K avtobusni nesreči na Jezici Dne 23. oktobra ob Its. uri 35 minut je nu železniškem prehodu državne ceste pri posta jici Jožica nu kamniški progi zavoz.il v ustavljajoči se redili potniški vlak št. S4I2 aviobus -t. 2-1354 avtobusnega podjetja Magister \vto-bus je pri teui odlelel ua desno pobočje, kjer je precej poškodovan obtičal. Vlakovna lokomotiva je bila tako poškodovana, ilu je bila za nadaljno vožnjo nesposobna. Na polnoč je prišla iz Trzina lokomotiva tovornega vlaka, ki je potniški vlak z zamudo 65 minul peljala v Kamnik. Ponesrečil pri nezgodi se ni nihče. Strokovna komisija podpisane direkcije je ua licu mestu in po zaslišanju prizadetega železniškega osobja iu privatnih prič ugoloviia sledeče: Dnevno redno vozeči |uitniški vlak šl. H-ll_! je bil redov it itn se je z normalno po voznem redu dovoljeno brzino bližal izpod saveljskega nadvoza po velikem ovinku postajiei Jezica. Strojevodja je z ozirom nu močan padec in nameravano ustuvitev vlaka v postajiei postopoma zniževal brzino. Predmi je privoz.il do opozo-rilnika. ki je nameščen 200 111 pred prehodom, je strojevodja dal predpisani »ignal .pazi« s parno piščalko. Dal je posebno dolg žvižg, ker je opazil, da vozi skoro v isti višini v smeri iz. Ljubljane po drž. cesti proti prehodu avtobus. Hotel je z žvižgom opozorili šoferju na vlak. Na prehodu samem je po predpisu suil levo proge nu cest i ježiški žel. čuvaj z lučjo v roki in je bližajočemu se umoIhisii iliijnl v sv ilu reflektorjev energične znake, ilu naj avtobus iistuvi. ■šofer pu ui ustavil, temveč je z nezinuiijšano brzino zuvnz.il direktno v desno krmilje lokomotive. iiiikni je odlelel nu pobočje. Doku/unu je torej, ila avtobus ni ustavil pred prehodom kljub prihodu vlaku in kljub |>o čuvaju danih signalih, ilusi bi to že itak morul storili v smislu določb čl. I 10 zu klinu o železnicama j ti v nog stiobručuju. ki se glasi: kdor pride na polu do prelazu žel proge, ki ni opremljen z zapornim: peš. jahajo uli na kakem vozilu, ali kdor pride s čredo živine, »e je dolžni) pred prelazom ustaviti in se meriti. ild ne pride poti vlak, pa šele na to kreniti preko železniške proge. Železniško osobje je izvršilo v polni meri svojo dolžnost. Po zakonu železniška uprava ni vezana namestiti zapornice na lokalnih fslrnn-skili) progah Direkcija ugotavlja končno. iIh je statistično dokazano, du se na žel. prehodili, ki so zavarovani z zapornicami, pripeti proeen-I ua I no mnogo več in težjih nezgod, kot na |ire-hodili brez /nnoriiic. Direkcija drž. železnic. I Pojasnilo Molče bi šli mimo nečednega razpravljanja med raznimi skupinami o zaslugah za prekmursko gimnazijo, če se »Klub prekmurskih akademikov« (KPA) v članku - Novine in vprašanje gimnazije« v glasilu »Murska krajina« dne 16. sept. 1934 ne bi bil obregnil ob nas na sledeči način: . . Poleg tega pa po sili in razsežnosti svoje akcije predstavljamo (KPA; op. in podčr. Zavednost) voljo vsega prekmurskega ljudstva (podčrtali mi) po popolni gimnaziji. Kot taki in po vsem opravljenem delu sprejemamo hladnokrvno na znanje vest, da je bila o otvoritvi 5. razreda obveščena »Zavednost«. Ker bi lahko taka izjava dosegla svoj namen, smo jo primorani popraviti s sledečimi dejstvi: Poleg osebnih intervencij pri dr. Korošcu s strani zastopnikov »Zavednosti« dne 12. aprila t. 1. in dne 9. maja t. 1. v zadevi soboške gimnazije, je »Zavednost« poslala dne 10. jul. 1935 dr. Korošcu, potem ko je postal notranji minister, sledečo vlogo: Gospodu dr. Antonu Korošcu, ministru za notranje zadeve v Belgradu. — Katoliško akademsko društvo »Zavednost« v Slovenski krajini, kot edini upravičeni predstavnik prekmurskega ljudstva, se obrača s to prošnjo do Vas, da posredujete pri prosvetnem ministrstvu in zastavite vse svoje sile, da pride v jeseni do otvoritve petega razreda drž. realne gimnazije v Murski Soboti in da se vnese v bodoči proračun postavka za popolno gimnazijo. Petnajstletna borba za popolno gimnazijo v Murski Soboti je iznesla vse mogoče dokaze in upravičene zahteve, ki so pa bile popolnoma udu-šene. Zgodilo se je celo, da se je od več strani začela prikrita borba proti gimnaziji v Soboti. Vse to z namenom, da kmetsko ljudstvo Slovenske krajine še naprej ostane pod vplivom tujih proti-ljudskih elementov, če ne dobi domačega izobra-ženslva. Gospod minister! Katoliško akad. društvo Zavednost« se dobro zaveda, da ie prekmursko ljudstvo z Vašo osebo dobilo v vladi velikega zagovornika in iskrenega prijatelja. Katoliški akale-miik se zavedamo, da Vam je kol dobremu poznavalcu razmer potrebnost in nujnost popolne gimnazije dobro znana. Zato Vam sedaj ne prilagamo nobenih statističnih dokazov, ki bi potrebnost gimnazije posebej utemeljevali. Prosimo Vas samo za pomoč in pozornost, ko se bo slavil predlog za izpopolnitev gimnazije v Murski Soboti Z odličnim spoštovanjem za Slov. kat akad. društvo »Zavednost« v Prekmurju: Bartakv Zol-tan, preds., Berden Pavel, tajnik. In na to vlogo je -^Zavednost dobila dne 27. oktobra 1935 sledečo brzojavko: Društvu -Zavednost-, Murska Sobota. Ukaz o otvoritvi samo- Novi cestni odbori Litija Novi okrajni cestni odbor je sestavljen tako-le: Načelnik (po zakonu) Franc Lajovic, župan v Litiji, L načelnikov namestnik .Jož.e Erjavec, II. načelnikov namestnik Ignacij Pevec, posestnik in predsednik občine Št. Vid, III. načelnikov namestnik Emil Koprivni-kar, jiosestnik in mizarski mojster, Litiju: odborniki: Josiji Mastnak, posestnik, Stična. Tit Strmi jim, posetnik, Mačkovec, Vače, Franc Kokal.i, iiosesttiik. Hrib, Anton Pro-senc, posestnik, Toplice, Franc Štrubelj, posestnik, Peč, Višnja gora, Jakob Kimovec. posestnik, Slivna, Vače, Jože Štepic, posestnik, Višnja gora, Josiji Gale, posestnik in predsednik občine Trebeljevo, Jože Martin; čič, posestnik, Hohovica, Anton Tori, kovač, ' in posestnik, Sp. Topi", Jože Škiifea, posest-j nik. Vel. Vrhe pri Krki, Anton Ambrožič, po-j sestnik. Male Dole 6. Temenica. Ernesl Drčar, i posestnik in pekovski mojster, Šmartno. Kočevje Novi okrajni cestni odbor Kočevje je sestavljen tako-le: Načelnik (po zakonu) Lovšin Anton, notar in predsednik občine Kočevje, I. načelnikov namestnik Jože Struad, posestnik in predsednik občine Dobrepolje, 11. načelnikov namestnik inž. j Franc Stiglic, nadupravitelj gozdarskega urada v Kočevju, UL načelnikov namestnik Karel Kro-mar. posestnik. Dolenja vas 83; odborniki: Ferdo Tschinkel. posestnik in gostilničar v Kočevju. Jože Kraje, posestnik. Dolga vas 14. Pavel Cepin, posestnik, Gotenica 108, Matija Kajfež, posestnik in trgovec, Banja loka, Janez Lovšin. |>osestnik in trgovec, Mozelj oG, Ivan Prinčič. poštar. Kopriv-nik, Ivan Samida, posestnik in gostilničar. Stari log. Jože Bolha, posestnik, Gorica vas 38, Franc Rigler. posestnik. Breg 4, Peler Prijatelj, posesl-nik, Zamoslec, Jože Rus, posestnik. Travnik 75, Loški potok, Ivan Paternost, posestnik. Rašica -Vel. Lašče, Josip Stritar, posestnik. Vel. Lašče -17. Anton Marolt, posestnik. Gornje Poilfioljane št. 3. Edvard Pogorejec. lovarnar, Struge. Radovljica Dosedanji člani okraj, cestnega odbora Radovljica so razrešeni. Na njihovo uieeto so imenovani: Jane Florijan, industrijalec v Radovljici, za odborniku in I načelnikova namestnika. Mavrič Frane, posestnik in predsednik občino Bohinjska Bistrica, dosedanjega odbornika, z.a II načelniko-vega namestniku. ivčar Janez, posestnik ili železničar v |«>k.. Podkoren 157. zn odbornika in III. načelnikovega namestnika; za odbornike: Čufar Andrej mL, mizar, mojster na Jesenicah. Smolej Andrej. |>oseslnik. Koroška Bela. Zupan Franc, posestnik in bančni ravnatelj. Bled. inž. Zupane Jernej, industrijalec. Lancovo. Cengle Matevž, predsednik občine Ribno, Finžgar Janez, posestnik in trgovec. Breznica. Jan Jakob, posestnik v Pod-lioiiiu, Avsonek Anton, posestnik in tesarski tnoi-sler. Vrhnje, Sodja Jože. posestnik v Boh. C'eš-njici linšperšič Jože. ravnatelj žebljarske zudru-ip v Kropi. Zupan Ivan. posestnik. Begunje. Načelnik odbora je po zakonu Ir Dobravec Ivnn, odvetnik in predsednik občine Radovljica Stovenigradec Novi okrajni cestni odbor. Ran dravske banovine g, dr. Natlačen je razrešil naslednje člane cestnega odbora: Ivana Serajnika, odbornika in i. načetnikovega namestnika, posestnika v Slovenj-llradcu; Kaca Ivana, posest, v Šmarlnem, Franca Cebularja, trgovca v Slraž.ah, Metanska 1., posest, v Drtlžmiiiu, ter dr. Majerja Franca, odvetnika v Šoštanju. Na njih mesta jc imenoval naslednje nove člane: inž. Vrhnjoka Vinka, posest, v Pameeah, za odbornika in I. načelnikovega namestnika; odborniki: Jaš Jakob, industrijalec, Št. Ilj pod Turj., j Barth Josip, veleposestnik, Šl. Janž pri Dravogradu, Areh Ivan, posesl. v Starem trgu, Arbeiter Franc, posest, v Brdah, Novak Anion, posest, v Družmirju in Rožman Ivan, župnik in duh. svet. v Zavodnjem. Na svojih položajih ostanejo naslednji odborniki: Kroflič Marko, posest., Št. Janž pri Vel., Tajnšek Franc, posest, v Velenju, Zalar Matko, les. trgovec v Šoštanju. Za načelnika cestnega odbora je po zakonu Ivan Rojnik, trgovec in predsednik občine Slovenjgradec. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Csaba. \Viis ein hcrntivvat hsendes Miidchen \vissen niuss. 134 sir. nevez. Din 28. Csaba, Was ein ervvnclisenes Miidchen vvissen muss. 163 str. nevez. Din 32.25. (ierelv, \Vogo tles Miidchens von licute. 210 str., nevez. Din 5M.25. Gere.lv, Das gehiltlele Miidchen. l')2 sir., nevez. Din 56.50. 1'enz. Stnndes Leliren. Aus der Praxis. L Band. Jiiuge Miinner und Miinner. 172 str., nov. Din 45. II. Burni. Juiiglraueti und Fratien. 180 j str., nevez. Din 45. Seliilgen, Dn uud er. Des Madchens Stellmng zinn Jungmann 274 str., nevezana Din 411.50. Seliilgen Junge llelden. liin Aiifruf nn Jungmaiincn zu etllen Streben und 1 reinem Leben. 207 sir., nevez. Diu 30. Schil-; gen. Du und sie. Des Jungmanns Stellung zuni Miidchen. 224 sir., nevez. Din 36.50. .Seliilgen, Warum gehst du nicht? Misli o pogostem prejemanju sv. obhajila. 144 str., nevez. Din 25.25. Schnoidor, Mor gen vverd' ieh 21. Dnevi odločitve v življenju mlade deklice. I8S str., vez. Din 30.25. Seliriiteler. Krziehiingsverantvvortiing mul Erziehungsrecht. 61 str. nevez. Din 18.25. Naznanila Liubliana 1 Kino Kodcljcvo ijrra danes oh 1;").:«). 17.:;o in 30 tor jutri ob M) lilni .Jlo-Uuk! iu vet- in-ediger. I Ženski in dekliški odsek Sule-i jamske prosvete na Kode! je ve m imata jutri ob 20 »kupcu sestanek na katerem bo predavala j>;d<\ Anica Lebarjeva, pred-Modnica Kršeamskc ženske /,vw,e. j November ski družabni sestanek ljubljanskih Jeplieeveev bo drugi torek v mesecu, lo je 12. nov. ob 8 zvečer i>ri Mikliču. Na sm>redu .je sprejem novega članstva in obhajanije naSega praznika. A očim službo imajo lekarne: ilanes: dr. Pic-coli, Tyrševa cesta fi; inr. Ho.Vvar, Celovška c 62-in mr. (Jartus. Moste: jutri: tir. Ivhiet. Tyrševa c. 41. mr. Trn k oc/,y ded:, Mestni trjr t in mr. U«*tar, Selcnburgova ul. 7. 1 Ženski odsek Sentpeterskepa prosvelner/a društva ima v |K>nedeljok. L novembra ločno ob H zvečer v društveni dvorani sestanek, na katerem bo in-edava.1 g. kaplan J. Oraženi. — Vabljene -se članice. 1 Pravkar je h.vcnela po Številnih po-kojialiž&ih ena najlepših slovenskih nagrohnie: Blajroi mu, ki se s-pooije... Dne !). i. ni. pa preteče ion lol, odkar ie bil rojen njen skladatelj Davorin Jenko. 100 letnico njegovega rojstva proslavi skupno / Glasbeno Matico ljubljansko ves slovenski narod Zal« že danes ojio-/.arjamo ua slavnostno akademijo, ki lm iim predvečer rojstnega dne v petek, dne S. nov. ob -.Ml v Filharmo-nični dvorani. \'a sporedu je 17 skladb D .Tenka, ki jih bodo izvajali solist,i, m.latlimski /bor, moSkj in mešani /bor Ier simfonični orkester. Prediprodaja v^ton-nic v knjiganni Glasbene Matice na Kongremiem trgu. I Izmed slovenskih modemih skladateljev si je ulrl pot. ^ v tujino predvsem Slavko Oslerc. Njegova tlela se izvajajo na raznih modernih glasbenih' Festivalih, nn rednih in radijskih koncertih v slovanskih In drugih kulturnih centrih. Tudi pri nas ga zelo pogosto srečamo na koncertnih sporedih Tako ie pred par dnevi imel jako lep uspeh na simfoničnem koncertu ljubljanske Filharmonije. Njegove skladbe izvajajo ponovno v iMmedoljek, dne 4. novembra v ITuhndovi dvorani na intimnem koncertu Clasbene Matice, ki je po s voč en slovenski moderni skladbi. Pn-letr nJega so na »noredu skladhe Franca šhirma. Danila švare in Bogomira T.esikovica Sedeži im 10 oo 5 Din so v prettprodaji v knjigarni (ilas-hene Malice. 1 Trnovski oder v TJubljnni vprl'/ori drevj oh 20 na odru zadružnega doma \ fCnritnovi ul 1| pri 1.1 uhlje no /ah»»gro Mlinar in njepnva hči« Prediorodnja vstopnic in domddne od 10—1*2 iti r.večer eno uro pred pričotikom predstave. Dffidi hrntl Zvočni kino Vič. Danes ob lo.30, 17.:{0 iri *jfl P v petek, dne K. t. m. ob 18.15. levo v uril,fičii, ^ko-'•ii«kega dvorca. GDH1 Pred kratkim je prikorakalo t Addis Abebo 75.000 mož iz južnih krajev Abesinije. Neguje lasedel mezga in te čete popeljal proti severu. Sprevod jc bil dolg IJ km Zunaj mesta se i* aagaš uoslovil od sejakev. (Ta slika je bila brezžično poslana v Eviopoj. Pregled »ovemega LH>ji«ea • Tole nemško letalo »l)o 18«, katero je izdelalatovarna Dornier, bo poslej vozilo med Evropo in Južno Ajneriko. Ima dva Junkersova motorja po 560 konjskih aii ter doseže hitrost 200 km na uro. S poticijo na zanikerne očete 7500 staršev zavrglo otroke Slika iz propalih razmer ruskih družin Tz Moskve poročajo, da je bilo 1. 1934. pri ruskih sovjetskih sodiščih vloženih '200.000 tožbd »oper očete, ki se niso brigali za vzdrževanje svojih otrok. Pri tem je treba poudariti, da niso vse ženske tožile očetov, pnipak so nekatere same molče prevzele skrb za svoje otroke. Listi vedno obširno poročajo o očetih, ki so se na pretkan način skrili svojim zapuščenim ženam, da so se na ta način izognili dolžnostim, skrbeti za svoje otroke. V sovjetski Rusiji ni prav nič težko menjati svoje ime. Treba je to svojo željo le razglasiti v vladnem listu, na kar čez nekaj časa pride izkaznica s čisto drugim imenom. Zaradi tega sovjetski državljani vse križem menjajo svoja imena. Eni jih seveda menjajo za to, ker so imena nekoliko nerodna in včasih pomenijo telebana, bedaka ali kaj podobnega. Včasih so pa ruska imena tudi podobna verskim označbam, tako ime pa danes v sovjetski Rusiji ni Sedaj pa je tudi sovjetska država uvidela, da tak način zakonskega življenja, kakršen se je doslej vdomačil v Rusiji, mora privesti do prepada. Zato je Rusija izdala nova zakonska določila, v katerih bolj trdo prijemlje zanikerne očete ter zapuščenim družinam skuša zagotoviti očetovo pomoč. Oče, ki bi hotel pobegniti, da bi se na ta način izognil svoji dolžnosti, bo po novih sovjetskih postavah kaznovan z zaporom, ki traja lahko tri leta. Poleg tega pa je politična policija, naslednica glasoviie GPU, ki je v Rusiji najbolj strašno orodje, dobila nalog, da mora očete na zahtevo zapuščenih žena. sedaj ona loviti. To bo vsekakor mnogo zboljšalo položaj Kajti vsak Rus ve, da s komisarji politične policije ni dobro češenj zobati. Zato bo vsak uvidel, da se ne splača zaradi otroka, ki bi se ga rad iznebil, priti v kremplje politične policije. Poleg tega so sovjetske oblasti, ki izdajajo potne liste, dobile nalogo, da morajo v bodoče zakone in rojstva otrok vsakemu zapisati v potno izkaznico. Tamkaj se zapišejo seveda tudi ločitve zakonov. Ločitve so bile doslej v Rusiji kaj preprosta stvar. Vsak zakonski drug je brez ozira na svojo zakonsko polovico imel pravico iti k oblasti in izjaviti, da se loči. Dostikrat njegov zakonski drug niti vedel ni o tem in je še vedno mislil, da je po- ročen, ko je njegov dosedanji zakonski drug bil že davno poročen / drugo ali drugim. Sedaj je izšlo novo zakonsko določilo, ki io stvur nekoliko ostreje ureja. Sicer se bo tudi |v»slej lahko ločil vsakdo brez ozira na svojega dosedanjega zakonskega druga, vendar pa ločitev ne bo izrečena poprej, preden o tem zakonski drug ne bo uradno obveščen, ludi državna podjetja so dobila nalog, da bodo t slučaju potrebe izplačevala mezdo, podpore itd. tistemu, katerega jc treba ščititi, nko bi oče svojo dolžnost zanemaril. Poleg tega so strokovne organizacije dobile nalog naj s prosvetnim delom in pa družabnim pritiskom poskrbe zo to, da se bodo starši začeli zavedati dolžnosti do otrok. Kdor bi nalaSč ne hotel skrbeti za svojo družino, bo izključen iz strokovnih društev, zaradi česar se bodo zmanjšale tudi njegove državljanske pravice in se mn bo s tem onemogočil vsak zaslužek. Sovjetski oblastniki ne priznavajo, čeprav vedo, da je vse to strašno družinsko stanje posledica velike nenioralnosti, v katero so zapadli zakoni. Te nemoralnosti pn je docela kriva boljševiška država sama, ki se je doslej z vse-štni uradnik najprvo povprašal v Addis Abebi. nakar je odklonil sprejem moje brzojavke. Mojo brzojavko so mi odklonili, ne da bi bili v Addis Abebi sploh vedeli zn njeno vsebino. General Nasilni mi je sum dejal, du nc sine stopiti nn bojišče noben časnikarski fotograf, preden ne bo dokaztmo, da ni prav nie osumljen vohunstva. V Abesiniji jc mulo uradnikov, ki mislijo moderno in prosvctl jeno, zato skušnjo onemogočiti, da bi iz Abesinije prihajala poročila. ki bi preveč podčrtala ie pripnite razmere. ne glede na lo. da vojaške ob! isti ne vidijo rutic, če časnikarji preveč poročnio o položaju na bojiščih. Vojni poročevalci ne smemo potovati iz kraja v kraj. Kdor hoče kam potovati, tnoiu prej opraviti polno formalnosti, ki vzamejo mnogo dragocenega časa. navsezadnje pa kljub temu še dovoljenja ne dobiš. Mnogo časnikarjev je bolnih. Vsak močno trpi. ker gu strahoviti, mučijo mrčes in druga golazen Kljub griži in malariji, ki moram njunim obžalovanja vrednim žrtvam celo sam s I reči, pa vztrajamo na svojih mestih in nam težave, katere nam po vzročajo oblasti, nc bodo vzele poguma. Noben izmed nas si noče naprtiti očitka, du je figar in zato nočemo odpotovati prej, preden ne bo vojne konec. Naša edina tolažba pa Im> morda nekoč to da smo smeli doživljati največji časnikarski neuspeh vseh časov — kar pn je seveda le slaba tolažila. MLADI SLOVENEC Francek in Sultan Francek vam je bil od sile vihrav ia poreden dečko. Žive duše ni pustil pri miru, v vsako luknjo je vtikal svoj nos, oi) vsako reč je dregnil s svojo nogo. Posebno rad je metal kamne. V tem je poslal že pravi mojster. Na sto metrov in več vam je gladko zadel vse, kar sle hoteli in tudi kar niste hoteli. Pa tudi prelepa! se je rad z otroki v vasi. Marsikatero buifko in prasko je imel na vesti. Pa mu vsega tega ne smemo prehudo zamei iti. Francek je bil brez očeta in matere. Oče mu je padel v svetovni vojni, mama pa mu je umrla za je tiko. Ostal je sirota. Vzeta ga je k sebi babica, ki je živela v majhni koči ob samotnem gozdu zunaj vasi. Francek pa ni maral samote. Ce je le mogel, se je zmuznil od doma in odšel v vas. ker je jx>-čenjal svoje norčije. Nc iz zlobe — kar tako pač, iz same mladostne razigranosti. Večkral pa je moral ostati doma. Tedaj se je zabaval s psom stare matere, kateremu je bilo ime Sultan. Vlekel ga ic za rep in za ušesa, ga dražil in ščipal, da je bilo grdo. Ubogi Sultan pa je vse to mirno pretrpel. Si je najbrž modro mislil v svoji pasji pameti: »Kar počakajnio, se bo dečko že ugiial I« Nekega dne je Francku prišlo na misel, da bi Sultana naučil plavati. Ni vedel, da pes dobro zna plavati. Odšel je z nj"im k potoku daleč od doma in se na vso moč Začudil, ko je videl, s kakšnim ve seljem je Sultan skočil v vodo in čolotal jxi njej. Čakaj, ti bom že dal! si je mislil Francek. Ko je Sultan bolel skočiti iz vode na breg, ga je Francek udaril s palico in Sultan je moral hočeš nočeš ostati v vodi. Plaval je nekaj metrov dalje po deroči vodi in hotel tam zlesti na breg. A Francek ga je tudi tam piognal nazaj v vodo s palico in kamenjem. Prav nič se mu ni smilil ubogi pes. Se celo zabavno in kratkočasilo se mu je zdelo, da se tako muči. Slednjič ga je s kamenjem nagnal prav v sredino reke Sultan j>a je tedaj izgubil potrpljenje. Uvidel je menda, da sc na tej strani brega pač ne bo mogel skobacati na kopno. Splaval je v nasprotno stran [»toka ter se tam srečno rešil na breg. Francek ga je poklical nazaj, a Sultan mu je od [»ved al pokorščino. Ko ie Francek videl, da jc njegovo klicanje zaman, je hotel tudi on na drugo stran jx> trhlem deblu, ki je bilo položeno čez potok. Sredi (»toka pa se je deblo prelomilo in Francek je štrbirknil v deročo vodo. Na vse grlo je začel kričati, ker se je mrzle vode bal kakor živega peklenščka. Hotel ie splavati proti bregu, pa je bil slab plavač: deroči valovi so ga premetavali sem in tja kakor orehovo lupino. Kaj je tedaj storil Sultan? Videl je. v kakšni nevarnosti je Francek in se hitro pognal v potok. Francek se ga je krčevito oklenil okoli |>asu, Sultan pa je splaval z njim na breg. Tako je bil Francek rešen. Hvaležno je poboža! Sultana po glavi in mu dejal: »Sultan, moj dobri Sultan! In jaz sem bil tako brezsrčen proti tebi! Nikoli več ti ne bom nagajal." mel — veselo pomigal z repom in zalajal: »Hov! In Sultan je — kakor da ga je do pike razu-Hov!«, kakor bi hotel reči: -Bravo! Bravo! To je pa lepo od Tebe!«. Jesenska Čez polje zapuščeno zavel je dih leden. Vsevprek šume lesovi: »Jesen, jesen, jesen . . .« Ko starke trudno k zemlji se breze sklanjajo, o lepih mladih časih otožno sanjajo. Srebrno roso tiho zvečer pretakajo. Zvenele so vse rože — za njimi plakajo. »Ave Marija«. V Pragi živeči vrtnar Bohm, ki }e med najboljšimi gojitelji vrtnic, je eno izmed najlep&ili rož imenoval »Ave Marija« Čudovite prigode na luni Ob tej ugotovitvi, sem se nenadoma udaril ob čelo in vzkliknil: »Naj me koklja brcne, če tega jezika ne poznam. Tako čudovito domače zveni na uho in na srce — ta jezik, fant moj, ta jezik je...« Pa zadnje besede še nisem izrekel, kajti sem se hotel najprej do kraja prepričati, če se ne moti bistra moja pamet. Na vso safio sem potegnil iz žefia svinčnik in kos papirja. Napisal sem nanj: »•Pozdravljen tisočkrat!« in prebral obe besedi namesto naprej nazaj, ln sem divjeradostno za ploskal z rokami, kajti je bilo moje odkritje res presenetljivo. Pomislite otroci in se čudite z menoj vred: mesečani govorijo pravo, čisto slovenščino, samo s to razliko, da imajo vse besede obrnjene. Namesto kava, vatn na primer pravijo »avak«, namesto mleko — »okelm« itd. Na to ugotovitev mi pač ni bilo težko uganiti, kaj pomenijo mesečanove prve besede: »Dokdo ap iv, dopsog?« Napisal »em jih na Hat in zlogoval v^ako besedo po vrsti: »Odkod pa vi, gospod?« Potlej sem na|»sal še njegovo drugo vprašanje: »Ila en etemtrzar?« in bral nazaj: »Ali ne razumete?« Tako sem počasi razvozljal vse besede, ki jih je spregovorila glava dostojanstvenega mesečana Ul sem do kraja razumel, zakaj se je vrli mesečan ob pogledu tia mojo vizitko tako razveselil. Prebral je moje ime v mesečinskein jeziku: »Ačo večnagžop« — to se pravi po naše, če beremo pravdno: Požgančev oča. »Torej celo na kino je že prodrl glas o meni — tako slaven in znamenit sem mož!« sem si dejal in ponosno dvignil glavo. Mesečan brez telesa se je r tem hipu spet obrnil k meni in mi dejal: »Miisorp, etilovzi iti z imanl« V naglici sem vrgel še te besede na papir in sem videl, da pomenijo: Prosim, izvolile iti z sami! lesa •> (tveda nisem oustfl dvakrat reči. Janko in medvedek - tihotapca Janko in njegov medvedek se poslavljata, tja v deželo daljno, tujo .se odpravljata. Janko dragocen bi kožuh iz medvedje dlake rad čez mejo vtihotapil brez carine vsake. Dolgo, dolgo tuhta Janko, potlej pa brž sleče si kožušček, se zasmeje: »Zdaj pa mnogo sreče!« Dal kožušček svoj medvedku je okoli ramen — in s srca mu ie na meji padel velik kamen: res na led je šel carinik strogi, vestni, mrki. Sprva nezaupno migal z dolgimi je brki. »Medved sme nositi kožuhU potlej pa priznal je. Zvit kot kozji rog je Janko . . Juh! Zdaj z vlakom daljel J. V., Žogobrcar Žogobrcar Dolgokrak za zakurjeno pečjo spi in sanja sen sladak: glavno tekmo zdaj prično. Vsako žogo on dobi, dolge noge brž vihti, strašne bombe v gol daji, golov vsaj že dvajset je. Ko pa zadnjega zabije, zaboli ga, da zavpije. Žogobrcar se zbudi — v peč je brcal, teče kri ... Zviti kmet Neki kmet je prišel v mesto prodajat krtač-e. Stopil je tudi v neko brivnico in ponudil krtače naprodaj. Brivec si je izbral najboljšo krtačo in rdkel: »Tole bom kupil.« »Dobro,« je pokimal kmet in sedel na stol. »Zdaj mi pa ostrižite lase!« Ko ga je brivec ostrigel, se je spomnil, da ga še ni vprašal, koliko stane krtača. Na vprašanje mu je kmet odgovoril: »Deset dinarjev.« »To se mi zdi preveč. Nate krtačo nazaj!« je dejal brivec. »In koliko moram plačati jaz za striženje?« je vprašal kmet. »Pet dinarjev,« je odgovoril brivec. To je pa meni preveč. Dajte mi lase nazajf« se je odrezal zviti kmet in Šel iz brivnice, ne da bi bil kaj plačal. Šaljive ur acthe Kaj je črno in ima 300 nog? ('a3(jb>|1uujip 0sl) Katera žival najmanj poje? ('alu>fn| 3ui12s 3jz j85j *?l°w) Kakšnih kamnov je največ v Savi? ('M!J>l0W) OBISK V ŽIVALSKEM VRTU. Lenčka je šla s teto v živalski vrt. Tam je videla vse polno majhnih in velikih živali. Ko se je vrnila domov, jo je stric vprašal: »No, Lenčka, ali si videla velikega slona z ušesi?« Lenčka je odgovorila: »Ne, slona z ušesi pa nisem videla, videla sem ga z očmi!« Vljudno sem se priklonil in dejal: »Alavh!« To se pravi v našem jeziku, če beremo črke od desne proti levi: Hvala! In smo šli. Pa nikarte misliti, da hodijo prebivalci lune tako počasi kakor prebivalci zemlje. Kaj še! Pre-čudna vam je hoja mesečanov, tako čudna in smešna, da sem se jim moral nekajkrat na ves glas zasmejati. Kakor da stopajo po samih vzmeteh, jih je ob vsakem koraku pognalo kvišku, nekatere više, nekatere niže. Kako bi vam to hojo opisal, da bi si jo čim lažje predstavljali v duhu? Aha, že vem! —• Kajne, če vržete nogometno žogo ob tla, ne obleži na tleh kakor kamen, nego vam pri priči odskoči od tal - tako približno je tudi s hojo mesečanov. Kakor da so napolnjeni z /.rakom, se ob vsakem koraku odbijejo od tal in dvignejo do dva metra visoko v zrak Tudi z menoj kakopak ni bilo drugače. Sem svoj prvi korak holel prav moško in samozavestno zastaviti, da bi mesečanom dokazal, kakšna korenina in junak sem, pa me je tedajci pognalo kvišku tako visoko, kakor so na zemlji Štirinadstropne hiše. Resno, prav resno sem se že ustrašil: Bratec, zdajle si pa izgubljen! Do konca dni boš moral takole krožiti po ve&oljstvu — adijo, zbogom, luna in mesečani! No, pa sem tudi to preizkušnjo srečno prestal. Ko sem dosegel višino kakšnih 20 metrov, me je teža debelega trebuščka, ki nikakor nima zgolj zraka v sebi, spet varno in lepo ponesla navzdol, tako varno in lepo. kakor da se spuščam « padalom iz aeroplana. Mesečani so se ljubki moji zadregi in bledemu atrahu prisrčno zasmejali v svojem jeziku: »Oh. oh, oh!« (Ho, ho, ho!] Vsaka skušnja nekaj stane! sem si rekei in sklenil, da bom poslej bolj pohlevno in providno zastavljal korake. Pa se je tedajci glava dosiojanst\eneg;i mesečana obrnila k meni in mi dei ila »Aha! Egou U šarom itiželbo, ap ob olši« Franckova in Tončkova prigoda Francek in Tonček sta živela v vasi Rače. Bila sta velika prijatelja. Nekega dne sta Sla v gozd. Ko sta 9e pa hotela vrniti domov, sta videla, da sta zašla, [skala sta poti, a je nista našla. »Kar v to smer pojdiva!« je dejal Francek. Šla sta in čez pol ure sta prišla iz gozda. Kraj gozda sta zagledala velik grad. »Tod pa še nisem hodil,« je rekel Tonček. »Pojdiva v grad!« je predlagal Francek. »Bova videla, kdo stanuje v njem.* Vstopila sta v grad. Ker nista nikjer zagledala ljudi, sta šla po strmih stopnicah navzgor. Zgoraj sta zagledala graščaka. Ko ju je graščak zagledal, ju je osorno vprašal: »Kaj pa iščeta tod? Kdo vaju je klical?« V tem trenutku je prišel valpet. Graščak se je obrnil k valptu in mu rekel: »Odpeli! ta dva dečka in jima daj pokusiti bič! Prišla sta brez dovoljenja v grad.« Na te besede je graščak odšel. Valpet je poklical hlapce in jim rekel: »Našeškajte ta dva potepuha!« Francek je hitro šepnil Tončku: »Jaz se že ne bom pustil!« »Jaz tudi ne!« je moško odgovoril Tonček. Hlapci so ju obkolili in ju začeli pretepati. Ko je hlapec udaril Francka, je ta skočil v hlapca, ga podrl na tla in stekel po stopnicah navzdol. Isto je storil tudi Tonček. Hlapci so zdirjali za njima. Ker so pa tako hitro tekli, so padali po stopnicah drug na drugega. Medtem sta Francek in Tonček ušla na dvorišče in se skrila za velike sode. Kmalu sta zagledala hlapce, ki so ju iskali pred gradom. Pa ju niso našli. Vrnili so se na dvorišče. Slišala sta, ko je valpet hlapcem dejal: »Ker ste zbrani vsi, vam moram nekaj povedati. Jutri je god milostive graščakinje. Pokloniti ji moramo darilo. Čez pol ure se zopet zberite, da odidemo k njej.« Pokazal je še hlapcem lepo izrezljano škatlo, v kateri je bila krasna torta. Ko so si darilo ogledali, so odšli. Valpet je odšel v grad poslednji. Francek in Tonček sta slišala vse. Ko je valpet odhajal v grad, sta šla za njim. Videla sta, da ie spravi! škatlo na omaro v veži. Nato je odšel dalie. Francek je rekel: »Škoda bi bilo sladke torte za graščakinjo, ki je itak zmerom sita! Vzemiva jo midva!« Pred gradom sta vzela torto iz škatle in jo začela jesti. Ali se jima je prilegla! Ko sta torto pojedla, je šel Francek s škatlo k bližnjemu ba- Ne bom vam njegovih besedi prestavljal, kajti si z lahkoto te, kakor vse druge prestavite sami. Preberite vsako besedo nazaj, pa boste vedeli, kaj mi je rekel vrli dostojanstvenik! In je pomigal bližnjemu mesečanu z drobno glavo in velikanskimi rokami, in je ta pomignil drugemu in drugi tretjemu in tako dalje — in so mi, kakor bi mignil, prinesli odnekod nekakšne čevlje iz čistega, težkega zlata. Nataknil sem si jih na noge in sc mi ni bilo treba več bati, da bi me še kdaj pognalo dvajset metrov v zrak. Od-skakoval sem še, a nič več in uič manj kakor mesečani sami: komajda še poldrugi meter visoko od tal. lako smo nadaljevali pot preko čudovito lesketajoče se mesečeve doline. Najbolj čudno se mi je zdelo to, da nisem opazil nikjer nobene hiše, nobenega človeškega bivališča. Ali so kar iz zraka padli pred mene ali vstali iz zemlje? sem majal r. glavo in napenjal možgane, da bi se spomnil, kako je prav za prav bilo v hipu, ko sem stopil iz rakete in je tisto prečudno bitje s perotmi in tremi glavami naznanilo moj prihod z žvižganjem in tu-lenjem. Pa mi jc v glavi ležalo nekaj tako težkega, kakor da so mi tud« na možgane obesili ogromno kepo zlata. Nenadoma se ie glava mesečana, ki se je z občudovanja vredno lahkoto trkljala vštric ob meni, ustavila in zaklicala: ^Kipaz! Eljots!« ■Kaj pa se je zgodilo?« sem jo pobaral, ko .'eni v mislih vsako bosedico hitro obrnil. ■ Čin, čin!« se je nasmehnil in me pomirjevalno pogledal. »Ilepsod oms nn jlic- Jelg. ot ej ačalap agenčogom ajr&dalv enul!« Kakšna palača?, sem se čudil. »Jaz ne vidim nobene palače! Ali te luna trka, bratec?« ■Saj to je tisto!« mi je v narobe-slovenščini smejoč sc odgovoril. Ali misli predragi naš gost, da se na luni vse tako vidi kakor na zemji? Če vam re'«ur!. da je to nalača mogočnega vladarja 'ime potlej bržkone /e bo. kar verjemite mi. Prosim. vstopite!« 'Dalie prih. ned.) (•rjo. Nalovil j« v njem n«kaj žab in jih dal namesto torte v škatlo. Nato sta nesla škatlo nazaj. »Zdaj pa pojdiva oprezovat!« je predlagal Tonček. Prikradla sta se k oknu sobe, v kateri je bila graščakinja, in čakala, kaj bo. Hlapci so se zbrali na dvorišču. Valpet je vzel ikatlo z omare in odšel k graščakinji v sobo. Tam se je globoko priklonil in dejal: »Milostiv« gospa, poklanjam vam skromno darilo za god!« Graščakinja je bila radovedna in je tako) odprla Škatlo- Tedaj pa, o groza! so iz škatle skočile žabe. Ena izmed njih je skočila graščakinji za vrat, druga pa naravnost v valptova usta. »Fej te bodil« je z gnusom zakričal valpet, zgrabil žabo za noge in jo srdito vrgel proti vratom. V tem trenutku pa je stopil v sobo graščak in iaba mu je z vso silo priletela v obraz ... Graščakinja je od strahu omedlela. Hlapci so se trudili, da bi jo spravili k zavesti. Eden izmed hlapcev ji je potegnil žabo izza vratu. Ko je graščak to videl, je začel kričati: »Na pomoč! Ubili so jo. Na pomoči« Prisopihala ie kuharica z veliko kuhalnico v roki. Mislila je, da so graščaka napadli. Za njo je pritekel grajski lovec z nabito puško. Tudi zdravnik je prišel. Posrečilo se mu je, da je zbudil graščakinjo iz omcdlevice. Vendar je bila še vsa trda od strahu. Francek ln Tonček nista čakala konca. »Imenitno sva se maščevala!« je rekel Francek. »Zdaj je pa skrajni čas, da odideva.« Hitro sta jo popihala iz 'gradu. Na cesti pred gradom sta zagledala voznika. Francek je vprašal voznika, če ve, kje je vas Rače. Voznik je rekeb »Seveda, saj je pravkar peljem tjal Kar pri-sedita.« Tako sta »e dečka srečno vrnila domov in ml povedala svojo dogodivščino. Godec Lovro, dijak II. razr. m. S. v Ljubljani. Krivica Hodil sem v drugi razred osnovne šok. Učiteljica nam je ukazala, da si moramo očistiti leseni rob šolskih tablic. Ko sem prišel iz šole domov, sem se takoj z vso vnemo lotil dela. Ko se je tablica posušila, je bila kakor nova. Misleč, da me bo učiteljica pohvalila, sem ji drugi dan pokazal tablico. Pa sem se hudo motil. Učiteljica je rekla, da imam novo tablico. Ukazala mi je: »Takoj pojdi nazaj domov in prinesi staro tablico!« Seveda nisem šel, ker sem rmel staro tablico v šoli. Moje zatrjevanje, da ni nova, ampak stara, ni nič fiomagalo. Učiteljica je poslala neko deklico po mojo mater, češ, da sem tablioo doma ukradel. Začel sem jokati. Mati je prišla v šolo in [potrdila, da je tablica stara. A učiteljica se tudi zdaj ni hotela prepričati. Šolskega pouka je bilo konec. Holel sem iti domov. Tedaj me je pa učiteljica ustavila .n mi za-povedala, naj ostanem. Bil sem zaprt dolgo uro. Čutil sem krivico, pa sem moral molčati in požirati grenke solze. Ko sem se vrnil domov, me je mati že čakala. Potolažila me je in rekla, da mora mo vse krivice odpustiti. Ubogal sem jo in učiteljici odpustil. Zvonko Kračun, dijak IV. razr. ki. gimn. v Mariboru. Jesen ^ Raduj jeseni te, če je bogata % že tvoja žitnica in trata, če jablana se je zlomila, ko sad težak ti je rodila. Raduj ae je, čeprav so ptički odleteli iskat »i sonca kam drugam; saj bodo zopet prihiteli in peli nove pesmi nam. Tatjana. Brezbožni kmet Po dolini je divjala silna nevihta. Grmelo m treskalo je kakor na sodni dan. Bogat, brezbožen kmet je sedel v hiši in se posmehoval ženi, ki je molila :n prosila Boga, naj ji prizanese s točo in ognjem. Kmet pa ni veroval v Boga in je porogljivo rekel: »Če je Bog, potem naj udari strela v našo hišo! Če se to zgodi, bom veroval,« Komaj je te besede izrekel, že je strahovito zagrmelo in strela je udarUa naravnost r hišo. V hipu je bilo vse v ognju. Prej ponosni in bogati kmet je bil zdaj največji siromak v vasi. Zvonko Kračun, dijak IV. razr. gimn., Sv. Tomaž. Iz soda - čoln Najbrž še ne veste, otroci, da se lahko navaden sod preuredi v čoln. Seveda, preveč star ne sme biti in ves razpadel tudi ne. Vskakor pa ne sme propuščati vode, ker bi drugače kmalu plavali na dnu reke, namesto na njej, ,Sicer pa že iz slike same dobro razvidite, na kako enostaven način se i da to napraviti. V sodu izdolbemo štirioglato odprtino, široko dovolj, da neovirano zlezemo v svoj novi čoln in se v njem udobno namestimo. Tudi za roke mora biti dovolj prostora, da lahko nemoteno veslajo. S štirimi močnimi deskami napravimo pravokoten lesen obod, ki ga z žeblji pritrdimo okoli soda. Na ta način se zavarujemo, da se ne bi morebiti znašli kar na lepem z glavo navzdol v vodi, ker se sod ne more več preobračati. Svoj novi čoln seveda lahko ; poljubno prebarvamo, recimo: trup rumeno, leseni obod pa rdeče. To sicer ni potrebno, lepo pa j« vendarle. Pri zdravnika. Francek hudo kašlja. Mama ga odvede k zdravniku. »Ali si se prehladil?« prijazno vpraša zdravnik. »Ne,« ga ogorčeno zavrne Francek, »«am se pa že nisem prehladil. Sosedov Tonček, ki sedi zraven mene v šoli, me je prehladil.« V šoti. Učiteljica: »No, Francek, povej mi, kaj dobivamo iz Brazilije?« Francek: »Ne vem.« Učitcljica: »No, odkod pa dobivate pri vas kavo?« Francek: »Pri sosedovih si jo izposodimo,« ZENA IN POM Za žensho volilno pravico Če ima turška in ima španska ženska že rolilno pravico, kako da l>i se jugoslovanska ne brigala za lo, da jo dobi? Prav v zadnjem času so ženski »jiokreti« imeli shode v ta namen in oddali so svoje zahteve po volilni pravici državi. Da pride t parlament tudi ženska, je potrebno in pravično prav od takrat, ko je svet sprejel v javno delo žensko. Ženska pa je danes zastopana pri nas povsod, od delavke do akademsko naobražene. Delo, ki ga ženska sprejema in oddaja, je vredno prav toliko ko moško in so zahteve iste ne glede na spol. Zato. ker je tudi naš svet odprl ženski delo v vseh panogah, je pravilno, da ženska noče biti le delavna moč brez pravic, ampak ima tudi svoje zahteve, pravice in zaščito baš od države, kateri posveča svoje moči. Naša država je sprejela v svoj delokrog delo ženske prav tako, kakor delo moža. vendar jr ni nzakonila v zakonodaji kot samostojno delovno moč. Naša zakonodaja glede ženske je Se y onem času, ko je ženska služila le domu, družini, možu in otrokom in jo je država, zakonodaja obravnavala kot člana družine, nikakor pa ne kot delovnega čilana, kakor je to pri moškemu. Zato je jasno, da hoče ženska sama r parlament, da terja za delo — plačilo, ne glede na spol in nc glede, ali je samska ali poročena. To žensko gibanje razumemo. Ne razumemo pa zahteve žensk po srplavu! Mnogo sem razmišljala o brezposelnosti, revščini in družinah z mnogimi nepreskrbljenimi otroki. Hotela sem priti do zaključka, da opravičim zahtevo po splavu. Razgovarjala sem se o tem z ženami različnih stanov in dognala sem le eno. da ta r.ahteva ne prihaja iz potrebe — razvila se je iz poznanja r navado. Ce to navado uzakonimo, preide to na dnevni red zdravniškega posla brez misli, brez zavesti zločina, ki ga je predlagala žena sama nad seboj — nad narodom in nad državo. Zato želimo, da bi zahtevo po tem zločinu razjasnile v imenu nas žena, ki obsojamo to zahtevo in nočemo biti odgovorne za to dejanje svojemu narodn — svoji državi — ka- tere življenje je rojstvo otroka in ne smrt otroka In prav t času, ko ženska zahteva volilno pravico in hoče (»ostati parlamentarka, je zaklicala v svet — r svoj najdražji svet: »Smrt!« Zato je potrebno, da zakličemo nazaj »Življenje!« Mc, nočemo splavov, me hočemo otroke! In le zaradi teh otrok, ki so in ki še pridejo, kličemo po ženski volilni pravici, kličemo: ženu mora v parlament! V parlament, da uzakonimo ženo, ki nosi v sebi novo življenje kot javno delov,ko, da uzakonimo delo žene \ družini, da uzakonimo zaščito žeue, da uzakonimo zaščito otrok, da uzakonimo zaščito naših domov, da uzakonimo delo žene v javnem življenju vzporedno z moškimi — vse v prid narodu in državi! Prav v tem času, ko stopamo v svet z zahtevo po ženski volilni pravici, sc moramo zavedati svoje moči, ki je največje prav v materinstvu. Lik matere, ki ga poznajo vsi narodi, jo dokaz, kje je naša moč. Zahteva enega otroka, napravi mater močno za eno življenje —, mati z več otroki je močna za toliko življenj več. Kolikor terja življenje otrok od mater — toliko moči ji da materinstvo. Saj mati ve le eno — >da otrok mora jesti« — in ker mora »zlomi mati železo, da priteče mleko«. Takrat ko reče mož: >ni« pravi mati za otroke: »mora biti« in ta >mora< pre.seka skalnate hribe in jih vzravna do cilja. — Zato naj država ne odklanja v6topa žensk v parlament Le moška in ženska miselnost dasta lahko parlamentarni zamisli vrednoto, ki zadovolji celoto. Naša moč. moč ženske je v čutu materinstva, bodisi telesnega, bodisi duhovnega, in je naša zmaga le v boju za otroka, ki jc skupni smoter našega življenja Zato boj >za življenje« in ne »za smrt!« š. S. NAS DELAVEC Mladina bodi naša Splošna gosipodarska kriza je najhujše zadela I delavstvo, predvsem pa delavsko mladino. Ko di I jak, sin siromašnih delavskih ali kmetskih staršev 1 izstopi iz jole, sc zaslonj ozira po službi. Pra Damski piti šii PAULIN- Ljubliana-Zvezda najcenejši — ker najboljši. Z ovratnikom iz finega krzna Din 550'-, 050'-, »50 1000 1200■- dO t000 -. MODNE NOVOSTI Različna so navodila za žensko modo. časih izpodbija to navodilo drugo, vendar se v poglavitnem iriemajo sporočila o ženskih oblekah iz vse Evrope. Neki list poroča takole: Z a dopoldanske obleke nosimo obleke, ki so bolj po športno prikrojene: to je kostim s kratko jopico ali z daljšo jopo. Važnega pomena je krzno, ki je obšito po jopici. Več oblek je tudi večkrat prešitih po ovratniku, dalje je mnogo našivov iz vr\i< (sutaž). Taki okraski so n« kostimu, plašču, na obleki, bluzi, ovratniku, celo na rokavicah Za okras so tudi gumbi v obliki ključev in ključavnica je na pasu — kar je, zares čudovito. — Blago v i za kostime in plašče so navadno prav pisani ročni izdelki in sploh je jesenska moda kar moči pisana, čeprav omenjajo spet druga navodila, da so temna. Pokrivala, klobuki in čepice, so večkrat narejena po vzorcih pokrival renesančne dobe in okrašena s pisanim perjem. — Za pražnje so moderne — kol zmeraj — črne obleke iz tafta ali žameta in krilo jim je spodaj nakodrano. Te obleke za slavnostne prilike imajo brokataste pasove pa okraske iz nle-stečih se snovi. — Plesne obleke spet — so iz bele svile, iz krepa ali žerseja. muselina ali lameja. Poglavitna točka teh oblek je ta, kako pada blago, kako valovijo gube krila. Vrh teh oblek se ogrneš z žametasto pelerino v zvezi s svilo; na glavi je mreža. — To so novosti za veliki svet, za mladost in radost, časih nanese prilika, da se moraš udeležiti tudi takega sveta. Primerno pohištvo »Nemško pohištvo iz nemškega lesa«, pra-rijo Nemci. Zakaj bi tudi mi ne rekli: »Slovensko pohištvo iz slovenskega lesa?« Zakaj bi segali po tujem lesu, čeanu bi kui>ovnli mahagonijevo pohištvo pa pohištvo iz eedrovine in Braziljskin lesov in podobno? Nemci se hočejo « svojimi lesovi osamosvojiti in koliko bolj važno je, da se osamosvojimo mi, ki smo majhni in imamo še manj sredstev, ki jih nikakor ne smemo razmetavati po tujini. — Imeli smo že *»>oj slovenski slog za pohištvo in smo uvajali v stanovanja tako zvane kmerke sobe. ki pa niso bile povsod primerne, še manj lične. Baš naše mizarstvo je na priznanem višku pa bi | tako ie s tistim, ki sploh ni mogel obiskovati sred-1 nje ali strokovne šole. C« noče oslaii ua cesti (absolventi meščanskih šol so najbrž najbolj priza-. deti, ker imajo povsod zaprta vrata za nadaljevanje študija), vstopi kot vajenec v kakšno večjo ali manjšo delavnico, k čemur ga žene upanje, da bo ■ po končani učni dobi vendar našel kakšen zaslužek. Po večini po sc izkažejo taka upanja kot prazne j nade, kajti inali obrtnik, ki vodi ležak boj z in ; dustrijo in velcindustrijo, ne more plačevati po-j močnikov in zalo skuša spraviti v svoj obrat čim več vajencev, ki mu delajo zastonj. Zakonov, ki ščitijo delavca in delovno moč, ki jo daje v najem, se pri tem sploh ne upošteva. Radi agrarne krize se je skrajno poslabšal položaj tudi kmetski I mladine. Cene kmetskim pridelkom so padle tako j nizko, da sta manjši in srednji kmet v naravnost obupnem položaju. Kmetija danes nc more več preživljati številne družine in zato otroci iz takih družin beže v mesta, ker so pač primorani. Nič čudnega torej, če jc današnja delavska in kmetska mladina, pred katero je negotova bodočnost, nezadovoljna in brezbrižna za vse, kar je višjega, božjega. ZNIŽANE (INI ilvokoles, otročkih, ijrraftnih, invalidskih vo i ^kov. pre vojnih trioikljev, motoriev. -ivalnih strojev. — Ceniki frnnkn1 f. BATJEL, tnvnrnfl ilvol-nln« in OtruSkib Mubljana, Kariovika cesta i. nam utegnilo ustvariti poseben slovenski slog, ki ni treba, da bi bil kmečki z nerodnimi, velikanskimi stoli in srčki, kar bolj spominja na bavarske kmečke hiše ko na nnše Dobiti bi mogli tudi svoje slovensko gosposko pohištvo iz slovenskega lesa, da bi bilo trpežno in ne le moderno. Paziti moramo na to, da si tudi s pohištvom ustvarimo tradicijo svojih slovenskih družin, da bodo mogli otroci in otrok otroci podedovati naše slovensko, lično pohištvo iz slovenskega lesa. Pri nas je gozdov in različnih dreves in zato različnega, lepega, trpežnega in tudi finega lesa na i/bor. Saj zalagamo s svojim lesom celo Grčijo, ceio Egipt! V dobi, ko je tudi nas kriza lesa in lesnih izdelkov bridko zadela, bi segli doma po svojem lesu in bi podprli svoje blago za svoje potre-he in svoje domove. — Moremo si omisliti iz svojih lesov tudi barvasto pohištvo, za to je baš pripraven borov les, ki se da izvrstno barvati, zlasti /. modro barvo. Premislimo la načrt in ko si snujemo nove družine in kupujemo novo pohištvo —. pobrigajmo se za domač les in si naročimo tako pohištvo, ki bo primerno našim krajem in razmeram. Kuha - vmo - zabava V Lyonu na Francoskem bodo postavili spomenik Avgustu Escoffierju, ki je bil kuhar pri kraljih in kralj kuharjev, saj je baš v kuhinjah največ kraljev. Zato. čemu'no bi kuharji dobili svojih spomenikov? Pa spel, zakaj bi jih dobili? Zdaj, v tej dobi, imamo pač dosti nujnejših, potrebnejših zadev. Vendar je vloga kuhe kaj pomembna za človeštvo in je uspešno sodelovala pri zgraji civilizacije. — Grki so sc naučili umetnosti zabave na pojedinah in Rimljani so razpravljali politične zadeve pri vinu. Ko so ljudje dosegli to, da so znali pravilno jesti in sc zabavno pomenkovati, so prišli žc kar do kulture. — »Ljubezen gre skozi želodec« — pravimo in s tem povemo, da je tudi za dru-j /insko udobje in mirno življenje važno, kako I znamo kuhati. Ni tako pomembno k a j skuhamo. marveč kako. s kakšno mero ljubezni pripravljamo jedila, ali kuhamo z oušo ali samo z rokami. Celo v oblicah krompir ni zmeraj enak! Kuha O kutinah | Kutine so edino pečkasto sadje, ki ga ne moremo kar tako jesti. A izvrstne so kutine za mezge in želeje — sir. Ker kutine vsebujejo ^ mnogo pektina, so jako pripravne za kutinove E »štete. — Razmeroma pozno, šeh konec okto-ra so kutine zrele in še tedaj se morajo prej uležati, da se bolje ra/vije njih aroma Kdaj so zrele, vidimo po njih rumeni barvi in ker ! izgubijo dlakaslo površino, čc kutine še na : drevesu zaloti slana, jim ne škodi, pač pa ni dobro zanje če žc potrgane omrznejo. — Poznamo jabolčne in hruškove kutine. Boljša je jabolčna, ker ima manj pešk. Pri kuhi jc hruškova kutina rumena in hrapavn, jabolčna pa je temnordeča in gladka. — Če hočemo narediti iz kutin žele in pasto, ne smejo biti popolnoma zrele, ker se pektin spremeni v sladkor in se ne strdijo tako brž. Kutin ne lupimo, ampak jih s krpo moč.no obdrgnemo. Iztrebimo muho, jih prerežemo in damo v lonec z vodo in postavimo na ogenj. Dobro je. če. dodamo za polovico ali tretjino jabolk zraven, da je tem več soka. — Radi lepe dišave, dajemo kutine tndi med perilo. Mezga iz kutine Zrele kutine vzameš in jih olupiš, iztrebiš peške rn daš v lonec. Dodaš veliko vode in sladkorja in jih kuhaš do mehkega. Mezga je izborna in ima krasno rdečo barvo. Krhlfj iz kutine Kjer ie dosti kutin, Jih posušimo za krhlje. Kadar kuhamo drugo posušeno sadje, je veliko boljšega okusa, če dodamo še kutinove krhlje. Ženske zdravnice Doslej je bilo v Nemčiji 4767 ženskih zdrav-n»c. desetino vsega zdravništva v Nemčiji. Zobozdravnic ie 1250. a dentistk Dribližn« VXX), Kdo je kriv položaja današnjt mladine? Ali ne današnji gospodarski temelji, ki dopuščajo n-koriščanje in zatiranje posameznih delovnih st« nov? Kriv je produkcijski sistem, ki se ne ravna po ljudskih potrebah, temveč- po rentabilnosti in dobičku. Posledica tega jc kriza, ki povzroča brezposelnost ia težki položaj mladine. Zato ni čudno, da jc danes, v času socialne bede, ves svet preplavljen z najrazličnejšimi idejami, kako odrešiti svet. Pojavljajo se raznovrstni potreti, ki vabijo mladino v svojo sredo Zato s« zavedajmo, da de'avska mladina stoji na razpotju! Na vseh zdravih članih kat. delovnega ljudstva dolžnost j«, da delavsko in kmečko mladino, ki se polagoma, toda z gotovostjo prolelarizira, odvrnemo od pogubo nosnih idej. da sc namesto lega oklene stvarnosti in pride k pravi pameti. Bodimo zato zvesti stražarji predvsem svoje slovenske delavske m kmečke mladine, da bo prešla v nov tok časa, ki bo po svoje obračunal z izrodkom v družbi, tako da si bo ohranila zdravje in moč za delo hn ustvarjanje dobrin. Ce bomo delati in gradili v mn pravcu ia v lej smeri, bodo madike pognale v bujno zelenje in obrodile mnogoteri sad. Pojdimo u tem ciljem vsi. da ho mladina oslala v resnici naša in da bo 'a večnoatne ideje Kralju vseh kraljev, živela m gradila nepremagljivo trdnjavo življenjske sreče. Bodi konec izkoriščanja tekstilnega delavstva Sredi preteklega meseca je bila v Osijeku pri tamkajšnji Delavski zbornici zanimiva anketa o položaju tekstilnih delavcev. Na področju osiješke Delavske zbornice je 26 tekstilnih industrijskih podjetij, v katerih je zaposlenih 1900 delavcev in delavk (748 moških in 115S žensk). V teh podjetjih je bito od I. avg. 1034 do 50. junija 1035 skupno 814 obolenj delavstva (42.17% od skupnega števila zaposlenih). Zbolelo je 241 moških m 573 žensk. V mestu Osijeku je stanje sledeče: od 814 obolenj je bilo v Osijeku 463 ali 50.75%; od tega 03 delavcev in 36G> delavk. V osiješkem okraju: od 449 delavcev in delavk je obolelo 91 moških in 87 žensk. V nekaterih tvornicah je bik) 100% obolenj. Glavne bolezni so: bolezni dihal, tuberkuloza in bolezni prebavil. Največji povprečni zaslužek v vseh 26 podjetjih znaša za moškega delavca 37.95 Din dnevno, a najmanjši zaslužek pa 10.50 Din dnevno. Pri delavkah je najvišji zaslužek 23.53 Din. a najmanjši 9.42 Din na dan. Delovni čas je 8. 10 do 12 in celo 14 ur dnevno, čeprav je po zakonu predpisan 8 urnik! Skoraj vsi delavci dc'ajo na akord, nadure se s 50% doklado ne plačujejo. V dobi glavne sezone se dogaja celo, da so v noči zaposlene tudi delavk^, Slabo zdravje izvira največ iz skrajno slabih Tiigijenskih razmer v podjetjih, |»leg prenapornega dela, dolgega delovnega časa. slabe hrane in stanovanj. Povprečni zaslužek v vseh podjetjih je za delavca največ 154.44 Dm na teden, a za delavke pa največ 100.68 Din na teden. Tako se godi tekstilnemu delavstvu ua jugu! hi kako pri nas? Prepričani stno, da nič boliše, marsikje najbrž še slabše. Kam nas bo lo privedlo? To je problem, katerega so dolžni merodajni fak torji in državniki lemeljito spremeniti. Ce sc to i ne bo zgodilo, bodo prišle družine tekstilnega delavstva v obupni stradež, v moralno |X)gubo, v jetiko, ki bo v nekaj letih mučila ves slovenski narod. Tu jc potrebna takojšnja pomoč, takojšnja pravičnejša ureditev mezdnih razmerij, takojšnji celokupni odpor slovenske javnosti, ki naj s pomočjo časopisja in i drugimi sredstvi pokaže na zlo, ki grozi, da bo razjedlo vse državne sile in moči našega naroda. Ne odlašaj,ino niti za treno-lek, posebno mi, ki sc borimo za postenejšo in pravičnejšo ureditev družbe, prav mi smo sveto dolžni in močno poklicani, da skočimo na okope in da branimo življenje naših sobratov, naših to varišev. Borba delavstva je pravična Pravičen rn nov socialni red ni mogoč, če se ne bodo odstranili vzroki današnjega gos|X>dr.r-skega in socialnega nereda, prav tako. kakor sc nobena bolezen ne more resnično ozdraviti, ako zdravnik ne najde korenine, iz katere je bolezen zrastla. Vzrok bolezni sodobne družbe je: izrabljanje umske in delovne moči od velekapitala, ki iz delavskega znoja in truda kuje dobiček, katerega odtrguje delu. Šele ko se bo to izrabljanj" po pravični uredbi produkcije ir, razdelitve do brin onemogočilo, bo ustvarjena prava Irajna podlaga za resnično vzajemnost vseli stanov človeške družbe, ki jih bodo tvorili po načelu deiitve umskega, tehničnega in ročnega dela vsi oni, ki si svoj kruh služijo pošteno z delom, nc da bi si prilastili sadov truda svojega bližnjega. Ce pa kdo -kak Mussolini ali Hitler — hoče zgraditi neko novo družabno stavbo, ne da bi sc dotaknil osnov današnjega krivičnega gospodarjenja, potem vara sebe ali druge, če misE, da jc postavil novo temelje boljšemu socialnemu redu Fašizem zatira vsako združevalno svobodo ler sauvoupravo delovnih stanov, zato pa tudi delavstvu m drugim stanovom jemlje iz rok edino in najučinkovitejše sredstvo za izboljšanje življenja, orodje pravične borbe. Cerkev in njeni fKiglavarji so vedno branili svobodo in samoupravo delovnih stanov in so «a to tudi pospeševali k napredku delavske strokovne organizacije. Kajti jasno je. da bo delavstvo moglo doseči pravičnejše pogoje v življenju le v borbi za svoje pravice, tako posameznik kakoi celoku pen stan Ako se delavstvo bori. se mora boriti za pravične zahteve in to borbo mora vodili s poštenimi sredstvi. Brez borbe je na svetu nemogoč vsak dvig. vsak napredek. Kdor vzame človeku svobodo, kdor ga zasužnji in poniža v golo orodje, ta ne bo ustvaril delavcu boljšega življenja v družbi. Pij XI. v svoji okrožnici *Quadragesimo anno« pravi, d« je neobhoden pogoj pravične resnično socialne družbe, svoboda ljudstva in samouprava delovnih stanov, ki bodo medseboj svobodno urejali svoje zadeve po načelih krščanske pravičnosli in moralne ter socialne vzajemnosti poštenih ljudi, Poceni obleko si nabavite v Trpinovem bazarju, Maribor. Vetrinlskn ul. 15. tanske jopice od Din 20__n«Drei ki opravljajo koristno delo ter proizvajajo dobrim v prid skupnosti. Velika naloga je dana delavskim in še |>osebcj strokovnim organizacijam, da pripravljajo nov socialni rod s pravično borbo za č lovečanake pravice svojega stanu Potrebna je tudi preosnova nravi, treba jc ustvariti novega božjega človeka. Poleg pravičnosti bo |>otre*ma tudi pomoč ljubezni. Okrožnica pravj: Seveda Ijn bežen ne more nadomestiti dobrine in pogreftno odrekane pravičnosti, loda če bo človek tudi d<-segel vse. kar mu po pravici gre. bo še vedn. širno področje za ljubezen: sama pravičnost, če se jo še tako verno držimo, bo sicer mogla odpraviti vrrokc socialnih borb. nc bo pa mogla red in iti src io združiti duše. /a vse, kar se ustvari za uspeh ntiru m medsebojne pomoči med ljudmi je uspeh miru in medsebojne pomoči med ljudmi je duhovno edinstvo med tovariši. O ho to duhovno edinstvo resnično, bo pravična borba delavstva uncla pravi uspeh in možno bo v človeški družbi sodelovanje vseh /a skupno blaginjo. Javni uslužbenci Krščanska strokovna internacijonala javnih ifshižbenoev je imela 6. in 7. sepl. v Briislu sejo predsedstva. Zastopane so bile organizacije iz j Francije, Nizozemske, Švice, Avstrije ler Belgije. Seia jc razpravljala o položaju javnih uslužbencev ; v [Tosameznih državah, o pristopu avstrijske organizacije, o stanov sko poklicnem gospodarskem redu in o pravnem stališču javnega nameščenca. Žosisti Krščanska delavska mladina (JOC) je bila ustanovljena pred desetimi lel.i, in sicer jo je ustanovil takrat še preprosl duhovnik, lej veliki belgijski organizaciji ne more odrekati priznanja ne prijatelj ne nasprotnik. Na belgijski (bruseljski) svetovni razstavi so imeli svoj kongres tudi .žosisti«. Njihovega kongresa sc je udeležilo 16 -kolov, trije kardinali, papežev mincij. številne cerkvene osebnosti, več ministrov in ostalih predstavnikov civilnih oblasti ler številni zastopniki delavske mladine iz Belgije ter inozemstva. V HeyseIstadionu je bila |»risega 80.000 nila dih delavcev in delavk, da hočejo pridobiti svet za Kristusa in poslati nova mladina novega svela. Na zborovanjih so razpravljali .žosisti« o teh le problemih: Vprašanje mladih delavcev v raznih državah sveta. Njegova rešitev po katoliški akciji delavske mladine. — Žosisti m katoliška akcija. - Delovanje žosistov. - Žosisti in komunistična mladina. PrijMdnoet žosistov Cerkvi Ženska žosistična mladina in njena delovm metoda. Razen tega so posebej zborovali Je dultovni vodje in seminaristi. Žosisti so strogo katoliška kulturna delavska organizacija. Vsakemu delavcu je duša krajevni duhovni |>as1ir. Organizacija vrši vzvišen apostola! med mladino. Pri taki zgradbi organizacije se ni čuditi, oe je v lako kratkem čas« zrastla na tako impozantno število pripadnikov. DROBNE Delavske zbornice ter Okrožni uradi. Pred pretekli teden je bil zelo živahen. V Belgradu se je vršila seja centralnega tajništva delavskih zbornic, ki je razpravljala o delavskem zavarovanju, dekivskih mezdah ter o rudarjih. V Zagrebu se je vršila seja ravnateljstva SUZOR-a. ki je razpravljala o tekočih zadevah. Ugotovil« se je, da imajo vsi Okrožni uradi za let<>šnje pollelje iz gube preko 7 milj. Din. Ljubljanski OUZD je imel izgube 365.000 Din, ljubljansko Trgovsko bolniško podporno društvo pa 147.000 Din. Vzrok izgube jc liripa. ki je razsajala pozimi kakor tudi to, da išče mnogo delavcev [»odpor, ki bi drugače morali prejemati starostne rente, če bi bilo izve deno starostno zavarovanje. Zakaj izgube pri podporah? Mnogo delavcem in delavk izgubi pravico do bolniških in nezgod nih |Xxipor. To se dogaja zato, ker bolnik v pn-četku svoje bolezni noče iti k zdravniku, temveč čaka časih doma. da bo liolezen sama prešla Bolezen seveda le redko preide sama. Tako se zgodi, da delodajalec bolnika odjavi, ker ga m na delo ali pa vsled poanjkanja dela. Ko sc končno bolnik le pripravi do tega. da gre k zdravniku, ju zve neprijetno novico, da nima [iravic* do daj« tev. ker nima predpisanega članstva. - Zato veljaj za vsakogar pravilo: Pojdi k uradovenm zdravniku lakoj, ko oboliš, posebno če si hidi odjav-Ijen. Sicer boš odlašanje bridko obžaloval! Usnfe ln tse tevllarske potrebtfine. dalj« veliko izbiro kruponov, boksa, laka, ievroa itd. nudi po nainižiih cenah tvrdka fRANC ERJAVEC, trgovina asnlo ljubliana, stari trii IS I Pošljite naročnino! Nas domači zdravnik J. ,T. _ V. Zdravila blagajniškega zdravnika, ki |ib dobiva zavarovanec brezplačno, ne koristijo nii, zdravila zasebnega zdravnika, ki jih mora zavarovanec sam plačati in so zelo draga, pa znatno pomagajo? Blagajniški zdravnik se brani, da bi zavarovancu predpisal tista učinkovita zdravila. Kaj naj ukrenete? Obrnite sc na vodstvo bolniške blagajne s prošnjo, da dovoli svojemu zdravniku predpisati drago zdravilo, če ni katero drugo cenejše zdravilo uspešno. Blagajniški zdravniki imajo strogo naročilo, da varčujejo, kar se da varčevati pri predpisovanju zdravil, kar jc popolnoma umestno in največkrat tudi zdravniško pravilno, ker najboljša zdravila niso, hvala Bogu, vselej najdražja! So sevč, izjeme, ki jih upošteva vsak zdravnik in vsaka razsodna uprava bolniških blagajn. J. B. — R Med da vam je začel škoditi, v čaju sicer ne, pač pa s kruhom in presnim maslom? Morda ste se ga preobjedel? Pustite ga v vam škodljivi obliki zn eno leto. Tudi meni dela med težave, dasi sem ga kot otrok rad lizal. Ni vsaka stvar vselej za vsakega! M. Š. — Lj. V noge vas zebe in mrazi po brbtu ie zdaj? Če ste srednje velikosti (160 cm), je vaša teža (48 kg) pri vaših letih prenizka, kar bi pomenilo splošno slabotnosl, morda malokrvnost, če ni še kai drugega, kar ne morem vedeti tako — iz glave. Vsekakor si morate vsak dan dobro ogreti noge. naibolje s čvrsto hojo, ki vam bo pri pisarniškem čepenju dobro dela tudi v drugih pogledih. Ob prostih dnevih se dobro razhodite na daltem sprehodu ali izletu. Zjutraj, ko vstanete in rmate noge še tople, stopite za nekaj trenotkor t skledo vode, ki je stala v spalnici, nato si nogi odrgnite in obujte v pošteno (ne modno) obutev. Hranite se bolje in uživajte po eno žlico ribjega oli« na dan, najbolje morda po zajtrku. J. P. — D. Omotica, tresenje vek, pritisk v grln ln nespečnost se pojavljajo čezdalje bolj po-gostomn in hudo pri vas. mladem in krepkem roo-Ž4l? Knolično stanovsko delo vas odbija, športov nt* tudi že sit, ali naj »skočite t vodo«, kakor pravite vi sklepanju zakonske zveze? Zgolj iz življenjske naveličanosti se ne poročajte, zakaj zakon mora imeti drugačne in trdnejše temelje, da dri i in zadovoljuje. Kaj pa, ko bi ri, ki ste po lastni izjavi »knjigožer«, samo eno pametno knjigo dobro predelal? Bliža se dolgočasna zima, pre-jnKitc USeničnikovo Knjigo o življenju in sicer vsako poglavje trikrat po vrsti. Spomladi boste zdrav, morda tudi goden in sposoben za ženitev. Drugega zdravila m vas ne bi vedel. M. Ž. — M. Vnet)« ledvičnih Hvkov t« pravite »ponvic«) de se vam ponavlja, menite, ker čutite zamolkle bolečine v ledjih in ker vas zjutraj večkrat žene na »vodo«. Nič gotovega vam ne morem sporočiti glede ravnanja. Moral bi vaa preiskati in večkrat pregledati vaše oči. potem bi mogel kaj pametnega svetovati glede prehrane in zdravil, kar ni brez pomena. Morda imate kamenje ali pesek v ledvičnih livkih, morda ie lega ledvic premeniena? Tudi glede tistega čaja, ki mu pravimo gornik ali medvedje grozdičje (bot.arcto-stoplylos uvae nrsi) se vzdržujem vsake iriave, zdraveči zdravnik naj odloči! M. M. — K. Mleka ne prenašate več? In mle ko vam ie do letošnje jeseni vedno dihalo in teknilo. 'dat pa vam ie zoprno od daleč in vam dela težave v želodcu, če se ž njim posilite? Tudi pri nas. se dogaja, žal. prevečkrat, zlasti jeseni, da nam nosi mlekarica naravnost ogabno mleko. Izgo vari« se žena s krmo, češ, d« dobivajo 1rr»vj tudi razne odpadke poljskih pridelkov, Če je v vašem primeru zadeva iste vrste, menjajte dobavo mleka. Ce pa vam jc vsako mleko zoprno, tudi tako, ki se zdi drugim slastno, potem je nastopila pri va6 nenavadna občutljivost za mleko, telo se ga brani, , ker ga ne prenaša več. Poskusite mleku dodajati ■ apneno vodo (po eno žlico na čašo mleka) ali rudninsko vodo ali običajni čaj, kavo, kakao, morda prenesete še mlečne jedi ali pa mlečne izdelke (maslo ali sir), če ludi to ne gre brez odpora, opustite mleko v vsaki obliki in počakajte, da se vam i morda kdaj oglasi poželjenjc po njem. Človek je prečuden ustroj, bolj občutljiv kakor vsaka ura, j ki se nc da popravljati s krampom. I. 1. — I. Vaša zgodba pljučne jetike je nenavadna in presunljiva tudi zame, ki sem že marsikaj j izkusil. Kot mlad obrtnik ste se ves dan iščoč | zdravnika za svojo soprogo vseskoz premočil in prehladil. Obolela so vam pljuča, v zdravilišču so ugotovili »rane na pljučih-, radi nedostatnih sredstev ste odšel neozdravljen domov in z obrtjo preživljal sebe in družino. Iztaknila vas je zaščitna sestra protijetične poslovalnice in proti vaši volji spravila v protijetično zaščito. Zdravnik vam je dal dva vboda z zdravilom, ki vas je močno prizadelo. Zaprli so vam obrtno delavnico, češ, da se po njej širi jetika. vam so obljubili pomoč za preživljanje, dobivate pa zase in tričlansko družino po en liter mleka na dan in dve kili moke na teden, občina vam je obljubila 150 Din mesečne podpore, ki pa jc izostala. Zaslužiti ne morete nič, ker ne smete delati, živeti tudi ne morete, žena nima več kaj obleči, da bi mogla pred ljudi, vi imate še eno srajco, otroka sta v cunjah, vsi brez obuvala, brez . kurjave. Ni čuda, da obupujete nad vsem in se zgražate, da vas radi nezakrivljene bolezni silijo, da umirate vi in družina od bede. ™ Ne morem presoditi, ali je vaša zgodba povsem točna in stvarna; čudno se mi zdi, katera oblast vam je mogla po sili zapreti delavnico, ko ste mogel še v njej delati in zaslužiti. Menim namreč, da r.e bolehnemu. a delavoljnemti in delazmožnemu jetič-niku da urediti njegova delavnica in njegovo poslovanje tako, da v zdravstvenemu pogledu nc ograža naročnikov. Toda, kar je bilo, se ne d« spremeniti, za vas je poglavitno, kje najdete potrebno pomoč za sedanjo nujo. Vaša zadeva spada v delokrog občinske uprave, če tam ne najdete, kar vam zares treba, obrnite se na okrajno glavarstvo, ki je pristojno oblastvo v zdravstvenih, obrtnih in družabno oskrbnih zadevah. Morda dosežete, da vas pošljejo, če je vaša bolezen še ozdrav-na ali vsaj znatno popravna, v bolnišnico ali zdravilišče na javne stroške in družini naklonijo podporo za preživljanje. Ako ste delazmožen, naj vam tisti, ki so zaprli delavnico, omogočijo izvrševanje obrti, če ste delanezmožen, naj vas spravijo v hiralnico in oskrbe družino. — Da ne ostane samo pri besedah in nasvetih, ki vam morda ne zale-žejo dosti, vam poskusimo pomagati v dejanju. Poživljam vse, ki berejo vašo obupno zgodbo, naj vsak po svoji moči kaj prispeva vam v pomoč. Uprava »Slovenca-, bo zbirala darove pod naslovom »jetičen obrtnik« in zbirko poslala Vincenci-jevi konferenci vašega kraja z naročilom, da se vporabi izključno za va.s in^jašo družino. Prijatelji in prijateljice, odprimo srce in odprimo roke! M. G. — M„ I. R. S. Brez izkazila (glave zadnjega nedeljskega »Slovenca«) ali opravičila, zakai je takšno izkazilo nemogoče, redoma ni od govora, saj imamo dovoli posla r. zvestimi naročniki in kupovalci ter ozira vrednimi bravei! če hočete odgovor, pošljite brž izkazila; dalje ko en teden ne bom branil vaših vprašanji F.ndivija v kleti gnije. F. M. Z. Imate suho, svetlo klet, v katero pa Ic ob povodnji udere voda do 30 cm visoko. Lndivijo ste suho spravili v za-lx»je, bolj na redko posejano v zemljo, pa je v treh tednih segli ila. Iz vašega opisa ne moremo posneti, ostrežbo se Vam izplača pot k NateK & Niheš, LJubljana samo poleg hotela Štrukelj se zapira od obeh strani. Lahko pa uporabljan« proti njemu kakor tudi proti mišim zastrupljeno korenje, ki ga zastrupimo s Celio-pasto. Poskusite to ali drugo sredstvo. Eno izmed njih bo gotovo učm kovalo. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Apno in hlevski gnoj. Ali lahko primešam hlevskem« gnoju, da mi ga ne bo treba trositi posebej po travnik«? F. H. K. Ako bi apno primešal hlevskemu gnoju, bi * tem napravil veliko napako. Zaradi neposredno primešanega apna v gnoj nastanejo velike izgub«* dušika, ki je najdražja rastlinska hranilna snov, Ušivi prašiči. Prašiče zelo nadlegujejo uši. Kako odpravim prašiče? U. J« T. Pri prašičih se u5i pogosto pojavijo in jih ovirajo pri rašči in pitanju. Najbolj preprosto sredstvo za uničenje uši pri prašičih je petrolej. Tudi strojno olje lahko uporabite v ta namen. S petrolejem namažite dobro piasice zlasti tamkaj, kjer se uši najraje držijo in skrivajo, Dalj* puščajte prašiče redno na prosto. na dvorišče ali na tekališče ali pa na pašo. Zunaj na prostem prašič lahko rije in se vali po tleh. Delci zemlje, ki obvisijo na ščetinah, so /a uši neprijetni, zato kmalu izginejo s prašičev. Da temeljito odpravite uši tudi iz svinjaka, morate vse stene in strop čedno omesti in jih na to pobeliti. Pa tudi vsa tla, korita in pregraje morate politi 7 apnenim belerem ali mlekom in ga temeljito razmazati z metlo. Snažnost vsepovsod v svinjaku pa redno snazenje in puščanje prašičev na prosto, pa ne bo nadležnih uši ne na prašičih in nikjer v svinjaku! Pripust junic. Kdaj lahko pripustim junico bre7 škode prvič k plemenjaku? S. P. O. Če imate jnnico, ki je dobrega pokoljenja in dobrih lastnosti, ki je lepe telesnosti in dobro razvita, ki naj vam dn dobro potomstvo, potem sme biti le malo pred dvoma letoma ali nič prej, ko dopolni 2 leti, pripuščena prvič k plemenjaku. Prezgodaj breja jnnica zastane predvsem ▼ svojem razvoju in ra-Šči, čeprav porabi takšna junica krmske redilne »ovi sa lastni telesni razvoj in le del za razvoj zarodka in po otelitvi za proizvajanje mleka. Kakor prezgodnji, ima tudi prepozni priptist svoje slabe strani. Če se junica ubrejl prepozno, morda šele proti koncu tretjega leta ali celo šele v četrtem letu, trpi pri takih živalih pogostokrat mlečnost. Ako se morda junica, kakor sc večkrat hote ali nehote zgodi, prezgodaj obreji, potem jo pripustimo zopet k plemenjaku šele čez delj čaaa, da se vsaj deloma lahko popravi,. Rrinjeve jagode prekuhati v žganje. I. K. D. — Nakupih' ste nekaj stotov brmjevega zrnja, ki ga natnerava4e prekuhati v brinjevo žganje bri njevec. Ker pa vam je postopek 7. brinjem kakor tudi žgaiijekuha iz njega neznana, želite pojasnila. — Kuhanje brinjevca iz brinjevih jagod ni tako GUMBI ■e dsmske in mo&ke obleke, plašče, suknje, lišp, perilo, zapestne in ovratne zaponke vseh vrst. »u-kanec, čipke, razne trakove, lastiko, svilo Primor, Kronsko in Gullivor, krpanec. naramnice, kravate, ovratnike, žepne robce, GelbSild volno, pavolo. nadalje D. M. C. in f!. M. S. predmet« — zitnRkn trlkot perilo, nogavice, rokavice, čepice, baretke ter razno kratko in galanterijsko blago šolske potrebščine in zvezke, pisemski, krep, svileni. trgovinski, uradni papir, kuverte in razne razglednice priporoča po najnižjih cenah tvrdka OSVALD DOBE1C, LJUBLJANA Brad Školijo 15 Ka MMM h- drobno! preprosto kakor kuhanje žganja iz drugega sadja in tropin, ampak je ireha za to imeti nekoliko vaje m izkušnje, da se dobi neskvarjeno žganje in dobro brinjevo olje. Zato vzamemo popolnoma dozorele br.injeve jagode in jih zmeljemo na mlinu z gladkimi valji. Kjer nimajo mlina, jih stolčejo v stopah, i Tako dobimo brinjev zdrob. Denemo ga v kad in ; ga zalijemo z vodo, da ga pokriva. Kad posla-! tirno na topel prostor, v klel ali v kako primerno shrambo, ki mora imeti vsaj 15" do 20" topline. Le taki toploti delujejo kipalne glivice. Mrzlejši prostori zadržujejo vrenje, zato traja isto predolgo m sc brozga kaj rada skisa. Ko jc brinjeva ! brozga tako pripravljena, pokrijemo kad s pokrovom in vrečami ter jo pustimo 24 ur na miru. Drugi dan pričnemo brozgo premešavati z lesenim drogom tako, da pridejo spodnje plasti na vrh. To j premetavanje ponavljamo vsak dan dvakrat, zlasli ; temeljito pozneje, ko prične vrenje, ki jc podobno j vinskemu kipenju, le da ni lako burno. Premeša ; vanje se vrši zaradi lega. da se zgornje plasti ne osuše. oziroma nc skisa jo. Kipenje traja 12 do 14 dni. Ko jc prenehalo, sc začno jagode potapljati, t Brinje jc popolnoma pokipclo takrat, ko sc jr ves ! trop potopil. Sedaj je nastopil čas za kuhanje i brinjevca in brinjevega olja. Kuhamo ga |io dva-! krat. Prvikral dobimo iz hladilnika prekapino, ki | vsebuje olje in neprečiščeni brinjevcc; lega imenu-I jejo »nanga«, ponekod tudi »belina«. Olje sc, ker je j lažje, nabira na vrhu, nanga pa spodaj. Da laže j ločnno olje od nange, vložimo prekapino v pose i ben vrč, ki je podobno izdelan kakor vrček za i masno vino: ima namreč cev za odlivanje, ki sega ! do dna vrča. Po tej cevi odlivamo nango, ki sc na-| liva na dnu, tako dolgo, dokler ne seže olje do dna. I Brinovo olje je dragoceno zdravilo, ki ga lekarne 1 rade kupujejo in dob 10 prodajo. Nango šc en-kral prekuhamo in šele zdaj dobimo žganje brinjevcc. Iz navedenega dobite dovolj jasno sliko o pravilnem kuhanju brinjevca; loda opozarjamo vas, da treba pri tem tudi vaje, da se žganje nc pri smodi ali kako drugače ne skvari. Izrastki na stebelcih zelja. A M. D. /c več lel opazujete na stebelcih in koreninah svojega zelja izrastke, v katerih se nahaja črviček. Tako najvi-denc rastline pozneje jx>ginejo. Radi bi vedeli za vzrok tej bolezni in kako jo zdraviti. Iz vašega opisa sklepamo, da se jc na stebelcih oziroma na koreninah vašega zelja zaredila ličinka (črviček) hrošča vilčkarja kljunotaja. Ta razjeda stebelca in korenine in rastline poginejo. Ta škodljivec se pojavlja navadno tam, kjer imate zelnik po več let zaporedoma na eni in isti zemlji, in se večkrat tako zaredi, da uniči velik del rastlin. Napadene zeljne rastline je najbolje posušiti in sežgali. Enako tudi vse kocenc in korenine poleni, ko ste zelje spravili. Nadalje je zelnik zdaj jeseni globoko prekopati in potrošiti, z živim apnom. Najbolje pa je izbrati za zelnik drugo zemljišče, v katerem še 'ni tega škodljivca. Bosiljka dišavnica. A. K. Lj. /elilc ve deti, kakšna cvetlica je »bosiljka«, ki jo je naš |x>-ko ju i kralj najbolj ljubil? Najbrž ho to bazilika (Ocimiim Basilicum). ki je zelo aromatična di šavnica košate rasti in je doma v Indiji. Dobite jo na vsakem kmečkem vrtu. ker je zelo priljubljena zaradi svojega prijetnega vonja. Seme bazilike po sejemo aprila meseca v lopk) gredo ali v zaboje in pozneje presadimo sadike v vrtne grede, lahko pa tudi v lončke za na okna. Šolnina. T. F. Ker imate 11 otrok, ste oproščeni davkov. Vprašate, če ste dolžni plačati šolnino za hčerko, ki obiskuje meščansko šolo. — Če bi vaš davčni predpis znašal manj od 300 dinarjev na lolo. nislc dolžni plačati šolnine, Ce je pa vaš idealni davčni predpis višji od 300 Din, se vam odmeri šolnina na predlogi idealnega davčnega predpisa in jo morale plačati, čeprav ste plačevanj'-! ilav' "v < ""o' Nesporazum med možem in ženo. C. M. J. B. Poročili ste se z možem, s katerim ste imeli že pred zakonom otroka. Ker ste svojeglavni in zamerite vsaki besedi a mož ima starše, ki so proti vam neprijazni ste se preselili z otrokom od moža k svojim staršem. Svojega moža sle večkrat opomnili, da naj skrbi za vaju, a pravi, dokler se ne vrnete, ne da ničesar za vas; če sc pa ne vrnete, vam grozi, da sc bo dal ločiti od vas. Po postavi jc zakonska žena dolžna iti za možem v njegovo domovališče, ga v gospodarstvu in pridobivanju jx> močeh podpirati in kolikor zahteva domači red, držati sc njegovih naredb. Ce bi mož dal povod ženi, da nc more ž njim živeli, mora žena od sodišča zahtevati, da ji dovoli oddaljeno bivališče in da možu naloži plačevanje vzdrževalnine za ženo. Ce pa žena brez tehtnega razloga zapusti moža, ni mož dolžan žene izven doma vzdrževati, pač pa lahko celo ženo toži na ločitev zakona radi ženine krivde. Svetujemo vam, da se čimprej vrnete k možu in potrpite z njegovimi slarši, saj ne bo večno. -- Spor radi poti. J. S. S. — že 26 let ste lastnik hiše s travnikom. Tik tega Iravnika jc sosed letos parceliral svoj travnik na fri dele in sla dva kup-ca postavila /e vsak svojo hišo. Ta dva zahtevata od vas, da smeta uporabljati pot preko svojega travnika do javne ceste, sicer da tudi ona dva ne dovolita vam več prehoda preko njune parcele na občinsko pol. Vprašate, ali je njih zahteva upravičena. -- Cc jc prejšnji lastnik s svojega travnika vozil po vaši poli ob košnji seno in otavo, pomeni zahteva sedanjih lastnikov, da dnevno tipo-rahljajo vašn pot, vsekakor razširitev služnostne pravice in jo lahko z-abranite. Cc ste pa vi preko sosedovega travnika s svojimi fiosestnimi predniki vred uporabljali pot skozi 30 let. ste jo s tem že priposestvovali in jo vam tndi nova lastnika ne moreta braniti. Pot na pokopališču. 1. Z. (Obrnite »e n« upravo pokopališča, ki edina odloča, kje in kako se ima napravit., pot. S. M, Sodišče je v neki pravdni zadevi vprašalo vašega delodajalca o vaših prejemkih in je obenem navedlo vse razloge, na katere se tožba opira. To je zvedela vaša zaročenka, ki vas je zapustila. Mnenja ste, da vam je sodišče s tem povzročilo škodo in vprašate, če bi mogli tožiti. — Vsak državljan ima pravico vložiti pri rednem sodišču tožbo /a odškodnino zoper državo zaradi škode, ki mu jo je prizadel sodnik v izvrševanju uradne dolžnosti. V vašem primeru pa ni verjetno, da bi kaj dosegli. Sodišče ima pač pravico in dolžnost, da preizkusi navedbe strank. Če je o tožbi-nih navedbah uvedlo poizvedbe, je storilo samo svojo dolžnost. Ni sodišče krivo, če vaš delodajalec ni molčal in če jc o tem obvestil zaročenko. Sicer so pa razprave javne in bi bil to, kar je navedeno v ložbi, lahko zvedel vsakdo, ki bi se hotel udeležiti razprave in ne samo zaročenka. Gradnja hiše v M. M. II. Gradbeno dovoljenje izdaja občina. Prošnji za gradbeno dovoljenje morate priložiti načrt gradbe v treh izvodih in situa-cijski načrt stavbišča v dveh izvodih. Poleg takse za gradbeno dovolitev, ki znaša v vaseh 30 Din, boste morali plačati tudi takso v gotovini od proračunske vrednosti in sicer, če znaša proračunska vsota 50.000 Din pol %, nad 50.000 do 200.000 Din 1%, nad 200.000 Din pa 1.5%. To takso pobirajo oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev, in jo izročajo davčni upravi. Občinski redar v D. S. R. Zakon o občinah ne vsebuje statuta o občinskih uslužbencih, ampak pooblašča banovinske svete, da izdajo uredbe o občinskih uslužbencih. Banovinski svet dravske banovine jc že izdal lakšno uredbo; nimamo pa pri rokah uredbe banovinskega sveta vaše banovine. Zato vam o vaših pravicah ne moremo kaj več povedali. Ako vam ne povedo na občini, obrnite se na bansko upravo vaše banovine. Izvršba proti nezakonskemu očetu, ki je dnev-ničar. L. Radi bi zvedeli, če bi mogli izsiliti plačilo. alimentacije od nezakonskega očeta, ki je dnevničar v državni službi. —- Če je nezak. oče »stalni, dnevničar in nc samo morda od časa do časa zaposlen uslužbenec, bo na vaš predlog dovolilo sodišče radi plačila alimentacije rubežen dveh tretjin njegove plače, vendar mu mora ostati prostih 3000 dinarjev na lelo. Takšna je namreč sedaj praksa naših sodišč. Službeni prejemki nestalnih nameščencev so pa rubljivi šele tedaj, če je bilo delo ali služba že opravljena in jc pretekel dan, ko je zaslužek zapadel v plačilo. Zo preživljanje pa se tudi tem lahko zarubi polovico zaslužka. Hranilna knjižica. G. .1. Zdi se nam, da ni hranilnica zakrivila nobenega kaznivega dejanja, čc je knjižico, ki je bila izpolnjena z dvigi in vlogami, potem ko vam je izdala novo, uničila. Zato bi bila ovadba na državno tožilstvo odveč. Čc imate vsled tega kakšno škodo, ki bi jo mogli dokazati, pa lahko tožile. Sicer se pa rajši zli»pa zmenite z ravnateljstvom dotične hranilnice. Opeharjena posestnica. .f. Z. M. Posestnica, ki imo /e poročene hčerke, jc na starost vzela na posestvo nečakinjo, ki je biln takorekoč določena za dediča po smrti tete. Prevzela bi posestvo, a hčerke izplačala. Med tem se je naselil na posestvu »ženin za nečakinjo, ki se pa doslej ni poročil, pač pa dobro živi in zalaga hišo 7. denarjem, za katerega sc sproti vknjižuje na posestvu, ker je posestnica stara, nepismena. Posestvo, orci neza- dolženo, je tako postalo zelo zadolženo. Nečakinja tega ženina ne mara več, a hčerke s« boje, da ae bo m,-iti v rokah in pod vplivom tega »ženina« pre-zadolžila in prišla na beraško palico. Kaj storiti? - - Hčerke naj predlagajo pri domačem sodišču, da se mati radi zapravljivosti prekliče in stavi pod skrbstvo. Kajti, če mati brez gospodarske potrebe dela pri »ženinu« dolgove, denar zapravi, dolg pa vknjižuje, je to zapravljanje in bo sodišče moralo to preprečiti. Morda bi mogli z izvedenci ugotoviti, da je mati z ozirom na starost tako oslabele pameti, da ni sploh vedela, kaj da je »ženinu« podpisovala, pa ho lahko skrbnik spodbijal vse vknjižbe, ki so bile napravljene vsled pristanka slabo umne žene, Pričnina. T. S. Ali ima oseba, ki je v pravdi radi tatvine vabljena za prič", pravico zahtevati odškodnino za pot in zamudo časa? — Pričam se morajo po zakonu takoj plačati stroški in zamuda časa. Potnih stroškov po železnici sedaj priče nimajo, ker imajo v kazenskem postopku pravico do brezplačne vožnje. Zato jim sodišče pošlje obenem z vabilom tudi »objavo«. Pri sodišču sme priča, ko zahteva prienino, tudi rahtevati »objavo* za brezplačno vožnjo nazaj. Znižanje dolgov. M. V. Pravilnik, ki bo uredil postopek pred sodiščeea, ki bo reševalo dolžnikov predlog na znižanje dolga, šc ni izšel. Zato vam ne moremo povedati, kako bo sodišče v takem primeru postopalo. Sicer pa imate šc dosti časa za vložitev takega predloga, ker prvi obrok dolga zapade v plačilo šele 15. novembra 19.36. Predlog, da sc občinsko potrdilo razveljavi. Občina je svoječasno izdala dolžniku, ki po vašem mnenju ni bil nikdar kmet, polrdilo, da jc kmet po uredbi o zaščiti kmetov. Kako bi dosegli, da se to potrdilo razveljavi? — Na predlog upnikov sedaj la"hko sodišče tako potrdilo razvelj.-ivi, ako spozna, da nc ustreza stvarnemu stanju. Vložite torej predlog za razveljavljenje potrdil.i in navedite v njem vse okolnosti, ki govore za to, da dolžnik ni kmet. Zločinska matL V. Č. Poznate žensko, »rednie-ga stanu, ki ima nekaj tednov starega otroka, za katerega se po izjavi drugih žensk trudi, da bi rim prej umrl naravne smrti, pa ga zato tako zanepifi -ja, da je otrok res bolan. Vprašate, kaj se e proti takemu početju matere ukreniti, da se otroku reši življenje. — Če imate zanesljive doka-e o takem ravnanju nečloveške matere, prijavite zadevo orožnikom in sodišču. Sodišče se bo sanm ali pa potom občine pobrigalo, da otrok« spravi v primerno zavetišče, mati pa privede zasluženi kasni. Očetov dolg. 1- F. B. R. Vaši sestri je umrl mož, ki je bil v državni službi. Po njegovi smrti je dobila obvestilo hranilnice, da je pokojni mož zapustil dolg. Vprašate, če je žena dolžna s pokojnino odplačevati možev dolg, oziroma če sn lo dolžni storiti otroci, ki so v službah. — Po smrti moža se je morala vršiti zapuščinska razprava. Pri tej razpravi bi morala posojilnica prijaviti svojo terjatev. Ta terjatev se mora izplačati iz n-puščine, če pa nobene zapuščine ni, je ta t.eria-tev propadla. Žena pok. moža ali otroci so dolžni plačati dolgove očeta, le, če se oglasijo za dediče. Izruvan fižol. A Š. H. Vzeli ste njivo v najem za eno leto in ste vsejali na njo krompir in fižol na prekljah. Krompir ste izkopali, a fižol, ki ie radi suše zaostal in šele septembra začel zoreti, vam je lastnik brez odpovedi najemnine konec septembra kar še zelenega poruval in zmetal na mejo na kup, kjer se je ves uničil, a sam lastnik je njivo preorsl in vsejal pšenico. Vprašate, ali lahko zahtevate za fižol odškodnino. — Če ste njivo vi vzeli za eno leto v zakup, ni imel gospodar do preteka tega leta na njivi nobene pravice. Ker vam je izruval iižol, bi ga bili morali tožiti v 30 dneh radi motenja posesti, a tekom 3 let ga lahko ložite za odškodnino radi izruvanega fižola. Neumestna dobrosrčnost. G. J. K. Poročiti hočete ločenca, ki je po ločitvi živel t. drugo žensko, a mu je la po štirih letih umrla, tako da se mora sam brigati za dva nezakonska otroka, kar mu je težko, pa bi mu pomagali. Radi bi dober nasvet. Dokler živi prva in prava žena tega ločenca, se z njim sploh ne morete poročiti. Morda ste sedaj prav vi vzrok, da se ne spravi s svojo pravo ženo. Svetujemo vam, da ga zapustite, kajti njegove grožnje, da si bo v tem primeru vzel življenje, ne smete smatrati za resnico. Saj je dovolj star in pameten in odgovarja sam za sebe, V nobenem primeru ne morete biti vi krivi, če bi bil možakar toliko nespameten, da bi si kaj zalega storil. Prisega prič v kazenskem postopku, f. H. P. Vprašate, ali da sodišče — morda v izjemnih primerih — prisego 14 letnemu otroku? — Ne. Po kazenskem postopku se nc smejo zapriseči osebe, ki v času zaslišanja še niso izpolnili šestnajstega leta. Potovanje v Francijo. K. H. C. Glede potnega lista se obrnite na okrajno načelstvo. Če ga dobite. si boste morali priskrbeti še vizum francoskega konzulata. Kakšne takse bo treba plačali, p« vprašajte v navedenih uradih. Brezplačno pošljemo interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov. Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptnl 17. Pridobivajte novih naročnikovi V senci orlovih kril Pasje vroče je bito takrat, čeprav se je poletje že skoro nagibalo v jesen. Divje gore so nie obdajale. Nebo je bilo črno-modro, nad belimi skalami je trepelala soparica, v sencah pa je bil še hlad in obilna rosa. Poslednje planike so tedaj cvetele, zahotelo se mi je teh veličastnih, lepih rož, planinskega miru in samote. Čudovite rože so to; zdaj ti cveto na takem kraju, da jih lahko doseže vsa«, zdaj spet na tako divje opasnih krajih, da ee moreš do njih. V tistih divjih čereh, bleščeče batih, ztokobno se režečih so cvetele poslednje planike. Ponje sem se namenil. Odložil sem nahrbtnik, ca položil kraj sebe, položil poleg še klobuk in daljnogled, obul plezalke, pa se namenil v steno. Prej so se podile okoli mene planinske kavke, tiste ptice, črnega bleščečega se perja, sivo-rumenih nog m rumenega kljuna, pa vrešče krožile kar globlje proti dolem. Ves čas, ko sem se namerjal v steno, me je motilo neko čudno sičanje. Menil sem, da je ie kaka zaostala kavka, veter ni mogel biti, ker ie ležala vsa krajina kraj mene v mrtvi vročini. Ozrl sem se kraj sebe na tisti ozki prostor med svojo nogo in nahrbtnikom. Mrzlo me je sprele-telo iu aivie sem odskočil. Kraj noge mi je v svitek rvit fcžal velik, rdečkasto-črn planinski gad. Vse telo mi je objela rahla tresavica, ob bežni misli, kako močno se je nagnila nadine smrt, zakaj bil sem zelo razgret, do koče pa je bilo silno daleč. Niii dobrega noža nisem imel, obvez pa komaj za silo. Obšel sem strupenca in nahrbtnik, vzej iz njega stojalo za fotografski aparat, ga raz tegnfl, prevešal konici s kosom obveze in gada — mojstrsko ujel. Nekam divje veselo mi je zaplata kri po žilah, IM" sem "se čutd spet varnega. Veste, česa sem se spomnil? Previdnosti Stvarnika, svoje lastne neprevidnosti,'svojega božjega varuha in sebe, ki se le prečesto podajam v nore nevarnosti. Vstopil sem v steno. Ni bila visoka, kvečjemu kakih štirideset metrov, tudi ni bilo plezanje preveč naporno. Prišel sem že do planik, do težko priborjenih kraljic planin. Ze sem jih imel varno za srajco, ko sem zagledal najlepšo, kar sem jih kdaj videl. Še dva pri jema, sem si dejal, pa bo moja. Prvi prijem je dr- 2a slavnostne1 dneve »DB-OfTVffi i|v rf>ECUNI PRAŠEK O žal; drugi, sem si mislil, bo tudi. Oprl sem se. a žc v trenutku zdrsnil in v loku odletel. Neka čudna sila me je stisnila za grb. pripravljen sem bil na vse. K sreči nisem preplezal še niti polovice stene. Priletel sem med skale, katere so štrlele iz redke planinske trave, omahnil že nazaj, ko sem se s krepkim sunkom obdržal in precej trdo priletel ob steno. Neki čudni občulek samoobrambe mi je narekoval. naj se pritisnem k steni, zakaj če hi omahnil, bi si zlomil nogo. ki je tičala med dvema skalama. Ko sem zapuščal planine, so šle z menoj pla n ruske kavke, mrzlo 90 se poslovile planine od mene, niso me pa pozdravile, ker nisem ostal v njihovem objemu. Ko pa sem že skoraj stopal v dolino, me je zasenčila orlova perot; velika ptičja senca se je (»tegnila čezme. Samotni, mogočni ptič je plaval v sinjino. ★ Se drugo zgodbo o belih planinskih rožah in o orlovi senci vam bom povedal. Nekoč sem čital žalostno zgodbo plezalca, ki se je ubil na nepre-težavni poti. Plezal je, se ozrl na uro in padel. Njegov najboljši prijatelj ga je šel iskat, našel je mrtvo truplo, ura na roki je stala, kazala je tri. Cez leto dni se je tudi on ponesrečil v isti steni. Nažli so ga lovci, poleg njega je sedel mogočen orel m se sončil, krila je napol razpel in zasenčil mrličevo spačeno lice. Ustrelili so ga. Mrlič je imel razbito lobanjo, na roki tovariševo uro. Spet je kazale tri. Ko so ga prinesli v dolino, z mrtvim orlom vred, so videli, da je bila lobanja prazni brez tnožgan. To je bila žalostna zgodba dveh mladih ljudi. Na Gorenjskem je bilo. Tovariša sem obiskal. Nekam tih. žalosten, potrt je bil Na vprašanje, zakaj je tako otožen, mi je brez besed dal spomin sko knjigo, v kateri je bila narisana lepa planika. Za ozadje pa je imela križ in obrise gora Spodaj je bila samo ena vrsta napisana, skoro s trefieta-jočo roko: ■ Vladku v spomin. Edo.« Vprašujoče sem ga pogledal. Pokinial mi je in dejal: »Orel ga je zasenčil s svojo perotjo, gora ga je sprejela v svoj objem. Za planikami je šel, samotnih planinskih rož si je hotel natrgati. Visoko v steni je bil s težkim nahrbtnikom, zako-lebal je, omahnil, odletel v mogočnem loku j^reko divjih skal in obležal strt. Ko so ga našli, mu je ležala strta glava v senci, ua belih skalah se je sušila njegova kri, roka mu je krčevito oklepala nekaj planik. Kraljice gora so ga zmatnile v strtrl, visoko nad njim pa je krožil orel, kralj gora in ga je obsenčeval s svojo mogočno senco. Obsenčeval ga je, ali pa se je že pripravljal na kraljevsko pojedino. V belo platno so ga zavili in ga nesli v dolino. Ura na njegovi mrtvi roki je obstala, kazala je tri. Sedaj spi on pod hladno nišo, njegova ura leži na moji mizi in stoji. Vedno bo stala lam, kjer je obstala ob njegovem poslednjem dihu, zraven bo lisi moje spominske lonjige, s križem in pla niko.« Vladko se je ozrl name z rosnim |3ogledom. Od planin, zavitih v meglo, |ia je zavel mrzel, ječeč veter. Joža llerfort: Lovski izlet »Oromska strela!« je besno zarentačil Mac Kennajr, tehnični vodja »Ameriške letalske družbe«, kjer sem imel službo pilota, ko mu je brzo javni sel izročil pri kosilu v kantini najnovejše letalsko naročilo. »Ali smo letalci, ali stno društvo za pobijanje mrčesa?« »Kakršno plačo prejemamo, bi človek dejal, da smo bolj za pobijanje mrčesa, ko za splosno letalstvo!« sem nekam nesramno odgovoril. »Tako, lorej bi?« je siknil Mac Kennay razdraženo. »Prav, pa naj vaša obvelja! Saj se vam kaj takega še ni pripetilo. — Dobro, kar pripravite se! Cez pol ure poletite v« — pogledal je v brzojavko — »v Teksas, na posestvo mr. Jamesa Joe I.eena. V redu!« Za zdaj ni bilo moči kaj več spraviti iz njega. Cez pol ure sem letalsko opremljen stal pri svojem letalu, kjer so pod vodstvom Mac Kemava baš nekaj skrivnostnega pripravljali in popravljali. » Torej — poslušajte,« je dejal in se usedci na veliko, močno pločevinasto posodo, kakršno so baš vtikali v moje letalo, »napravili boste majhen lovski izlet na farmo gosjioda J. J. Leena, ki je neznanski bogataš v Teksasu. Razumete?« »Lovski izlet?« sem dvomljivo vprašal. -Kaj bom pa lovil?« »Kobilice, seveda!« je kar mirno in naravnost fiovedal Mac Kennay. »Kobilice. Mr. Leen menda ne ceni preveč teh živali, zlasti še, ker mu hočejo vso farmo do golega oglodati. Zato pa zahteva, da bi se mi. letalci, s posebnim razpršilnini strojem, prosim, tako je v brzojavki povedano, ki bo napolnjen z nekakšnimi strupenimi tekočinami;' katere dobite na posetvu, spustili na te zverine. No, pa sem si baš vas izbral za to delo. Ce se boste z zverinami vedli tako nesramno, kot se z menoj, se vas bodo seveda ustrašile in ušle, — Torej!« In je izginil in mi še prej stisnil poseben načrt v roke, kjer je bilo narisano vse posestvi? Mr. Leena. Cez nekaj minut so privili šc drugo posodo k letalu in usmeril sem lelalo za na pot v Teksas, na posetvo J. J. Leena. Da so v tem okraju orjaški roji kobilic priza dejal hudo škodo raznim posestnikom nasadov, sem bil že večkrat bral v časopisih. Manj jasno mi je pa bilo, kaj naj jaz počnem v tej zadevi. * Ko sem sedel pri Mr. Leenu, ki je bil pristni Američan, sem že nekaj več zvedel. Predvsem to, da so lani veliki roji kobilic napadli sosedno farmo in jo tako do dna uničili, da celo od živine, ki je niso pravočasno spravili na varno, ui ostalo drugega kot kosti. Seveda tudi žita ni ostalo niti bilke. — Sicer je mogoče približno določiti, kam so bcxlo obrnile kobince v drugič, vendar skoraj ne more nihče dognati, kje kobilice začasno počivajo. Za zdaj so zvedeli toliko, da bodo brez dvoma priletele na njegovo fanno. — Moja naloga bi bila ta, da bi s plini napolnil vso to krajino in tako uničil ali vsaj prepodil kobilice. »Dobro je pa to,« je dodal gospod Leen. »da ima vaše letalo kamrico, ki se da zapreti.« »Zakaj je pa to dobro?« sem otročje vprašal. »Zakaj? Ker taki velikanski roji kobilic napa dejo tudi človeka in tedaj ga oglodajo do kosti. — Ce bi torej z odprtim letalom zašli med zverine...« Tc misli se je menda sam prestrašil, ker jc vzel celo vivček iz ust. »Zdaj napolnite |»sodi s sirupom in |>oteui vam bom pokazal vašo sobo. Saj imamo do jutri še časa dovolj.« * Drugo jutro me je zbudilo strašansko ro|xv tanje in bobnanje jx> mojih vratih in hrup mnogih glasov: »Kobilice sc bližajo!« Naglo sem planil v obleko. Letalo je bilo pripravljeno za vzlet na obširnem prostoru blizu po slopja Projieler je začel tuliti. Pokazali so mi približno, kani naj odletim in lelalo se je začelo od-mikati. Posestvo je bilo še za ameriške razmere neizmerno obširno. Skoraj pol ure sem |x>lreboval, preden sem dos|3el do mejnikov, ki jih nisem smel preleteti.Ničesar se ni prikazalo. Dvignil sem se malo više. Mahoma se mi je zazdelo, da se je jutranje svitanje, ki je bilo doseglo že precejšnjo svetiobo, sf>et začelo umikati. In nato sem tozadevni vzrok bolj občutil, ko sjx)ziial: neskončno orjaški, temni oblak se jc |x>rival med lelalo in sončno oblo, ki se je začela pravkar dvigati na obzorju. Kobilice! Cez nekaj hipov so |>riletele prve članice neizmerne armade pred letalo. Jedro armade, sc je bližalo koj za njimi. Zdaj je prišel moj čas! Nagnil sem se na levo in notegnil ročico, da so se odprle luknjice raz|)ršilnika za strupene tekočine. Nato sem se z letalom pognal proti sovražniku. Strupeni plin je zasekal globoke brazde in jaške v neizmerni, črni oblak. Na tisoče živali je bilo omamljenih in so počepale na ila. A m so bili milijoni! Milijoni lačnih, lelečih orjaških žuželk, ki so se nagonsko poganjale nar>rej. Spremenil sem svoj načrt, se pognal "više in se dvignil z letalom nnd sivo armado, ki je niti nisem mogel pregledati. Z viška sem spustil strupeno zmes na črni oblak ko dež. Tako sem imel več uspeha. Mrtve živali so na kilometre daleč jiokrile zemljo |xxl menoj. Upal sem, da bo vsebina inoiili dveh posod zadoščala za uničenje požrešne milijonske armade, ki se je začela razkrajati. — Poletel sem čim bliže k živalskemu oblaku, da ne bi niti kapljice strupa zaman polratil... Mahoma je motor za nekaj hipov odjenjal. Zaeno me je luknja v Ozračiu potisnila nizdol. Cez Konrad Goiognilic MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska Jb prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne iavne in industrijske /.gradbe solidno in jio-cem Sodnijskp zapriseženi cenilec Daie leh nične nasvete in pojasnila Dogodek iz Indije »Potovanje?« j« dejal lord Masbury in se trudno zleknil v naslanjač, »ne, potovanje me prav nič več ne zanimal Saj veste, da sem bil lani v Indiji. Prvikrat sem se ustavil v Jeyporu; mestu ko iz pravljicel Čudovita oaza sredi izstradan« Indije. Poslušajte, kaj sem doživel v tem meitnl Krasna je okolica mesta in kar nehati nisem mogel z ogledovanjem starih templjev, mošej in razvalin. Nekoč pa sem si zaželel, da bi prebil nekaj tihih, vase zaprtih ur v velikem, zapuščenem templju, ki je bil svoje dni, kakor to mi pravili, posvečen bogu smrti. Vročina v Jeyporu je skoraj neznosna in vso noč nisem zatisnil oči. Se preden se je zdanilo, sem vstal in odjezdil iz mesta. Zoprno krakanje krokarjev, ki jih je v Indiji na milijone, je rezko udarjalo v tišino. Krenil sem ■ ceste in kmalu prijezdil do templja. Konja sem privezal k drevesu, zakaj pot do templja je tvorilo nalahno vzpenjajoče se stopnišče mimo vrtov in na zračne terase. Izza kamnitih stebrov so kukale divje opice in me opazovale, ko sem stopal navzgor in po dolgih, osamelih hodnikih so odmevali moji koraki. Nehote sem se zdaj pa zdaj ozrl, ker se mi i« dozdevalo, da slišim korake za seboj. In odkrito priznam, da mi jc večkrat prišlo, da bi se obrnil .Zdelo se mi je, da kot Evropec oskrunjam to davno svetišče. Vendar bi bil rad priSel vsaj do templjevih teras, odkoder je bil pač prekrasen razgled po okolici. Naporna je bila hoja navkreber, pa sem se na nekem ovinku usedel na stopnice, da bi se malo oddehntl. Ko sem tako počival, se mi je zdelo, ko da slišim pod seboj peketanje konjskih kopit. Mislil sem, da se je pač moj konj odveza! in sem se sklonil čez ograjo. V svoje največje začudenje pa sem zagledal najprej enega jezdeca, nato sta bila dva, nalo jih je bilo pet, vseh skupai je bilo osem, ki so sc v naglem diru bližali templju. Do pasu *o bili goli in sredi prsi so imeli čudne, lesketajoče se znake. In za hip, preden mi je jezdece zakrilo obzidje, sem zagledal nekaj, kar mi je stisnilo srce: vsak jezdec je imel pred seboj na sedlu zvezano — žensko! Torej tudi dandanašnji, sem si mislil, v letu 1935, doživi človek kaj tako strašnega! Naglo sem stopil, da bi si s terase ogledal, kam bodo lndiici jezdili. V žepu sem čutil samokres. Slednjič sem vendarle dospel na vrh. Vrhnja terasa je bila ko prava pravcata kamnita puščava, ki so se z nje dvigali orjaški, pravljični liki stebrov v nebo, ki je bilo od vzhajajočega sonca vse rdeče. Stekel sem naprej do najjužnejše ograje in se sklonil nizdol, a jezdecev nisem mogel nič več opaziti. Brez dvoma so razjahali in vstopili v tempelj. In zares, ko sem pogledal nizdol in prisluhnil, sem zaslišal mrmranje glasov. Pa sem si bil mislil, da sem jaz edini človek v templju! Na vsak način je bilo najmanj štirideset Indijcev, ki so bili razvrščeni po hodnikih in notranjščini templja. Kar sem zdaj zagledal, me je najprej le osupnilo, nato sem se zgrozil in se prestrašen naslonil na zid in zasadil nohte krčevito v omet: kar so ti Indijci pripravljali, ni bilo nič več in nič manj, ko da so hoteli žrtvovati ljudi na žrtvenik! Orjaške kamnit« sohe znotraj v templju so namrgodile svoje .spakedra^e obraze, se mi ie zdelo, in pri oltarju, ki je bil pregrnjen z belim prtom, je stalo devet do deset, do pasu golih moških. Na čelu so imeli rdeče znamenje. Po tleh je bilo potresenih vse polno rož. Sredi kolobarja mož so ležale nesrečne ženske, ki so se obupno zvijale v vezeh in so od groze spačenih lic strmele v svoje rablje. Dotlej si nisem bil na jasnem, kakšni verski ločini pripadajo ti nečloveški ljudje. A zdaj sem mahoma odkril v neki vdolbini za oltarjem majhno soho. ki je bila oblečena v rdečo svilo. To je bila krvoločna, nenasitljiva žuna boga smrti — boginja Kali. lorej ti ostudni rablji, ki sem mislil o niih. do so že zdavnaj iztrebljenj, žrtvujejo vpričo mene. v letu 1935 žive ljudi svoji boginii! Zaltai. žal. lo zares niso bile sanic... Videl sem, kako se je star mož približal oltarju, da izvede neki sveti obred: dvignil je koščene roke proti sohi boginje, drugi pa so se s čelom dotikali tal. Nato je izbral eno izmed ne-srečnic in jo položil na oltar, da bi jo žrtvoval boginji. Ves osupel od groze sem sledil slehernemu njegovemu gibu. In mahoma sem zapazil, da je bila med ženskami tudi ženska bele kože ■ bela ženska plavili las! Ženska našega plemena, razumete? Niti za trohico sekunde se nisem obotavljal. Motel sem planili med rablje, se braniti s samokresom, jih nekaj postreliti in če bi me bili premagali, bi rešil vsaj to belo žensko, da bi ji ne bilo treba prestajati onih neskončnih muk, ki so jo čakale Planil sem po stopnicah nizdol in dalje po hodnikih io vrtovih in se vrgel, nc da bi se zmenil za nevarnosti, ki so mi pretile, na Indijce in zakričal: ..Zverine! Zverine!« Skupina jc odskočila vsak sebi. Moški, ki sem ga zadaj ogražal, se je ozrl in zagledal sem obraz, ki od blizu ni bil prav nič podoben licu Indijca. »By Jove!« je zatulil v najčistejši angleščini, -nikar ne streljajte! Ali ste znoreli?« In ko sc jc obrnil k moškemu, ki je bil zn menoj, je jezno dostavil: Prekinite, Robeson, posnetek je pokvarjen!« Obrnil sem se in sem zapazil tri ali štiri ljudi v kaki obleki, prave pravcate Angleže, ki jih prej radi kamnite ograje nisem bil zapazil. Pred njima se je dvigal, liki črnemu nestvoru, orjaški lolo-grafski aparat. Rablji in žrtve, oni svetnik., in svečeniki — vsi so bili člani — neke filmske družbe. »Zdaj vesle,« je nehal lord Masbury z žalostnim nasmehom, "kam so dandanes prišli vsi ti davni, indijski templji. Nc. ne, -— potovanje, prav nič več me ne zanima!« »Prav žal mi je, dragi Lord, je dejal neki poslušavoc med splošnim smehom. - da so dejali, da ie posnetek pokvarjen, ker ste vi prišli vmes, Zakaj, iaz bi dal, ne vem koliko, za posnetek vašega obraza, kakršnega ste vi imeti takrat . .« Renato BrattonioJ trpežna žarnica se dobi pri vsakem boljScm clcktrolnsta-laterju kakor tudi pri ELIN D. D., ZAGREB Vrhovtava 7. nekaj hipov nato je bilo letalo zavito v oblak br nečih žuželk, ki jih je propeler mlel in moril. Zdelo se je, ko da pro|>elcr reže nekakšno goščo. Motor se jc težje in težje vrtil. čeprav sem že zdavnaj izpustil ročico za plin. Krog mene je bila skoraj popolna tema. j Letalo je nagloina pešalo. Bržkone je kašnala brozga živalskih trujTel povzročila, da se je ko-! niaj še premikalo Nato sem skozi majhno režo v | oblaku svojih sovražnikov zapazil, da sem Ic še j za nekaj metrov nad zemljo. Lelalo jc precej trdo udarilo ob tla. Ko se jc propeler nehal gibali, sem i slišal, kako so trupla mrčesa bobnaioče udarjala ob letalo in kabino. Slednjič sem se s|x>mnil strupenih posod, ki sem bil prej radi vzburjenosti pozabil nanju. Ko da j slišim godbo, se mi jc zazdelo, ko je sirup siknil I skozi luknjice. Saj najbrž ni dosti zaleglo, ker jc ■ lelalo mirovalo, vendar jc lc nekaj tisočev sovražnikov poginilo. A kaj potem, čc bo zapihal veter in mi strup i zagnal nazaj? Saj nisem vedel, kako vpliva na človeka, vendar sem si vsaj mislil, da ne ho pri ! jelno... A posedi sami sla me rešili lega preudarjanja, zakaj, s tenkim, zmeraj tišjim sikanjem sta sc izpraznili in bil sem razorožen. Kaj bi zdaj? Ce bi bil stopil iz letala, bi m» zverine v desetih minulah |x>žrle. Ce bi ostal, ko liko časa bi bil ujetnik armade kobilic? Vse je zaviselo od tega, ali sem bil uničil jedro vojske, ali ne. Nekaj malega sem zaužil in seni skušal ob svitu luči v kabini brali časopis, ki sein.ga bil našel na sedežu. A skoraj bi bil zblaznel . radi neprestanega ro|>ula, ki so ga povzročale male i glavice, ki so butale iu se zaletavale v stene kabine. In kako strašno je bilo brnenje in svršeanje njih perutnic! Vedel sem, da bom skočil iz letala, če bi bil moral za delj časa bili ujetnik kobilic Po neskončno dolgem času, ki ga je pa moja ura označila s smešno malenkostjo |ietih minut, sem ta dan v drugič videl vzhajati sonce. Oslanki vojske so odleteli, bil sem prost! Planil sem iz letala, da bi pognal propeler, a pogreznil sem se do kolen v moriti mrtvih dvo-krilk, ki so pokrivale zcinlio krog mojega letala. Propeler, glavice cilindra na motorju, plošče vse je bilo jvikrilo z gosto kašnato' brozgo zma-ščemh kobilic, ki sem jo le z največjo težavo odstranil. Slednjič sem vendarle zaslišal brnenje propelerja, ki se je moral jako potruditi, da je izvlekel lelalo iz spolzkega bojišča in ga dvigni! Cez pol ure sem pristal ua |x)sesivu gospoda Leena. Kako sem se začudil, ko mi je skoraj roke izpulil, tako mi jih je od veselja stresal Zvedel sem, da so mislili, da je že po meni in dejali so. da sem se izvrstno obnesel. »Saj je šk> nekaj kvadratnih kilometrov k vragu,« je dejal Leen. »A kaj je lo v primeri s škodo, ki bi jo jx>v-zročile kobilice, če bi ne bilo vas! Razen lega so kobilice izvrstno gnojilo za prihodnje leto. Tista škoda se iti i bo kmalu poplačala!« Tudi sosednji farmarji so bili zadovoljni, kar sem sklepal iz lega, ker sem dobil v svoji sobi pol no nakazi! denarja in sicer lake vsoie. ki so mi zadostno |K)jasnile, kakšne škode sem jih olel... Zalo sem se pa ludi nazajgrede kar S|X>štljivo umek-nil roju kobilic, ki se je bil izgubil na pot i in sem jim viteško |xxlaril svobodo, namesto da bi jih . bil umoril. Se danes pa sem ves iz sebe. kadarkoli zasli-šim koviuasto brnenje prozornih kril leh majhnih zverin, ki sem bil nekoč za pet neskončno dolgih minut niih ujetnik (Peter llall. USA.) SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKij; ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA UL10A S II. NADSTROPJU Ali sie ie poravnali naročnino? Najcenejše in ^^ Hkl #PiHBBD Dobavlja in polaga tovarna DUPLICA PRI KAMNIKU •ssms DADS^FTF remec-co V ■■ l^b ■ Km H O^/e/fe 5/ naše jalogt v tovarni ati v pisarni m m ^ m ^^ Gjubljana, Kersnikova ulica 1, poleg Slamiča Frtaučhu Gustl ma beseda sa znane iam »No, Gustl, kua pa K prauš? Kuku je iz Abesinija? A se boja na kasna viža puglihal, a se na boja? lest mislem, de b blu še ta narbl pameten, če b s lepu ruke pudal, pa šli kam na en liter, al pa več, ko-ker b jh holt žejal. Oe b ga še tulk spil, b pršlu še zmeri cnej, kokir je pa vojska.« Tku-la neumen me je zadnč prašu en mustu, ke drži čez Oradašca, ko sma gledal, ?uku Iblanca reguliraja »Kua pa mene sprašuješ?« sem se jesl začudu. »Casupise ber, pa boš use natančn zvedu. Jest se u take reči na utikam. Za kua pa mama zveza ua-rudu. U Ženeva se pel, pa t boja puvedal.« »Pena z luč! U Ženevi glih tulk veja, kaker jest. S časupisein je pa glih tku na liga. Dons pišejo tku, jutr pa tku. Jest se na nubenga na zanesem. Sej vem, kuku je blu n ta zadn vojsk. Keder sma bli tepen, sa pisal, de ni nč nouga. Keder sma tle al pa tle kej zmagal, sa pa tku na debel prpou-dval, de se nam je souraink kar smilu. Pa z lampjončkem smo mogl letat za rnuska pu Iblan.« »Kuku pa čš, de b pisal časupisi? Ti holt času-pisu brat na znaš, zatu pa nč na veš.« »Kuku je tu, de b na znou brat? Sej sm vnder u šula hodu, koker ti. Se bi. U prvem klas sm biu kar tri leta. U drugem pa še dle. Astn, bom ja znou brat« »Noja, sej ne rečeni glih, de na znaš brat. Ampak časopisu na znaš brat koker videm.« »Pena prsmoda. A misleš, de se morja časupisi kej drugač brat, koker kej druzga? Sej maja la glih take črke, koker sa u abecednke.« »Tu je že res. Ampak u časopise se more tist brat, kar ni nadrukan, če čš bt dobr infurmiran. Al koker se reče: časupise tnorš brat med vrstam.« »Sej med vrstam ni nč nadrukanga.« »Sevedene, zatu pa praum, de se more brait, kar ni nadrukan.« »Sam Buh nej te zastop. Jest te ne.« »Astn posluši! Keder je stal n časupiseh, de sma sjajno zmagal, in sma zvečer z lampjončkem za muska letat, tekrat sma bli gvišn prou pusten nabiksan Časupisi pa nisa smel tega puvedat. Kdur pa zna časupise brat, ta je pa že vedu. kam pes taca muli. Puglej kuku je Jettič pred vulitvam BANKA BARUCH 11, RU E AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opčra 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle na|kulantneie Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruneles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. pu Iblan razgraju. Pa ne sam pu Iblan. Pu cel Ju- goslavi sa radiozvočniki krulil. Pa še soje apo-stelnc je razposlou kar franko — prauzaprou na naše stroške — pu celmu svete, de sa prpoudval, kuku boja Jugoslavija rešil ush križu in težau, mislel sa pa sebe. Seveda, časupisi sa mogl pa tud tku pisat, če sa tli pridet med Idi. No, in kua je blu nazadne?« »Kua je blu. Ena liga. De b bi hiter država rešil križu in težau, sa bi ta pudjetn in za država naudušen gesjjudi uzel kar za ceu let naprej soja plača, ke sa se bal, de b držau gnarja na zmankal, če boja tku država rešval, koker sa s naprej uzel.« »No, videš. A zdej me zastopeš?« »Mal te že zastopem, prou čist pa še ne. De b te vornk zastopu, b mogu ta narrnu še tri leta u pru klas hodet. Pol b pa biu mende tku kunštn, koker s ti, al pa tist narodu puslanci, ke maja že za ceu let naprej plača u varžet.« »Glih tku je pa tud z Abesinija. Kene, enkrat gre dež, de se na morja pretepava!, enkrat je pa taka suša, de suldati kar ud žeje cepaja Kuku bo ta reč vn izpxadla, boma šele tekrat zvedl, ke bo konc. Ja, kuku je pa s taba? A s brez službe, ke hodeš smla gledat, kuku se Iblanca regulera?« »Kua pa druzga. Jest še zdaj čaikam na služba, ke m je bta že sjx>mlad ublublena.« »Kdu t ja je ublubu in kakšna služba t je bla ublublena?« »Za kašnga rešpiektarja me boja naredi, če uja p>r vulitvah zmagal, sa m ublebil nacjunalci, če bom zajne fajn agetiru. Jest sm se pumuju, kul-ker se je dal. Letu sm ud enga du druzga in jm pihu na duša, da je u časeh use ud mene teki. Sam men se maja za zahvalt, de sa tku sijaju zmagal. Al jest sm tud znou agetirat. Kene, če sm pršou h kašnmu višitnu uradnke, sm mu za-žugu, de ga boja prestaul u Katariba, al p>a p>en-zjuniral, če na bo volu naejunalcu. Ta majnšem uradnkem sm pa reku, de j h boja prec šprical, če na boja naejunalcu vulil. Ce jh boja vulil, uja pa usacga pu leta avanzeral, tku, de uja u ene pai le-teh raital usi derehtari, al pa še kej več. A verjameš, de sa m šli usi prec na lim.« »Kene, ti s šou jja nacjunalcem na lim, ke s jim verjeu, de te boja naredi za rešpiehtarja. Ti s ena p»rsmoda, ke sa jm pestiš tku pnitegnt. Zakua jm pa na pišeš in na pugervaš, de morja beseda držat?« »Kam jm čm pa pisat? Sej sm že prašu, ki ta al pa un ii Belgrad stanuje, pa sm zvedu, de naš narodn zastupnki sploh liker na stanujeja, ke sa u Belgrade kvarteri predragi Prauja, de hodja pu dneu kar u parlament spat. Pu noč p>a krokaja.« F. G. Lep o vedenje V avtomobilu in javnem vozilu Pri vstopu v avtomobil odpre gospod gospe vrata in jo podpira za laket. V štirisedežnem avtomobilu ali vozu sede gospe na zadnjih, gospodje na prednjih sedežih. Gospod izstopi prvi in pomaga gospe oziroma gospem. Ko gospa izstopa, se neprisiljeno pomakne na sedežu naprej in se samo na pol dvigne, da se z glavo ne zadene v strop. Pri izstopanju ji gospod ponudi roko. To tudi stori pri izstopanju iz cestne železnice. Tu bo odličen gospod po potrebi cele tujim damam pomagal. V avtomobilu sedi gospa na desni, gospod na levi, starejša oseba desno, mlajša levo. Vse to je zelo preprosto, ako gospa vstopi na desni strani voza. Kaj pa, če stoji voz tako, da mora vstopiti na levi? V mirni okolici bo sedla v desni kot, gospod pa bo šel okoli voza in sedel na njeno levo. Na živahni prometni cesti, kier je nevarno hoditi okoli voza, ali je celo prepovedano, bo gospa sedla kar v levi kot, gospod pa desno poleg nje. Ako gospa ne ravna tako, je gospod primoran, tako rekoč plezati preko nje, kar je za oba nerodno. Ako imata lastni avtomobil, w> ravnata po krmilu. Ako pride gospod po damo z avtomobilom, izstopi, da je pozdravi, ne sprejme je v vozu sede! Če se peljeta v avtotaksiju, obsedi gospa konec vožnje toliko časa, dokler gospod ne plača, Ako plača gospod v cestni železnici ali avtobusu za gospo, sprejme to brez nadaljnjega, ne da bi se branila: »Tega ne morem,« ali »Kako pridem do tega?« S tem bi ga spravila v zadrego. Ako ji ponudi gospod v prenapolnjenem javnem vozilu sedež, ga sprejme in se mu prijazno zahvali, Ako mu namesto tega za njegovo pozornost samo kratko, ošabno pokima, ali celo niti tega ne, napravi to vtis ošabnosti ln spravi tudi druge v nekako zadrego. Tudi za mlado damo je lepo, ako starejšemu, bolehnemu človeku odstopi svoj sedež. Moker dežnik ne bomo naslonili na plašč ali obleko soseda, V javnem vozilu je olikan človek zelo obziren do drugih. Tudi pri izstopu iz javnega vozila gre gospod naprej, da pomaga gospe. V uradu Osemnajstletna tipkarica Marica N. se pritožuje: »Na hodniku sem srečala ravnatelja. Ni me pozdravil. Mar naj ga jaz pozdravim?« Iz poudarka »jaz« doni vsa ogorčenost mladega dekleta, da j ni gospod nje, dame, pozdravil! Draga gospodična Marica! V poklicu, pisarni, trgovini, v šoli itd. ni gospodov in dam v družabnem pomenu, ampak so samo predstojniki in podrejeni, kolegi in kolegice. Predstojnik ne bo prvi pozdravil svoje uslužbenke. Pač pa bi bilo od nje nevljudno, ko bi šla mimo njega in bi ga ne pozdravila, ali pa bi ga samo | na kratko in ošabno. Tudi starejša uslužbenka ne I bo izgubila svojega dostojanstva, ako bo predstoj-I nika prva pozdravila. Drugače je na cesti, sploh izven pisarne, urada. Brez dvoma vas bo isti ravnatelj, ki ste ga zjutraj tako nejevoljno pozdravili, vljudno pozdra-1 vil, ako vas bo popoldne srečal na cesti. Tu ni i treba, da ga prva pozdravite. Ako srečaš svojega predstojnika pri svojih 1 znaneih, ni razmerje uslužbenca in predstojnika. Ne glede na to, katero mesto zavzemate v poklicu, sta tu oba povabljena, on »gospod«, vi »dama« in i uverjeni bodite, da bo, čeprav imate skromno mesto v pisarni, ravnal z vami prav tako vljudno kakor z vsako drugo damo. Ko bi vas pa vaš tovariš v pisarni ne pozdravil, bi bilo to zelo nevljudno. »Popoldne pridem v sobo našega prokurista, 1 ki sem ga že prej videla. Pri njem je tuj gospod. 1 Ali moram pozdraviti?« Da, gotovo! Kdor stopi v sobo, mora pozdraviti, kogar še ni pozdravil. Ali še niste opazili, kako ravnatelj, ko pride v poslopje,, pozdravi vratarja kot prvi? In prav tako ; boste vi sami storili, ako bo v vaši sobi n. pr. : postrežnica. Tu smo v poslih, poklicu, ne v sprejemni sobi. Zato ne bomo v takih stvareh dlake cepile. Gospodje so veliko bolj širokogrudni; gospe si s pretirano občutljivostjo, ki ni na mestu, pogosto brez potrebe grenijo življenje. Bodite v poklicu vedno prijazne in vljudne, ne zamerite takoj, prezrite, ako nimajo drugi enako dobre vzgoje kakor ve in videle boste, kako dobro boste izhajale! UGANKE Rešitev spomenik Kristusu Kralju. 1. K, 2. kri, 3. Maribor, 4. ost, 5. Kum, 7. osa, 8. kozak, 9. komar, 10. komatar, 11. Belgija, 12. polutan, 13. jx>kojnina. Kristus zmaguj! Crkovnica 2 3 4 5 6 7 a j a a u a ! a « 1 » | e 1 a a 1 e 1 c e al i | c c h | e i e | c j : i S i 1 i ; i 1 g i a i h j 1 k I 1 i | e n i 0 1 »1 k 1 n i 1 i 0 | s n r 1 1« 1 | n s t o "1 r 1« n | r v V' V v 1 t h v 1 s ŠPORT Zadnjič smo se seznanili z nekaterimi gim-nastičnimi vajami, ki bi naj jih gojil oni, ki hočejo ostati zdravi in gibčni, danes bomo pa navedli skupino vaj s katerimi se — ako jih boino pravilno izvajali — prav pošteno razgibljemo in ki po- T-W-\1 O T1/l/\ctn I-. __ ______i:!. izvajamo tako, da bodo kaj zalegle, torej energično in rezko, nikakor j>a ne leno. In pa toliko časa jih izvajamo, da smo utrujeni, oziroma, da se začnemo potiti. Manj kakor 10 minut jih pod nobenim pogojem — če hočemo doseči svoj namen — ne sinemo izvajati. Pa še na nekaj bi opozorili: energično in rezko je treba izvajati te vaje. To se pa nikakor ne sme tako razumeti, da bi pri izvedbi držali krčevito najdete noge, roke ali trup; in j>a jx> vsaki zlasti pri onih, pri katerih mišice močno delujejo, ali pri katerih se mišice močno napenjajo, je le-te treba sprostiti, t. j. z rokama, oziroma z nogama mehko stresemo p>o končani vaji. Vaje, kakor sem jih opisal, ali kakor jih vidite na slikah, so primerne za oba spola in za vsako starost. Pripominjam p>a, da se, če jih hočete pravilno izvajati, oblečete v plavalno obleko ali kako drugo slično oblačilo, ki vas čim manj ovira. In še to: vaje izvajajte zjutraj takoj ko vslanete, preden se umijete in zajtrkujete. Deset minut prej iz postelje, pa bo šlo. In vsako jutro, kajti, če boste kdaj vaje opustili, je nevarnost, da to zgodi še drugič in tretjič in tako se lahko pripeti, da se jih ne boste izlepa ali morda nikoli več lotili. Torej začnite in vzdržite! 1. vaja: Najprej se uležemo na tla na hrbet, roki skrčimo za tilnik, nakar hitro in menjaje dvigamo levo in nato desno nogo do navpične lege (slika 1!). 2. vaja: Iz ležanja na hrbtu roki vzročimo (t j. 'jih položimo ob strani glave stegnjenj in vzporedno na tla) nato pa dvigamo čim hitreje obe nogi hkrati do navpične lege, nakar se po isti poti hitro povrnemo ž njima na tla (slika 21). 3. vaja: Nogi in gornji del trupa dvignemo v navpično lego na ta način, da se opremo z obema rokama ob telo, komolci, pleča, tilnik in glava so pa oprti na tleh. Nato pa hitro, menjaje in sunkoma, to se pravi enkrat z levo, drugič z desno krčimo in izlegujemo levo, oziroma desno nogo, kakor bi vozili bicikelj (slika 3). 4. vaja: Iz ležanja na hrbtu roki odročimo, to se pravi, da jih damo narazen ter jx>ložiino na tla; obe nogi (sonožno) pa dvignemo skoraj do navpične lege nakar krožimo ž njima v zraku in sicer najprej v levo stran, potem pi še v desno (slika 4). 5. vaja: V ležanju na hrbtu vzročimo z obema rokama (to se pravi, da jih vzpioredno ob strani glave položimo na tla). Nato gremo z obema nogama (sonožno) preko glave tako daleč nazaj (pri čemer se v kolkih močno ujjogneino), da se dotaknemo ž njima tal, oziroma rok, nakar se zopet [x>vrnetno v prvotno lego. 6. vaja: V razkoračeni stoji odročimo gor (to se pravi, da gremo z rokama poševno gor), glej slika 6a, nakar izvajamo hitre predklone pri napetih kolenih ter se zopet vračamo v prvotno lego. Pri tem moramo gledati, da sta roki ves čas v vzročenju, to se pravi, da ju držimo ves čas fio-pohioma pri miru, sliika 6b. Po tej vaji pa izvajamo drugo vajo na ta način, da v p>redklonu roki in gornji del trupa mrtvo povesimo dol (slika 6c). sa. <**• st x JC.} JtJ $C9. SC.10. 7. vaja: Razkoračna stoja, nato pa z rokama odroči (to. se pravi, z rokama pojdi gor do vodoravne lege), nakar izvajaj močne odklone najprej na desno, nato pa na levo stran (slika 7). 8. vaja: Izvedi mak) razkoračno stojo, nato pa izvedi pn popolnoma napetih kolenih tako globok predklon, da se s prsti dotakneš tal. Predklone pa izvajaj najprej naravnost naprej, nato v desno in končno v levo stran in začni zopet od začetka (slika 8). 9. vaja: Razkoračena stoja in se prikloni tako globoko, da je gornji del telesa vodoraven s tlemi, nakar odroči z rokama, da sta tudi v vodoravni legi. Iz te lege izvajaj zasuk gornjega telesa tako daleč v desno in potem v ievo, da prideta roki v navpični položaj (slika 9). 10. vaja: Razkoračena stoja, nato vzročimo z rokama, ki ju sklenemo ter zasučemo tako, da gte-data dlani navzgor. Nato krožimo telo s popoPno-ma napetima kolenoma v desno dol in jjotem v levo gor ter nekoliko nazaj. Isto vajo ponovimo v nasprotno stran. Slednjič pripomnimo, da je vsako vajo izvesti po večkrat ia tako, da bo res nekaj zalegla. Sah Nemški mojstri so imeli pred kratkim manjši turnir v kopališču Saarov, katerega se je udeležil tudi trener nemških mojstrov, velemojster Bogoljubov Bogoljubov je zmagal z veliko premočjo. Dosegel je osem in pol točke pred Heinickejem in Rellstabom, ki sta dosegla šest in pol točke. Sledili so Hennig in Sainisch 6, Weichert, Vogt in Rein-hardt 4, Michel 3 in pol. Brinckmann in Ulrich 3. Velika šahovska olimpijada, ki jo nameravajo prirediti Nemci prihodnje leto v Miinchnu, ne bo imela oficielnega značaja, ker nemška šahovska zveza zaradi arijskega paragrafa ni bila sprejeta v mednarodno šahovsko zvezo, ki ima sedež v Haagu. Udeležba na tej olimpijadi je dana vsem šahovskim zvezam na prosto voljo Prihodnja ofi-cielna šahovska olimpijada se bo vršila leta 1937 v Stockholmu. V boju za svetovno prvenstvo je v osmi partiji zmagal dr. Euwe, v deveti dr. Aljehin in v deseti pa zopet dr Euwe. S tem se mu je posrečilo, da je le za eno točko zmanjšal Aljehinov naskok. Enajsta partija je jx> mirnem jjoteku končala remis. Za mateh vlada vedno večje zanimanje, ker so partije izredno živahne. Aljehin igra vedno zelo riskantno, samo da pride do zapletenih pozicij, v katerih pride do veljave njegova večja sjx>sobnost za kombinacijsko igro. V desetih partijah pa se je Euvveju le piosrečilo, da je s solidno pozicijsko igro spravil Aljehina v izgubljeno jxizicijo in zmagal. To partijo danes prinašamo. Dr. Euwe : dr. Aljehin 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—c6; 3. Sgl— 13, Sg8- 16; 4. e2—e3, e7-eb; 5. Sbf—c3, a7—ab (to je igral Aljehin že v matehu z Rogoljubovom in tudi v osmi partiji z Emvejem. Dr. Euwe je bil na lo potezo dobro pripravljen in je prišel v osini in tej partiji v prednost); 6. c4—c5, Sb8—d7 (v osmi jiartiji je igral Aljehin na tem mestu b7 —b6, kar se pa ni obneslo); 7. b2—b4, a6 -a5 (ri-skantna jx>leza. ki pa privede v partijo živahno igro); 8. b4—b5, Sf6—e4 (Aljehin skuša napravitj igro kolikor mogoče zapleteno, čeprav so izgledi boliši za belega); 0. Sc3Xe4, d5Xe4; 10 Sf3—d2, f7 f5; 11 f2-f3 (Euvve izkorišča z mirno px>zi-cijsko igro slabosti črne pozicije. Njegove napad Kemično čiščeno čeh-ino Sestavi iz črk v vsaki navpični vrsti besedo, da ti njihove začetnice jxnedo ime slovenskega dnevnika. Besede pomenijo: I. del Jugoslavije, 2. ptica selivka, 3. del obleke, 4. ženski poklic, 5. pogonsko sredstvo, 6. prevozno sredstvo. 7. veselo oznanilo, 8. pravljična oseba. Din 12 - Din f.V- 25'- Ibn :-»5'- Din B0- . Din !««'- . Din J50 - polpuh, beli puh, sivi kg poipnh puh najfinejši beli Din 220,- Poštna naročila pošljem po povzetju, pri naročilih preko 500 d -narjev poštnine prosto. — Zahtevajte vzorce! i Ekspertna hiša LUNA, v centru mu zasigura jasno pozicijsko prednost); Dd8—h4+; 12. g2-g3, Dh4—h6; 13. Ddl-e2, U8 —e7; 14. Lfl—g2 (beli igra previdno in se noče izpostaviti napadu, ki bi ga mogel črni pripraviti po fXe4 fXe4, SXe4 0-0) 0-0; 15. 0-0, Sd7-f6; 16. Sd2—c4 (beli dobro izkorišča svojo pozicijsko prednost. Skakač zelo neprijetno pritiska na polja b6, d6 in e5) Le7—d8 (črni prepreči belemu predvsem dostop na polje b6, ker bi bi! tam skakač najbolj neprijeten), 17. f3Xe4, f5Xe4; 18. Sc4 —d6, Dh6—g6 (črni brani pešca e4, kolikor ga more); 19. b5—M (beli si je pridobil na damskein krilu veliko prednost za končnico) Ld8—e7; 20 Sd6 rčli; D?6rS5u;- 21' V01^21 (Sc4—e5 ni šlo radi LX<5. Sedaj bi na LXc5 prišlo h4 in na DXg3 Lel!) e6—e5 (AJjehin žrtvuje pešca, da bo mogel igrati tudi s svojim damskim lovcem); 22. Sc4Xe5, Lc8—e6 (na Lxc5 bi sedaj prišlo Dc4+); 23 Tfl —14, Dg5—h6; 24. a2—a3, g7—g5; 25. Tf4-f2, Dh6-g7; 26. Tal-fl, h7-h5 (Aljehin poskuša še z energičnim napadom na kraljevo krilo, ki mu na ne uspe); 27. Kgl-hl, Dg7-h7; 28. Ld2-c3, Ii5 —h4 (na to si vzame črni možnost obrambe, ker bi otvoritev g linije dala belemu odločilen pad AIjehm zato raje da kvaliteto, zakar je pa končnica izgubljena); 29. g3Xh4, Dh7Xh4 (na gxh4 bi pri X>8, 32 d4—d5! (z žrtvijo pešca si otvori beli I'"'!0 I" partija je hitro odločena) Sf6Xd5; 33. Tf2 ,Xf8>. '^(8; 34. Lc3Xd4, LI8-C7; 35. De2-f2 (preti Dg3) Dh7-h4; 36. Df2Xh4, g5Xh4; 37. Lg2 X*t, Le7—d8; 38. Le4-f5, Le6Xf5; 39. Tfixf5, Obi Priš'° Txd5); 40. Tf5-f6, Se7 ;—c8; 41. 1 f6Xc6 in črni se je vdal. Konec je od igral Euvve precizno in elegantno. KURJE PERJE naravno, lepo blago po Din 5*. kg razpošilja po povzetju Iz Maribora Viljem Abt, eksport, Maribor Na-kim muzejem združeni mestni muzej v svojih dosedanjih prostorih živeti ne more ter poslati res to, kar bi v mestu s skoro 40.000 prebivalci biti moral. Pri takih zamislih pa bo potrebno upo števati tisto, ki ho Mariborčana najmanj fi; nnnčno obremenila, ki ho finančno najbolj poceni, ki pa bo donašalo Mariboru največ posrednih in neposrednih koristi. V zadnjem času so se pojavile po Mariboru govorice, da naj bi se podrl severovzhodni vogal gradu ali takozvana bastija. Uresničenje tega je nemogoče iz dveh razlogov. iz estetskega in s praktičnega. Iz estetskega radi tega, ker je z hastijo zvezana osnovna arhitektonska in estetska poteza gradu in bi dobil 7, odstranitvijo basti.je grad estetsko nemogočo zunanjost, ki bi hila za Pri napetosti lenivesti črev, preobilni želodčni kislini in zastoju žolča pomaga prirodna Franz-Josefova grenka voda. Kub. jk> iililn. soc. ik)1. In nar. adr. S-br. 154?.*,, 25. V. Maribor kulturni škandal. V zvezi z obstoječimi spomeniškimi zakoni pa je praktično o kaki odstranitvi bastije govoriti nemogoče, ker ima v tem pogledu zadnjo besedo spomeniški urad. ki je že pri nameri namestitve bivše Ažhetove tiskarne v bastiji to uradno in kategorično preprečil. Obenem pa stoji grad tudi pod zaščito 24 in 25 gradbe- nega zakona, glasom katerega se morajo v mestih poslopja zgodovinske pomembnosti čuvati v zgodovinskem slogu ter se morajo v tem vzdrževati, če, drugih možnosti ni, s pomočjo mestne občine. To so teoretična in praktična dejstva, preko katerih ni mogoče iti, in katera morajo upoštevati tudi propa-gatorji porušitve bastije. Na podlagi tega je potrebno danes grad kot dejansko mestno mariborsko last uporabili tako. dn bodo spodnji gospodarsko pozitivni protsori, mestu donašali vsaj del tega, kar je potrebno zn amortizacijo in obrestovanje kupne vsnte, gornji gospodarsko ilegali vni prostori pa se naj uporabijo, da bodo Mariboru posredno kar največ koristili. Pri tem pa je povdariti. da ne premore Maribor nikakih posebnih grajskih investicij ter more gledati samo na vzdrževanje in ohranitev gradu v celoti, kar zahtevajo tudi naši spomeniški in gradbeni zakoni. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, .1. novembra: 7.30 Kmetijsko predavanje: 0 k m et.sk i zafieiti (,!r. Schanor Dnlfel H.110 Napoveri 1 asa, porodila, objava sporeda S.15 Julranjn telovadba (Cirn Sonkal) S.45 7, ,lobr Lovske in narodme pesmi (poje a. Svetozar Banovcet, vmes Knieflki trio II..m Micki miSka pride v radie studio K.0O Nnipnveil (vjlss, objava *i>oreda, obvestila 12.15 Kar Selile, to dobite (plošfe) 15.1X1 Koncert riH. ork. 1 fi.00 O zimski zelenjavi (Kri«. Traven Albina) "'■15 Koncert rad. orik. 17.W1 Iz razvoia slovenske drame: T. Predavanje II. A. Linhart: Znpanova ^liokn (veseloicra). Osebe,: {Janj Nar. sriedaliiea 10OT Nae. ura: Mesečni politični pregled (iz BoUrrnd l) 2n.<10 Napoved easa. .poančMn, objava sporeda 20.1(5 V nkalnl koneort Ka. O lj d okopov a 21.0(1 Ura lahke clashe: Kmieert lamhnraške«a orkestra. Vodi r. Tx>.|ze Karmelj, vmes plošče. 22.00 NTa,pnved Nedelja, 3. nov. Rclurad: 20.00 Srbski veder "3 .KI Sprehod po Belgradu. 7,ameb: 20.15 Klavirski koncert ■u.on T*™, 21.30 Vokalni koncert. 22.15 Plesna glasba Rnnai: 17.50 Iz. operet. 20 nn Ita»,trgnnei-, šalnigra. Neslroy. 22.20 Violin, glasba, 23.14 Ples-nn glasba — nudimnetfa: 20 00 Bnronen Lili. opereta Ttnsr.kn 23.nn Plesna glasba ... Trsi.Milan: 15 311 Voj godila !7.nn PlaSde. 20.5(1 Medlim. oP., Barilli — rtim-Rarl' 15 30 Voj. godba. 17.011 Plešde. 17.10 Mamlol koncert. VkiiO Sinf. 'konc.. SM« Igra. nato plesna glasba -Prapa: 1.0.in Svadlia pa Moravskem. 2n .io Ork glas "l1" Operne arije. 21.-5, Ork. in viol koneort. 22.30 Plesna gln.sba. — ttrnthlava: 20.55 SlovnSke narodne. 22.35 r.lgansika glasba. — VarSara- '10 no Onk irKba. 21.00 Pestra ura. 22.00 Igra. 22.45 PloSdo _ llrrlin: 20.00 čarobna p1h'*;i1. opern. Mozart — Frank-fnrl-Vralitlava: 20.011 (!ei5a. onereln Jope« — Mn naknvn: 20 0' Irigita, opereta. Messnger. Ponedeljr r novembra: Rrlaratl: ■'ono Sev-IHski brivee. onera. TTossIpi, -- Znoreli,- ">o.no Bolgrad — Ravni: 17. il Voj. godba, 2n no Nar. gled iz Nirie \v-s trite. 2t.nn Ronin>iti''iiii glasba, :ai5 Rad. Orkeslor 23.45 Jnzz. Rndlmpetfa: °n.30 Vnr,laeile •>"» 20 Ciir glasba, 23 00 Ploflde. — V ta llalija: 17 IM Pl«wi 2n ii Proslava zmage. '."2 on sinf. koneert. — Prana- tO 3n c"'e5ko narodne. 111 50 Knnrert oo SMO ah. «' Prenos iz Turna. - Rr„„: 10..1O Plesna glasba. 20.10 Irra _ nralitlara: 10 30 rinerne arije. 1S..K1 Dpevel potnourt 21.ln r.ndnla, 22.45 PloSde - Vnr Sara: ->0.00 Koru tri,,.' ba. 21 00 Zlior poje. "2.00 Ork. ia klav. koneert -'3 05 Pložde - Url in: "0.3O Und ork. i*r nJitlnra- "o'lo Plnvt Iionedeljek. -- Franl:fnrf: .to Beelhovnov kop cert. — Manaknvn: '10.10 Pester veder. POIZVEDBE Križe na Gorenjskem I Pevski koncert, na praznik Kristusa Krn I j a, pod vodstvom vnete pevovodkinje, gdč. Mandele .Ttilke, nas jc kot prvi te vrste v Krizah prav zadovoljil. Program obširen 11.1 pesmic mešanega, moškega in ženskega zbora) in raznolik. Podpisani, kateremu so pevske razmere v Križali dobro znane, sem se čudil vztrajnosti, s kalero so se lotili-ne lahke naloge. — Zbor šteje 14 ženskih in 12 moških glasov. Kar polna, gosta harmonija nam je donela na uho. Sami mladi, čvrsti glasovi. Soprani kot bi zvonil, alti so se raz-koraeili v ženskem zboru, tenorji prav točni — (z vztrajno vajo jim bo glasbena muza glas se bolj spopolnila), basi korajžni in gibčni. Thidi dinamiki in agogiki ni kaj očitati, dasi jim pot navzgor še ni zaprta. Da so se skrbno pripravili, kaže tudi to, da so mnogi kar na pamet peli. Prav všeč mi je bilo, da so po večini skrbno pazili na pevo-vodkinjo, ki je sicer bolj mirno, vendar točno in korajžno vodila — tudi brez not, Pred koncertom je podpisani podal v nngo- V Pri nas ne govore fraz« temveč de stva ! RADENSKA je nallatlil v cel: Jugoslaviji 1) po vsebini litija (proti sečni kislini) : 2) po množini prirodne ogljikove kisline (panhormonl 3) po množini in raznolikosti zdiaviloih sestav,n, CdlllU v celi Jugoslaviji 41 s težkimi metali |za č'ščenje in okrepitev krvi življenskih sokov v organ zmu.) Zalo jc ltiho /drava ln rtohra * voru nekaj misli o petju in glasbi. 7. veseljem moram poudariti, da je občinstvo ra zumelo namen prireditve .ker .je do zadnjega količka napolnilo dvorano, kur se pri koncertih ne zgodi prav pogosto. Le korajžno naprej za našo. tako lepo slovensko pesem' L. (i. (Jesenice). Speti Primorje : Hašk Velika nogometna borba bo danes ob 14.30 na igrišču Hermesa; ob 13.30 prvenstvena tekma ju-niorjev Primorje : Jadran. — Primorju in HaSku ^re za vse, zato se pričakuie zelo napeta in živa igra. Glavno tekmo sodi g. Goranič iz Belgrada. Hazena Jadran : Ilirija ob 14.30 na igrišču TSK Moste. V odločilni tekmi za jesensko podzvezno prvenstvo se srečata popoldne ob H.30 na igrišču športnega kluba Moste domača rivala Jadran in Ilirija. Za Hlirijo bo današnja tekma zadnja preizkušnja pred težkimi »finalnimi tekmami za državno prvenstvo, v katerih mora nastopiti 10. in 17. t. m. Nastopila bo zato predvidoma v isti postavi, s katero se bo borila prihodnji dve nedelji za ponosni naslov drž. prvaka. To nam je dovolj jaka garancija, da bomo gledali lepo in zanimivo igro, zlasti še, ako upoštevamo lep napredek Jadranpve družine. Zmagovalec današnje tekme bo zasedel prvo mesto v prvenstveni tabeli jesenskega dela prvenstvenega tekmovanja, zalo vlada za igro veliko zanimanje. Ker se vrši tekma na nevtralnem terenu in pred nevtralnim občinstvom in ker bo močna Jadmnova družina sigurno nudila trdovraten odpor, je vprašanje zmage Ilirijank še odprto, j «*»wti čeprav razpolaga njihova družina z bolj rutinira-nimi in tehnično bolje izvežbanimi igralkami. HfcRMfcS : ILIRIJA 5:4 , Po štiriurnem boju je danes v tekmovanju moštev /a dravsko prvenstvo v 'able-tenisu ller-mes premagal Ilirijo in s tem .»svojil prvenstvo dravske banovine. Posamezni rezultati: Geržinič (I) : Marinko 0:3, Werssbaclier (1) : Djinovski (M) 2:0, Čiža (I) : Horvat (H) 1:2, Weissbacher : Marinko 0:2, Geržinie : Horvat 0:2? £iža : Djinovski 2:0, Weifisbacher : Horvat 1:2. ?.iža Marinko 0:2, Geržinie' : Djinovski 0:2. V predtekmovanjih je pa Ilirija premagala se Korotan im Maribor s 3:0. Ilermes pn ista dva s 5:0 in 5:2. Najzanimivejše je bilo vsekakor tekmovanje Ilirija : Hermes. Spočetka je /gledalo, da lx> Hermes gladko zmagal, saj je že vodil 4-: I. j pozneje pa je Ilirija izenačila na 4:4 in šele zadnja partija Djinovski : Ger/ini' je prinesla zmago Hermesa. istočasno se vrši tudi tekmovanje v singlu juniorjev in seniorjev. Tudi tu. kakor izgleda, se bo razvila glavna borba med Ilirijo iu Her-inesom, ker se letos ni prijavil noben zagrebški klub. Finalne partije v singlu juniorjev. seniorjev double, mixed-double in ženskem singlu se bodo odigrale jutri zvečer ob 8 v dvorani hotela rMiklie«, na kar opozarjamo vse prijatelje table-tenisa. Tekmovanje se zaene jutri ob 8 zjutraj, se nadaljuje vse dopoldne do 13 in popoldne ocJ 17 naprej. Ključek na verižici sem izgubila v četrtek, dne 31. okt. od Holzapflovt* ulice do sv. Križa. Najditelj naj ga odda proti nagradi v. upravi Slovenca-. I Smuške telovadbe prične vaditi pod okriljem SPD smuški učitelj JZSZ g. Kveder Janez v torek, dne 5. t. m. ob pol 20 v telovadnici II. drž. realne ! gimnazije na Poljanski cesti. Prijave sprejema pisarna SPD na Aleksandrovi cesti št. 4 ter g. Kve- ! der v torek pred začetkom telovadbe. Zimskosportne prireditve Sm. kluba Celje v j sezoni 1935-36. Tečaji: Od 27. decembra 1935 do 3. jan. 1936 mladinski tečaj pri Laurichovi koči na Rogli. — Od 5. do 12. jan. 1936 tečaj za slalom in smuk pod vodstvom inozemskega trenerja in j učitelja JZSZ. — Od 5. do 19. jan. smuški tečaj 1 za začetnike in izvežbane na Rogli pod vodstvom 1 učitelja JZSZ. — Teden po veliki noči: alpinski ! tečaj na Okrešlju pod vodstvom učitelja JZSZ. — \ Tekme: Dne 12. jan. 1936 mladinske tekme v j teku in skokih v Lincah pri Celju. — Dne 19. ja- i nuarja klubsko prvenstvo v slalomu, katero se iz- ! vede ob priliki banovinske skakalne tekme v Lis cah pri Celju, Skakalnica je povečana in dovoljuje skoke do 42 m. — 16. febr. podzvezno in banovinsko prvenstvo v slalomu za dame pri Celjski koči. — 13. aprila tekma v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj. Prireditelj si pridržuje pravico event. sprememb. — Smučarski klub Celje. GZSP (službeno). Nn izredni jflu\ni *kup«>lni <./,Sl\ ki se jc vršila 27. okl. i. t. na .lo.sonu-.ah. Jo liiln i7,voljf»iitt sledeča nova m»rav», in aieor: prod sodnik dr. Potočnik Miha. I. m*lfprodsedmik Zupan .lo srp. II. iKxtpr»wl sodnik C:op Miha. I. tajnik Ravnik Stanko, II. 1 a.Jai i-k VindiSov Slabe, hlnvajnitk .lnrau Ignac, gosiKKlar Kavnihar Leoiiold. teli. reT. Nov*nk Viktor, leli. vodstvo: Krel h Mntevž. Korenini Drugo, ltahlč Maks.. (Mar Frane. Kramar Janko, protfluliikkn lkižič Alojz in Dobovifcek Ciril; C/erai Drago. Kahi/-Minca in Rerlot Anton mladinski otKsek. 0lar Franc. Plei wei«s K. in Jaion Vinko. Službeno šl. l. INmIv.vezna prvejieilva: I. v aLiw*ki komhiiiaei.ii jan. MM. II. Kla^iV-no prven«t\'o 8. in f). febr. ITT. Mladinsko klasično prven stvo Ui. febr. lOM. IV. Mlasebni snuiAkn-sotlniški tečnj. Prijave zn ta te.<^ai. ie i^lati najkan noje do l.">. nov. t. 1. na tajništvo G5W1\ V»i klubi naj takoj »ttojo vnakolelni obv«wni zdraviniški pregled vseh verine.inunih tekmovalcev, ta potrebue tiskovine nnj se obrnejo na naše fa.inifttAo. Službene objuve ljubljanske bazena pod: ve ie. Za prvenstveno tekmo Ilirija: Jadran se «b>lo^-i nov t«r min :t. novmnbra Za nn\e<|eno tekmo delegira l)ot»erlet. - \' nedeljo, nov. se t7.ve«lejo praktični Iniški ivjpiii, nn kar s«- opozarjajo st;< na isto igrišče in ob iwtom i\-isii vse verificirane bavenašice, 'ki ne IkvIu zaposlene v prvenstveni tekmi SK Ilirija: Jadran. Igralke morajo imeti s s»>l>oj kompletno opremo. — Teoretski izpit /m hr-.enskr sodnike sin im»1o z i J n kandiilatii (Jrintal in Kosmač. Verificira ^r prv. tekma od//veznega tajnika. SK Ilirija 'K»/.iva. da se spora/ume z SK Viktorijo (Rn»d) za 'frin ni' .d« ' finalnih tokem za tir/. pvven-'- o. \' nn« n i>|np>m «ln čaju bo zvezna uprava določila termine to, nov. * Rrodn in 17. nov. v Ljubljani. Kolesarska :»eza. podr.veza Ljubljana obveš«'/. da imajo Klasom dopisa Zver/,,. /. .Im- •_>>. t. m. poslali slike (v dresn) sledeči prvorii/.nvlni \o/;ui: Abnlnar ; hrane. Oblak Janko. Gnrtner Frnne. Trob»>»- Frnne in Rozman Ivan javilzveze Maribor, Slike je dostaviti i tajniku iKHl/.veze (Oregoren) najkesiu'i<« do :t. no\. I0:i. .IS K Primorje (lahkoallelska sekcija I. Opoznria mo vso aktivno članstvo, da je sporini u<'-i!.dj iv (I,a dea. gos]». Otto Klein. / včerajšnjim .Im-votn prevzel vodstvo tehnčnega i športni učitelj za lahko atletiko pri štajerski lahko atletski zvezi, (danstvo naj niocrovo udejsivovanj" i>r" nas izrabi v svoj prid v čim večji meri. V«i, ki boflo resno izvrševali trening in ga redno obi-kovali. Invb. brez dvorna zaznamovali po končanem tečaju veli', na.predok! (i. Klein bo vodil trening dnevno v dveh delih in aieer: pre»|iTa»ldne naprei. popoldne rxl 14.:J naprej. Pozivamo vse, atlete, dr redno in to.-n.-obiskujejo treninge, prooznrja ponovn planinske postojanke Osrednjega društva SIM>: Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob I boiah in nedeljah ter praznikih. Ob Rohinjsken. iezern i vabita na oddih postojanki Zlatorog in Sv. Jane/. Orožnovn koča na ("rili Prsti Je odprta ob sobotah In nedeljah, ako je lepo vreme. V Kamniških planinah so stalno oskrbovane Dom na Krvavcu in kočn nn Velki Planini: izleti k tem postojankam ter bivanje <• njih je zelo prijetno. Dom v Kamniški R^striri ^ dostopen tudi onim izletnikom, ki uporabljajo avtomobile. -ker je vozna eeatn v najle|>šem stanju: vabi nova pešpot na desnem bregn Ristr.ice. S K Ilirija (bazenska sekeija). Po nalogu podzveze mornjo biti v neo prvenstveni tekmi Ilirija • Jadran na igrišču TSK Moste. ('Mani sodniške komisije in sodniški kandidati moralo biti na navedenem '•gri ščn naj' asueje ob 11.-Ki Kandidati, piščnlke! Ilirija m in SK Jadran morata i"*staviti za te izpite zadostno število hazenaAic. Verifikaeija igralk nj pocoj. Klefiš •eva salama novo blaso, povsem zrelo že od 15. avgusta povsod v prometu fiosporiarslvo Zborovanje obrtnih zbornic v Osieku Kakor smo žr puručiili. jr 1>i 1 ;i v ilurh 2K. 23. in ;ill. oklobra v Osijrku kniilrivnrn o.n-l niskih zbornic in olirlnili odsekov skupnih zbornic i/, rolo držav r. knlrrr .sla sc udrlr/i In t nili ilrlrgula ljubljansko zbornice pmlprr-M-sodnik g. .1. Ic 111 ■ k in tajnik >r. 'Ir. l'rol mir. Ob navzoč nos I i delegatu mi nisi rsl vn I i-(•IIvilic in iudusl ri.ir dr. ((licu su bile .-iiri-jete pil i/.erpnih in obširnih dolini alt naslednje resoluciji'. V zvezi z riTrraloni ljubljanski' /.bor-nirr z,-i trgovino, olirt iu indiisl ri.iu oprouee-vnnju razlogov uvoza obrtniških proizvodov, ki ga .ie podal g. dr. 1'rctnar, konferenca ugotavlja'. da naše. danes še nerazvito gospodarstvo. plača letno inozemstvu ogromen Inbul zn njegovo delu in izdelke, ki si' more cenili na mt kol i milijardo I »iti. (ločini se lo _ inozemstvo proti uvozu naših ngrnniih proizvo diiv vedno bolj za Iliru. Uu hi se čimbolj po-iačala intmi/.ilrta iu kvalileta domače obrl niške proizvodnje, tako da bi postni uvoz. olirlniških izdelkov iz. inozemstva vse bolj iu ho I j nepotreben, smnlru koti fereneu, da JC t roba izvesti sledeče ukrepe: . 1. l"voz delnnih strojev, tehničnih instalacij. orodju, sirovin, pogonskega materija1, in pomožnih sredstev, ki so pojrehmi obrtniku za čim racijoualne.išo delo in poceii t v prui/.voilov. katerih pa v državi s"lob 11 i rn n -1110 ali za katere ni izgleda, da b.i sc mogli v dogledni dobi proizvajati donin, jc treba ."iu bolj olajšali. 1'azen lega jc potrebno, dn sc adminisiraliviii iioslopek za dosego olajšav čim boli poenostavi, in na tn način omogoči, da so bodo obrtniki tiuli dejansko mogli okoristili z. zakonito predvidenimi ugodnostmi. ■j. |)a sc ublaži težko stanje mnogih panog obrtniške proizvodnje, ki se nahaja v konkurenci 7. inozemsko, je treba do skrajnih mej izvesti re-glemeulacijo in kontrolo uvoza ler z. odklanjanjem uvoznih dovoljenj iu plačilnih sredstev onemogo čiti vsak uvoz izdelkov, ki se morejo v zadostni količini proizvajati doma, zlasti pri uvozu po diimping-cenah. it. Da bi se naša konsumentska javnost prepričala, da proizvodi našega domačega obrtniškega dela niti najmanj ne zaostajajo v kvaliteti z.a proizvodi inozemstev, je potrebno opozoriti s sistematsko propagando konsumente, da je v njihovem in splošnem interesu, da kupujejo blago domačega izvora ler da je treba usposobili obrtnike v tehničnem in komercijeliiem pogledu, da bodo mogli zadostiti tej zahtevi. t. S strokovnim šolanjem in praktično izobrazbo obrlnlikcga naraščaja in mojstrov, zlasti pa ■z, dopolnilno izobrazbo in prakso v inozemstvo ler s specializacijo in podelitvijo dela med poeiliniini . podjetji obrtniškega značaja je treba usposobili i naše obrtnike, da bodo mogli prevzeti tudi ono vrsto proizvodnje obrtniških izdelkov, za katere obstoje vsi objektivni pogoji pri nas, a se li pro- j izvodi v državi še iie izdelujejo ali ne v zadostni | količini in kvaliteti. 3. Za uspešno izvedbo leh ukrepov, zlasli pa. i da sc prouče konkurenčni pogoji domače proiz- > vodnic in vse možnosti, da domača obrtniška delavnost v čim večji meri nadomesti inozemske obrtniške proizvode pri zalaganju notranjega trži šča. je potrebno, da se osnuje pri ministrstvu Irgo- [ vino in industrije poseben posvetovalni odbor z.a j zaščito domače obrtniške proizvodnje. Na podlagi poročila delegata Trgovsko-indu slrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu pa j.-bila v zvezi s poročilom n možnostih izvoza olu-i-niških izdelkov sprejela resolucija, ki ugotavlja. 1 da je potrebno v obrtniški proizvodnji izbnljšunj" kvalitete in določilev standardnih lipov onih obrl | niških izdelkov, ki bi se mogli razpečevali v velikih količinah. V komercijalnem pogledu se priporoča obrtniškim združenjem, da proučujejo možno-! sodelovanja in združevanja obrlnišlva radi samostojnega izvoza brez posredniška. V propagandne svrhe je treba prirejevali kolektivne raz slave v inozemstvu. Posebno važno pa je, da se pritegnejo ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb k sodelovanju obrtniške zbornice in obrlui odseki skupil Mi zbornic, da se zajamči in osigurn poja-fani izvoz, obrtniških proizvodov. \ resoluciji glede obrtnega nadaljevalnega šnl-iva sc med drugim zahteva podpora iz. državnih sredstev V znesku najmanj 10.000.0011 Din, dočim sc je glede nelojalne konkurence sklenilo, da sc izdela načrt posebnega zakona, ki bi zaščitil solidno obrtništvo pred onimi načini nelojalne konkurence, proli katerim danes ni nobenih sankcij, zlasti pa pred dolom in prodajo z.a slepe cene. Nn predlog novosailske zbornice je konferenca razpravljala ludi n vprašanju Bate ler sklenila zahtevati od iniuislrslva trgovine, in industrije energične ukrepe, ila se Itafi onemogoči' poslovanje, zlasti da sc ugotovi, zakaj se mu dovoljuje prodaju in popravljanje čevljev, Mudi z.a lo nimu pooblastila. Konferenca je vzela soglasno na znanje poročilo podpredsednika ljubljanske zbornice za trgovino. obrl in industrijo g. Josipa Krhek« o pol« aaju iihsolvenloi tehnični srednjih in ilelovodskih sol ler ua njegov predlog sklenila v zvezi s svojo akcijo glede uvozil in izvozil obrtniških izdelkov ler sistematskega usposobljnnja obilnega naraščaja z.a povzdigo, razširjenje in specijalizacijo obrl-niške proizvodnje, da se o tem vprašanju razpravlja pod posebno ločku dnevnega reda prihodnje konference. Soglasno jo bil sprejel ludi predlog g. lic-lioka. da konferenca odločno vztraja na svojih predlogih in zahtevali, ki so izražene v resolucijah glede kreditne zaščite obrlnišlva z ozirom na kmelsko znščito. Končno jo bil sprejel predlog zagrebške obrl ne zbornice glede preureditvi1 postopanja pri oddaji javnih dobav in glede dela v lastni režiji. Sfanje naših kliringov Po stanju z. dne 31. oklobra (v oklepajih po-rlalki 7-i 2-1. oktober) io bilo slanjr naših kliringov naslednje: N e ni č i j a. Saldo je ponovno naraslel za dva miljona in s tem dosegel rekordno vsolo 322 milj. Din. Zadnje izvršeno izplačilo ima šl. 8.220 (8.133) ■( dne 0. (3.) milja. Italija Saldo je sicei padel od rekordnih 175 na 170 milj., venrlur se je čakalna doba podaljšala od K7 na 90 dni, saj ie bilo zadnje izvršeno izplačilo šl. 73.1.V? (7t.ni'»l) z. dne 29. (27.) julija. H o 1 g a r i j a. Saldo 000.1*111 (023.000) Din. zadnje izvršeno izplačilo šl. 783 (7-18) 7. dne 16. avgusta (11. avgusta) Romunija. Saldo je padel od -1,700.000 1111 338.000 Din. zadnje izvršeno izplačilo šl. 843 (708) z dne 10. oklobra (18. novembra). Turčija. Saldo 840.000 (1171.000) Din, zadnje izvršeno plačilo šl. 057 (042) z. dne 20. (19.) septembru. Akcija za ustanovitev Drušlva dolžnikov v Ljubljani V četrtek. 31. oktobra je bil v Ljubljani sestanek interesentov za ustanovitev Društva dolžnikov. Sklicatelj sestanka dr. A. Sagadin jo v daljšem govoru pojusnil. kako je baš radi pretirane deflacijske politike prišlo do sedanjih ležkih razmer z.a dolžnike. V leni položaju je nastala akcija, ki nai zbere vse one, katerim je na izhod iz sedanje gospodarske krize. Obširno poročilo je (Kidal tudi na zborovanju dolžnikov v Belgradu, ki je bilo pretekli mesec. Podobna društva dolžnikov obstojajo tudi v drugih banovinah in potrebna je čimprejšnja ustanovitev takega drušlva ludi pri nas. Svrba društva bi bila. da propagira preusmeritev naše gospodarske politike. V la namen je potrebno. da se zaščita razširi ludi na druge sloje fire;-bivalslva. da se sploh uredi vprašanje vseli dolgov. Potrebna je obnova kreditnega gospodarstva in |xivečnnje obtoka bankovcev, da se pritegne v promet le.zavrirani denar, nadalje bi bilo potrebno. znižali obrestno mero. podaljšali amorlizacij-skr roke, znižanje stabilizacijske stopnje dinarja, zvišanje cen kmetijskih proizvodov ild Na sestanku je bil izvoljen ludi pripravljalni odbor, kateremu predseduje g. dr. A. Sagadin ler so poleg gospodu isk i b krogov v njem ludi odvetniki. IKJ 10 M NI UKliKPI IMiOTI ITALIJI V smislu odloka Zveze narodov, odbora zu koordinacijo sankcij je po sklepu ministrskega sveta t t či podlagi deviznega pravilnika prepovedano L Niti posredno uiti neposredno dajali posojilu, vpisovanje posojil, emitiranih od italijanske države. 2._ Prepo; vedami je otvoritev vseh vrst bančnih ali kakšnih drugih kreditov Italiji kakor ludi ntikiindiin izvršitev že zaključenih pogodb o dajanju posojil in kreditov ital. vladi. 11 Ni dovoljeno dajanje posojil Italijanom niti drugim. 4. Ni dovoljena otvoritev kateregakoli bančnega ali drugačnega kredita itali; janskim državnim in pravnim osebam, a. NTi dovoljeno nobeno izdajanje delnic ali nabava denarnih sredstev nn ozemlju naše države z,a račun uli v korist javnih korporacij v Italiji, fizičnih in pravnih oseb itd. Pod odredbe tega odloka ne spadajo usla-novo. ki imajo buinunitari cilj. Odlok jc žc slopil v veljavo. VeJihi dobički Trepče \ Dobiček rudnika Trepčn je znašal v tretjem ielrllelju IU3H 132.537 funtov šterlingov pri glav niči, izdatki pa so znašali 8.421 funluv. Drugo re-Irllelje je bilo prvotno zaključeno z. dobičkom 101.481 funtov, je pa zaradi dviga cen naraslel na 128.120 funluv šlerlingov. Tr dni je bilo objavljeno, da znušn dodalna divideinlu Trepčr II pene, lorej skupno l šiling, kur znaša 'JO"n 110-tninala, dočim je znašala za leto 1033-11(34 12.5%. DOPOLNITEV PKAVII.NIKA O B1MC7,- PI.AfNI IN IHJODNOSTNI VOŽNJI Promet ni tninislrr je odobril dopolnilrv čl. ,'l sedanjega pravilnika n brezplačni iti ugndnostni vožnji lako. da se bodo odslej odstavki 4. 3, (i iu 7 glasili takole: Ministri v pokoju in nu razpoloženju, liani v pok., za truii vpokojnni državni usliiž bruci in vpokojnni duhovniki iz drugega odstavka Ic.gu člena uživajo na železnicah in ladjah v državni eksploulaei.ii popust v vožnji 30% noruialnr vozne cenr ,'l-krat lel 110. Oluni družiti uktivnih 111 i nisi rov in I)«-iiov. ministrov v pokoju in na razpoloženju iu banov v pok., z.a lemi člani rodbin oseb navedenih v leni člrnn uživajo na železnicah in luil.iuli v državni eksploalariji 50% normalnih vozilih rrn ,'l-krat lelno. Zn družinske člane so smatrajo: I. 7,11-kouila žena, 2. zakonski olroci do dovršenih IS lel. 3. vdove in otroci umrlih uslužbencev, dokler prejemajo pokojnino. Osebam z omejenim številom lHiUivnnj se računa potovanje Ijn in nazaj kol rim polovanje. Pnlovan.ir se lahko izvrši po volji z. železnico uli ladjo ali kombinirano. Trgovanje z. valutami na naših borzah, lz Belgrad« poročajo, da je ua predlog Narodno banke dovolilo finančnu ministrstvo, da se 1111 naših borzah trgujejo po stvurnili tečajih v svobodnem prometu tele valute: grške drahme, romunski leji, avstrijski šilingi, angleški ftinli slerlingi, bolgarski levi ter madjarski pengii. V pelek jc poslovala samo helgrajska borza ler so bili na njej zabeleženi lile tečaji: madjarski pengii 0.15—0.25, leji 20.73—27. levi 45.50—40 in angleški funli 238. Tekslilana. tovarna sukna. d. d. v Kočevju, li,niska uprava je dovolila Tekstilani, tovarni sukna d. d. v Kočevju izpreniembo pravil, kolikor se nanašajo 11« gluvnice podjetju. T11 je zmanjšana po sklepu Imiskeg« občnega z.bor« od 0 na 1 milj., nalo pa zopcl povišana na 4 milj. Din 7. izdajo 30.000 delnic po 100 Din nominnla. Končani poravnavi: Jakše l''ranc, trgovec v Celju; Pavla Marija gostilničurk« v Sp. Iludiuji pri Celju. Odprava koukurza: Dollar Jože, posestnik v ('momlja (vsa masa razdeljena). Statistične računske podlage pokojninskega zavarovanja jugoslovanskih rudarskih iu iopilniških delavcev. V »liliiilur fiir Ver-sicherungsmathciiintik«, ki izhajajo v P>er-I i mi, je šef statističnega urada pri Okr. uradu za zavarovanje deiavrrv v Ljubljani g. Ivo Lah objavil Mudijo Statistične računske podlage pokojninskega zavarovanja jugoslovanskih rudarskih iu Iopilniških delavcev«. Razprava jo izšla tudi v posebnem odtisu in obsega 27 strani. Po uvodu n organizaciji bralovskih sklndnir in o izbiri statističnega matori.iala. Izsledki se nanašajo na lotu 1886- -1888 in 1004- 1013. Prvi del raz: pravr jr 0 umrljivosti ženo in otrok, drugi del pa obravnava umrljivost aktivnih članov in invalidov. Razprava vsebuje dragoceno gradivo, ki ga jr avtor podal v kar moči najpopolnejši znanstveni obdelavi, ka teri gre vse priznanje. Malijnnsko notranje posojilo. Kljub skeptičnim prognoznm napreduje vis novega italijanskega jio-sojiln lepo. Predvsem «1 vsi zavodi v konzorciju za novo nolrniije posojilo izvršili konverzijo svojcem poseslva 3.5"o obligac.ij v ,V> lip. številni so bili vpisi ludi zasebnikov. Od 28. okiobra I. j. od začetka vpisovanja, od ponedeljka pa do četrtka je bilo konverliranib 20.2(10 milij. lil (od skupno 02 i miljard liri. kar pomeni za državo dohodek v go-tovini 2.200 milij. lir. ker morajo vsi podpisniki I del obligacij, ki jih konvertirajo, plačati v gotovini (od 15 do 25 lir pri komadu imenske vred-uosli 100 lir). Italijanske valutne rezerve, lz VVa&hinglona jM>r0čaio. da je laniošnji trgovski ataše j}ri ilali-janskeni. poslaništvu izjavil, da znašajo italijanske terjatve v obliki papirjev in inozemskih kredilov 1 milijardo dolarjev ali 12 milijard italijanskih lir. S io veliko vsolo. ki pa ie gotovo nelikvidna, si bo Italija pomagala nekaj časa, ker njene zlate rezerve stalno kopne. Letina v Češkoslovaški. Statistični urad v Pragi objavlja podatke o letini 1935. Pridelek pšenice znaša IC.!) milj. met. stotov (lani 13.fi). pridelek rži lfi.4 (13.21. ječmena 10.fi (111.3) Sn\ Rohmer: Skrivnost dr. Fu-Mancuja »l>nv dvomu .jo kuj važnega, je menil moj prijatelj, če pa lici /a stvarjo Ku-Manen. l»o kaj strašnega!« Ker ta čas ni šel noben vlak v dogovorjeni kraj. sva si najela avto. Meri vožnjo je Smilil živahno pripovedoval o ovojem službovanju v Burmi. Kazalo je. da se namenoma ogiblje vsaki omembi prilik, ki so ga prinesle v stik z groznim voditeljem rumenega gibanja. Njegova opisovanja so obravnavala bolj solnčno kakor pa senčne strani orienta. Slednjič sva prispela na cilj. stopila v stražnico in sledila uradniku \ sobo. kjer naju je pričakoval \\"eymouth. I bogi Cadbv je moral umreti.« N jegov sicer doka/ osorni glas je tokrat mehko /venci. 'Bil je zelo vose uradnik, ki ic še mnogo lepega obetal.« Smith je tlesknil z desno pestjo v levo dlan ter polglasno klel, medtem ko je hodil po mali sobi sem ter tja. Nihče ni spregovoril, in v tej tišini sem slišal zunaj šepetanje Temze, ki je vedela /a toliko strašnih skrivnosti, h katerim se je zdaj pridružila nova. Mrtvec je ležal na mizi in jc bil oblečen v robato mornarsko obleko. Sodeč po zunanjosti, se je bil oblekel v obleko tujega mornarja. I emni kodri so se mu prilepili na r javo čelo. Knkor so mi pravili, je bila njegova polt nn-barvana. V enem uhlju jo imel uhan. nn levi roki pn so mu manjkali trije prsti. Skoraj iste okoliščine, kakor pri Mnsonu.: je opomnil nadzornik Rvmnn od rečne |>olieijo. »Zarlnjo srerlo je uporabil svoj orosti čas. da je zasledoval neko sumljivo zarlevo. v četrtek zvečer ob desetih pa ga jc naš stra/ni čoln potopni! i/ Temze, v bližini Hannover-I lolen. Palec iti kazalec desne rok«- sta bila odsekana, levica pa .je bila grozno razmrcvarjonn.* Prenehal je in pogledal Smitha. Pri laskarju jc bilo isto. \li sc spominjate, kakšne so bile njegove roke?« Smith je prikimal. listi ui bil lasknr. je zamolklo odgovoril. -Bil je dakoit.« Spet je nastal premor. Ogledoval sem predmete, ki ^o jih našli v Cadbvjevi obleki. Nič posebnega ni bilo. le v zrahljani ovratnik jc bila vtaknjenn kitajska kita. ki je napotila polici |o. da so pozvali Navlanda Smitha. ker so v kili videli sled za pov z ročev a Ireni tajne diaini Kitajska kita! /e t«) jc nekaj pomenilo: še bolj pu jo bilo vse poudarjeno s tem. da je bila kita pritrjena na skoraj goli lasulji. Ali ste prepričani, da kiiu nc spada li kaki kitajski krinki?« je vprašal Weymouth C nrl-bv se jc znal mojstrsko zakrinkati.« Smith mi jc razdraženo iztrgal lasuljo iz rok in jo pomeril na mrtvem uradniku. Mnogo premajhna je! In ali vidite na debelo obloženo sredino? l.nsuljn jc bila napravljena zn docela nepriročno veliko lobanjo.« Vrgel jo je vstran in sc pričel nemirno sprehajati po sob: Kje ste našli mrtveca?' je poizvedoval čez čas. \ rerneiu orlseku l.imchousc. ni/e od ( o-mer( inl-l )oek-Piera. pred pol ure.« I11 kdaj sle ga snoči zadnjikrat videli?* Okoli osmih.« Meniš. Petrie. dn je ><• dolgo mrtev?* Površno cenjeno, kakih štiri in dvajset ur.* sem odvrnil. ■»Tedaj jf jasno, da jo bil Ku-Mančujevj drhali z,i petami — da je sel za kako sledjo blizu BntolifM liglivvava in da je poleni še isti večer našel smrt. Veste, ali je res Šel tjakaj?« Ku jpa.«, je |Kitrdi1 Wev inoul.h. Seveda je bil molčeč in zakrknjen — krasno napredovanje bi ga dospelo, če bi se mu posrečilo razčistiti zadevo, /aupal mi je le toliko, da I bo noč prebil v tistem koncu. Proti osmi. kakor I sem ze dejal, se jc odpravil proti svojemu dom,!!, (bi sc preobleče.« Ali jc pisal k.ik dnevnik o svojih poslih?« Vsekakor. Cadbv je bil zelo častihlepen, (»olovo bi radi videli njegov dnevnik? Če hočete hipec počakali, bom poizvedel zn njegov naslov. Stanuje nekje v Brixtonii. Nadzornik \Vcymouth je stopil k telefonu. Njegov tovariš Rvman jc zakril mrlvečcvo obličje. Navland Smith jc bil vidno vznemirjen. -Petrie. veš. da je C adbvjn skoraj uspelo, kar sc jc nama izjalovilo. Niti malo ne dvomim, da je bil ln-Mančuju lik zu p< tami. -Ubogi Mason je najbrže v isti zadevi storil kako neprevidnost in ga jc pri tem zadela podobna usoda Brez drugih dokazov bi že zadoščalo to, da je oba doletela taka smrt kakor najinega dakoita. zakaj midva veva. da je In-Maiičii umoril dakoita.« •Kaj pn pomenijo zrn reva r jene roke. Smit.li?*' Sam Bog vedi' Misliš, da je Cadbv utonil?« . Nikukih znamen j nasilja m videti.-1 S;i j je bil izvrsten plavalec, gospod doktor.« sr j(> vmešal nadzornik Uviunn v pogovor. Pridobil sj jr |»j| >,. razne športne nagrade. ( adbv se ni dal lako i/lnhkn spraviti v kraj. Pa tndi Mason se jo čutil domačega v vodi.« Smith je obupno dvignil ramena. Upajmo, da bomo nekoč dognali, kako sta končala.« We>niouth se jc vrnil od telefonu / beležnico. Naslov se glasi: ( ohl-l lavbour-I.ane. f». Moj čas liii 'žal ne dopušča, dn bi vns spremil, sicer pn boste hišo brc/ težave našli. Je bli/u brix-tonske policijske stražnice. Cadbv je bil samec in brez sorodstva. Njegov dnevnik pn ui v pisalni mizi. temveč \ gornjem predalu omare v kotu. Mislim, da je ta ključ pravi. Stili tli je prikimal. Po j di. IVIrie! Nobene sekunde ur smevu izgubili.' Nnjin uvio šc stnl pred vbodom. Mnlo kasneje smo sr peljali skozi NVapning lligb Strrrt. Komaj smo sr peljali kakih slo meirov. ko sc Smilil udari jio kolenu. Kila'« jr vzkliknil. -Pustil srni jo luni. Moram jo brezpogojno imrti. Sloj! St"|!' ju ovsa 111.3 111.81 milj. stolov. Ker |iu je šr od luni oslalo 3.3 uri,i. met. stolov blaga, jr polreliH ('rškosloviiškr popolnoiiia krila razen. re sr konzillil lir bi poverili, liur jr pa malo v erjel no. Vojna koiijunlitiira pri sirminah ponehava. Ta leden se |ioz,nn v gibanju cen sirovin gotovo znižanje, kar jo v zvezi z. manjšo iiapebisljo na raznih bojnih poljih. Tako so padlr že la leden cenr pše niče. bombažu, jille bakra, ein' j..... 1 1 Nov zakon proli izpremenihani cen. Nn Dunaju se pripravlja nov zakon proli neupravičenim izpreineniliani v cenah. Dosedanji zakon (Preis-Ireibergesrlz.) se je slabo izkazal lel je bil sj>o-čel v drugačnih razmerah. Novi zakon sr ne bo vtikal v primere, ko se dajo cene znižali s pove ranjeni ponudbe, glavni njegov namen pa jo pre prečili zadrževanje jionudbe iz, sprkuhiliviiih ali jioliličnih razlogov. Horzn Dne 2. novembra Denar Ta leden so bili samo I borz.nl sestanki lel je znašal promet na ljubljanski borzi: 1.307 milj. Din v primeri s 3.334. 2.733. 5.14 in 7.477 inilj. Din v prejšnjih lednih. Največ prometa je bilo v avstrijskih šilingih, nadalje v holundskih goldinarjih. Na zasebnem deviznem tržišču so lečaji večinoma popustili ter so nolirali: švicarski frnnk 15.90 -10. dolar 18.90 19.30, Iranc. frank 323 - 325. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2075, London 15.125. Ne\v Vork 307.025. Bruselj 51,80, Milan 25. Amsterdam 208.03, Berlin 123.70, Dunaj 30.00. Stoe.kholm 77.05, Oslo 75.95, Ko|ieiilnif?eii 07.60, Praga 12.72. Varšava 57.775, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Ilelsingfors O.OOo. Buriios Airrs 0.835, Madrid 42. Živina Mariborski svinjski sejem 31 oktobra. Pripe-Ijiini sla bili 202 svinji; cene so bilo sledeče: Mladi prašiči 7—9 lodnov slari komad 00—80 Din. 8—4 mesec 120 1(10, 5—7 mesecev 220 -260, 8 do tO mesecev 300-360, I lelo 480 580. I kg žive tržr 4.50— 5,50, mrtve 7.50—10 Din. Prodanih je bilo 43 svinj. Damske plašče za Jesen in zime nudi v veliki izberi iu sicer: trpežni športni ...... od Din 180'— iiaprnj v temnih modnih barvali sko- žuliovino .....„ „ 380— „ dekliški v vseh velikostih . „ „ 160'— „ otroški od 2 lel vseh velikosti „ „ 95'— ., Nn zalogi velika iz,bera črnih boljših plaščev s ko-žuhovino ali brez, v vseh velikostih, tudi za močnejše dame. Plašče izdelujemo ludi po naročilu ter imamo le|io in veliko i/bero vsakovrstnih navadnih in finih blagov na zalogi Lastna šivalnica z.a izdelavo plaščev. Oglejte si brezobveznol F. I. GORICAR, Liubljana. Sv. Petra (. 29 Stanovski premog 100 kg 35 Din suhi kolobarji po 4 Din se dostavi na dom iz trgovine kuriva, nasproti gostilne narodnega doma, Kopališka ul. 20, Maribor, 4« i KREKOVA POSOJILNICA MARIBOR M jc sprejela žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil član nadzorstva MM MLAKAR 1 Pokojni je bil vesten zaSružničar in ^ javni delavec, zato ga ohranimo v čast- jnj nem spominu. 353 Maribor, dne 3. novembra 1935. H NAČELSTVO IN NADZORSTVO. §1 Voznik jo ustavil, .Smilil pn izstopil. Ne čakaj me!« mi je v naglici dejal. Tu imaš \Vev'tuoulliov listrk. Ali šr veš. kje jc kitjign? I o jc vse, kar potrebujemo. Potem jio.jdi nu-ruvnost v Scotland Varil! Tum me dobiš., I oda Smilili« *otn ugovarjal Kaj je nu tem. čc imava par milit zamude?« 1 ako?« je zarolinel. Mar meniš, da pušča 1'ii-Manču lukelr reči v nrmnr? Tisoč možnosti jr proti rni. du jc dnevnik že v njegovih rokah. I oda mali c upanju šr iiuu-vn. : ( adbv jeva stara gospodinja, Vlrs. Dolan. me jc sprejela s čudno mešanico slruliu in zmede -Moje ime jc doktor Petrie.« sem se predstavil. Želo obžalujem, du vam moram prinesli neugodne vesli o Viru. ( ndbv ju. »Oh, gospod doktor, je lirjile izustila. I'« ne. iln hoteli reči. da se mn jr kuj primerilo? In sluteč hudo vrst. je pričel« jokuti: Ob. ni ubogi, dobri človek!- Njene bolrstnr liesedr -o m' bolj povrenlr sjioštoviinjr. ki si^ni gu eulil do vrlega pokojnika: kajti ganljiva bo) starke je prišla iz odkritosrčnega srcu Včrru.j ponoči _ pomislite, gospod doktor. srni enla izzii hiše slrnšno otožrn klic. lu nocoj. mn,lo preden sir pozvonili, srni ga slišni« že drugič. Ubogi (milu! Ko jr njegova muli umrla, je bilo nrnv lako.t I n hip že nisem vre mislil na lo prijiombo, zakiij 1,-ikšiiii prazna vera je žiil povsod med ljudstvom razširim«. Ko se je Vlrs. Dolan po • logom« spri ohvliidov«!«, sem ji razložil jiovod svojega prihoda, /daj pu jr /incdrnosl nad-krililu žnlosl. In nn zadnje jr prišl« resnica nn dan. »V (iidbvjevi sobi jr niluda ilnmn gospod doktor!« Presuiiibi mr jc. To bi lahko pomenilo mnogo uli pn nič! /r verrnj zjutraj jr čnknlu nanj — od drsrlih do |mi1 enajstih. Davi jr bila sjiot lu. Prrd pol urr je vnovič i prišli,, in zdaj šr čuka.« I -M' |ioz.nalr tlnuiii. Vlrs. Dolan?« •»uu. i IC dno 3. novembra iflRg. Stran 15. J LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana /.edr. z neomejeno zavezo rctifiošiCcva cesta stev. o (v laslni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. 6 Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0 § žbosfflsossosjOSCSJOSOSiOSOS®^^ Ruff čokolada se dobi povsod! PERJE 1 kg Din 6 50 in 8 — Kemično čiščeno perje t kg Din 16 — in 20'— skub-Ijeno gosje perje 1 kg 36'—, polpuh Din 100"—, sivi puh Din 80' , bel puh Din 150' — , polnjene blazine 60x80 cm od Din 22'—, polnjene pernice od Din 87*—, Inlet, platno in odeje. Vzorci brezplačno pri ..POSTELJNA", Zagreb, II,ca 76 NAZNANILO" TVRDKA A. »NIC I trgovina z železnino, zaloga patentiranih KRALJICA PEČI se Je preselila iz Kolodvorske ulice na HlkiošiCevo cesto Sle*. 15 poleg Vzajemne zavarovalnice Opozarjamo na MRLI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Ljudska posojilnica v Celja regislrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in Jih obrestuje najbolje Denar fe pri niel naložen popolnoma varno, ker (amči zan) poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svollm premoženjem. + V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, teta in svakinja, gospa Zoiiia Premrl soproga strojnika po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoč«, Bogu vdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 3. novembra 1935 ob 2 pop. iz tukajšnje drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. novembra 1935. Žalujoča rodbina Premrl in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so nama na katerikoli način lajšali neizmerno bol v bolezni in ob smrti mojega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda ing. chem. Jakoba Turka direktorja Kmetijske kontrolne in poskusne postaje izrekava iskreno občuteno zahvalo. Posebno se zahvaljujeva g. primariju dr. Blemauerju za njegovo skrbno zdravniško pomoč in za nadvse plemenito duševno oporo. Dalje zastopniku bana in banske uprave g. načelniku inž. Jos. Zidanšku za prijateljske poslovilne besede ob grobu in poklonjeno cvetje, gg. zastopnikom društev in korporacij, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste ga obsull a cvetjem in spremili v tako velikem številu na zadnji poti, najina prisrčna zahvala. Vsi, ki ste ga spoštovali in radi imeli, ohranite ga v lepem spominu. V globoki žalosti: Marija Turkova in sm S r d a n. angleškega in ieikega sukna! BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA SsiMi, smučarske potrebščine, i. l / ctaSke. Prodaja samo na velik«)! Zahtevajte naš novi ilustrirani katalog in cenik PIRŠ d. 1, Zagreb Branimirova 37 K0JJEMG9! V vinogradih nehal je čriček peti — Pri Nacetu je polno vina — mošta v kleti Črnine, cvička, rejnskega rizlinga — Najboljših vrst — kar se le da. Dobite tam tud' naJokusnejSe jedače — V sobotah — nedeljah servlrajo koline čist' po -j.- ... domače. Prijatelji — znand! naj bo Vaje geslo: Vsi k Bankotu na Smartinsko cesto! Z boljšimi praški doseietc tudi boljše uspehe zahtevajte praške tisto polt dosežele v enem lednu ali dveh s pomočjo proslule biološke .kure iuščenja" Neopazno za okolico obnavt|ale kožo f' odstranile temeljito za vedno prliče, ma-deie. [juhaslo, raskavo, maščobnosvetio ovenelo kožo In make staranja Uspeh in ipnfdIipr Garnitura Din 120'-. razš1r- isV.,M|. 7™»> mandeljevo mleko ASI-MI iSdatna steklenica Din 50 - Odlično mleko f.T.1"? In osveženi*. - ZA PREHRANO K. ŽE samo PASIA KEOIS. Od davnine znana kol uri nenadkriljiva zoper male gube in za uspešno ne- noviinin iil nnm n nuunl.N I..U-. n, .„ ' . „. __" . , "j-*** ,„«,.y Uuoi! in za uspesno negovanje In pomlajevanje koze. lube po Din 40 — in 18'—. SCHRGder.SCIIENKE »e dobiva o pri por- n n" .L l.T 1____l ^ , V . Špecljnlltelc »v,.rwi;n.c,u,OPIM „e d0biva o pri pur te V ■O"'"1,'' ."^rlek j-7, Zaoreb, Ounduiičeva 81. Poštnina pri plačilu vnaprej Din 7\ po povzeliu Din 14'-. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani ecnlk! RAZGLAS Lastniki spomenikov na pokopališču pri Svetem Krištofu se opozarjajo, da odstranijo spomenike v roku 11 dni od dneva tega razglasa, sicer zanje uprava pokopališča in mestna občina ne bosta odgovarjali. Spomeniki v določenem roku se smejo odpeljati samo s posebnim potrdilom upravitelja pokopališča pri Sv. Križu, g. Legata. — Uprava pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani, 3. novembra 1935. Naznanilo preselitve! Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t. 1. preselila v svoje lastne prostore v »Dom Antona Janše« na Tvrševi lllunaiskil cesti št 21. Za domači premog le edino DVOROVNA REKORD-PEČ Dobivajo se povsod ■ Zahtevajte brezplačni cenik ZEPH1D" H H lov«r"« p®*' "tCFniH d q" SUBOTICA Samoprodaja: Ljubljana: Jos. Zelte i Komp Celje: D Kakuach Maribor: Železnina Lolz Ptuj: Anton Brenčič TOJSB cKa t i las J I V zadnjem času smo izplačali cele zavarovane vsoto med drugimi Itiilt po smrti sledečih članov: Semee Franc, Ruše pri Mnri- Stupan Frančišku, Muribor, Molj- boru. špendel Alojzija. Maribor, Trža ška cesta, Urankur Jožef, Vodice. p. Mo ravčo. Vovuk Ivan, Zagreb. krajiška ti t f ca 23, II. nadstr., \rhar Rudolf. Ljubljana. Kolo dvorska ulica S. I. nadstr.. t van Mihael. 1'cšovu to, p. \ ran sko. sku 10 (nezgoda), logar Josip, Planina pri Rakeku Dobrin \nn. Tržič. bolinskn c.. /unko knnigundu, Selnicu ,d> I )ra\ i. Ledenik Muri ju, kumuica "»s. Maček Ugust. Dol. lopalec I5b Pavč.ič Marija. Ljubljana, Smole tovu n. •Skoči r J »i ln. Ljiibljuna. Stoni-eeva t. Zadnjič opominjamo \ se liste, ki so rojeni leta: IS% ls(,| 1866 18.1 1870, 1881, 1886, 18%, 190|, |0n6. lOJt. 1916. 1921. I<)>(, pristopite v kuritasc takoj, ker poznrjc bo zn Vas zavarovanje mnogo dražje. KAR1TAS«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KAR1TAS«, Maribor, Oiožuova ulica štev. 8. PodaiitaisiiMfenfe! življenje moremo podaljšati, Bolečine preprečiti bolezni oidrnvlti, slabost! ojačiti, nestalne moremo učvrstiti, ln nesrečne napraviti srečno! Kaj je vzroh vsafec bolezni? Ostabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje strah pred bole u.Jo, slab način ilvlji uja lii innogo drugih razlogov. Zatiovoljsivo , . . Je natboltfil zdravniki So poti, ki Te mornto f dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj. na"oluiU Te z novim upanjem; ta pot Je pa opisana v razpravi ki to ie more vsakdo, k. zahteva, dobit, tako, „ p0VSfni |,rCZplafnO! V tej mali priročni knjižici Je raztolmačeno, kako riorote v kratkem času ln brez ovire med delom ojačlti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, os]abl|euJe spomina nerazpoloženje zt. delo in nebroj drugih bolsBtnUi pojavov Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. ToStno zbirališče: EKNIST PASTER1MACK, Berlin SO, MltHnc!hlicli|>lafr <3. MU 123. Zahvala Ob prebridki, kruti in nenadni izgubi nase nad vse ljubljene in nenadomestljive mamice, žene, hčere, sestre itd Anice Jako® roj. Gorišek soproge Irgovca, posestnika in gostilničarja v Ivančni gorici izrekamo prav vsem, ki so nam v težki bolesti lajšali našo duševno bol, vsem ki so sc je spomnili s cvetjem in številnimi venci ler jo v tako polnem številu spremili na njeni poslednji poli, našo najglobokejšo in najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 3. novembra ob šestih zjutraj v farni cerkvi v Stični. Ivanina gorica, dne 2. novembra 1935. Rodbini: Jakoš Anton, Gorišek Jože. Zahvala Prisrčno sc zahvaljujen>o za premnoge dokaze iskrenega sožalja |X>vodoin smrti našega očeta oziroma soproga, gospoda Franceta Uršiča posestnika v Ilotavljah šl. 25 kakor tudi za poklonjene vence in cvelje ler mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu. Posebno sc pa šc zahvaljujemo č. g. župniku, g. banu dr. Marku Natlačenu, j;, nrez. ta j. dr. Kovačlču. zastopstvu Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani g. inšp. Dolžanu. Lr- Kristanu, gg. županom Novaku, Burgerju in Umniku, g. rav. Bergantu, g. inž. Umeku in g. Trilerju, nadalje g. ban. svel. dr. Logarju, č. g. dr. Dolinarju, g. rav. Slurinu, g. Ziherlu in g. svet. Pircu, kakor tudi vsem zastopstvom raznih društev in šolski upravi ter vsem številnim prijateljem in znanccni iz Ljubljane, školjc Loke in okolice. Rodbina U r š i č e v a. millUMMM V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ženilovanjskl oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10' . Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 250. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Prodajalka dobro moč, išče službo. Pripravljena pomagati tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 13592. (al 18 letna mladenka vešča kuhe in vseh hišnih del, išče službo sobarice, pomoč gospodinji, varuhinje otrok, v Ljubljani ali okolici za vsako plačo. Ponudbe upravi »SI.« ood »Sposobna« 13679. (a Fant išče shižbo v gostilno Sprejme tudi drugo službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13536.. (a) Mladenič s 14.000 Din kavcije, vešč vseh pisarniških poslov perlekten v slovenščini, italijanščini, deloma srbohrvaščini in francoščini išče službo. Ponudbe upr, »Slov.« pod »Kjerkoli« št. 13710. (a) Mladenič srednjih let išče kakršnokoli zaposlitev; gre tud' h konjem. Gre samo dobro kršča-nsko hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13491. (a) Gospodična inteligentna, išče zaposlitev v pisarniški stroki. -Ponudbe upravi »SI.« pod Učiteljska abiturientka« št. 13660. (a) Službo sluge išče mlad, pošten fant, brez staršev. Nastop takoj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Priden« 13638. (a) Strojnik z dolgoletno prak.so, zmožen tudi drugih del, mlad. agilen, išče službo takoi ali pozneje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13699. (a) Natakarica išče službo. Položi kavcijo. Najrajši v Ljubljani ali okolici. — Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠL 13533. (a) Tekstilni tehnik diplomiran strojni tehnik z »Abiturientenjahrgang fiir Weberei«, šofer, vojaščine prost, išče name- ščenje. - Ponudbe upravi] takoj sprejmem. — Rem; Zastopnika za Slovenijo, samo strokovnjaka tekstilne stroke, ki potuje z avtomobilom, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe upravi Slovenca« v Ljubljani št. i3611._(b) Čevljar, pomočnika za zbito delo sprejme: Logar Franc, Suha pri Kranju. (b) BANOVBNSKA TKALNICA PREPROG je razstavila svoje izdelke za jesensko sezono v $ELENDI1RG0YI DLICI U Ker se vrši prodaja tudi na dolgoročna odplačila, priporočamo vsakomur, da si ogleda to veliko razstavo preprog VSTOP PROST IN NEOBVEZEN! Dama popolnoma samostojna, z elo velikim premoženjem. naveličana osame-losti, išče sorodno dušo. Pogoji: akademski poklic, najraje sodnika, kultura srca, dober izgled in nastop. Starost ca, 45 let, eventuelno z malimi, osirotelimi otroci. - Dopise upravi »Slovenca« pod »Kismet« št. 13634. (ž) Zastopnike za prodajo posmemalnikov, brzoparilnikov itd., iščemo. »Persons«, Ljubljana poštni predal 307. (b) Železninarja s prakso, spretnega prodajalca, sprejmemo. Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Ljublja na 5« št. 13755. (b) Citre — novodobno igranje po Griinvvaldovi metodi poučuje Emil Mesgolits — Jurčičev trg 211. (u) Služkinjo začetnico m »Slov.« pod »Solid« i3668 ' Ivan, Vogalna 5. (b) rine zimske snknfe lastnega izdelka, priporoča po zelo nizkih cenah A. Mene, ipisii^a, fiosposha ulica Konforistinjo absolventinjo trgovske šole, s prakso, sprejmemo. Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Kalkulantinja št. 13756. (b) Kletarja strokovnjaka sprejme velika klet v Beogradu. Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanjem delovanju in s pogoji na oglasni zavod »Farna«. Beograd, ooštni predal 493 pod »Podrumar« 13759. b Nameščence (-ke) s sedežem v svojem kraju po vsej državi, sprejmemo za nabiranje raznih podatkov. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dohodek« št. 13704._(b) Pisarniško moč sprejmem. Potrebna kavcija 3000 Din. - Ponudbe upr. »SI.« pod »Delaven« št. 13720. (b) Kuho postaneš šofer? Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo Ljubljana VII, Frankopanska 21, garaža Kopač, ki Ti pošlje zahtevo prospekt zastonj. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liub-nana Krekov trd 10 Knjižico >jueq 'jtfpodsojf euznjpe^ v znesku 9000 Din kupim. Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »9000—12873«. d Tinekove in Tončkove prigode 170. \ Prepozno; Kuharico srednje starosti, z večletnim spričevalom, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hišna dela« 13694. (b) Hlapec priden, pošten in zvest z letnimi spričevali, dobi stalno službo. Šterk, re-stavrater, hotel »Union«, Ljubljana, (b} Bogat upokojenec želi poročiti z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo ali gotovino. Ponudbe pod »Sreča« 13505 podružnici »Slovenca« v Celju. (ž) Štirisobno stanovanje kopalnico in drugimi pritiklinami, oddam z decembrom, Zrinskega cesta št. 4-1. (e) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico išče mirna stranka za december ali pozneje. — Ponudbe upravi »SI.« pod »V mestu« št. 13666. (c) Enosobno stanovanje pritiklinami, oddam. — Zelena iama, Prešernova ulica 26. (č) Stanovanje oddam. - Dravlje, Rokova pot 151. (č) Sobo in kuhinjo čisto in suho, v mestu ali bližnji periferiji - iščeta dve sestri za november. -Ponudbe na Ana Glavič. Hrenova ulica 10. (c) Ureditev dolgov potom sodnih in izv, sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizile. sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesiionirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Liubliana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18 Nakup in prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednost- Dvosobno stanovanje po možnosti s kopalnico, v bližini drame ali univerze, iščem za 2 osebi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna stranka« št. 13653. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam takoj mirni stranki. - Mala čolnarska ulica št. 7. (č) Dvosobno stanovanje kopalnico in kabinetom oddam takoj za 550 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Komfortno« 13655. ODDAJO: Prazno sobo posebnim vhodom takoj oddam. — Prešernova 20, Moste. (s) Dvosobno stanovanje lepb, oddam poceni mirni stranki. Spod. Šiška, Be-ljaška ulica 32. (č) Opremljeno sobo solnčno, elektrika, par-ketirano - oddam. Sv, Pe tra 21/1., levo. (s) Raznašalca kruha ki bo obenem sluga v pe- napirjev. naložbe ka- Tinčka in Tončka so divjaki medlem tako neusmiljeno dre-gali s sulicami, da kaj takega niti svojim najhujšim sovražnikom ne bi privoščila. Na vse kriplje sta se branila skočiti v črno globo-čino, ki jo je bil napravil v zemlji potres, a nazadnje so jima pošle moči. pitala v knjižicah ali gotovini, do 8 odst. obresti, družal-ništva ali financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denar, zavodih 13-14 letnega ianta Vv^roL- no in najvestneje Bančno ltarni, dobrega kolesarja pridnega in poštenega — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« 13591. (b) sprejme dobra kmetska družina na deželi. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 13495. (b) kom. zavod, Maribor, za stopstvo Ljubljana, Tyr seva cesta 36. — Za odgovor 3 Din v znamkah. Enosobno stanovanje takoj na razpolago. Slovenska banka, Ljubljana Krekov trg 10. (č) Enosobno stanovanje takoi oddam. Rožna do lina c. 4 št. 30. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami, v mestu, zelo ugodno za dve osebi takoi oddam. Naslov \ upravi »Slovenca« pod št. 13733. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, oddamo ta koj v Zg. Šiški 224. (č) Enosobno stanovanje oddam v Zg. Šiški. Poizve se pri »Naši Slogi«, Tyr ševa 17. (č) Trgovskega vajenca krepkega, ki ie po možnosti dovršil meščansko šolo, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom: And. Elsbacher, Laško. Deklica hčerka revnih kmetskih staršev, ki je dovršila tri razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom, išče mesto trgovske va-jenke z oskrbo, v krščan ski hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« št. 13737. (v) Vprav v trenutku, ko sta Primožek in gorila pridrvela tja, sta Tinček in Tonček strmoglavila v brezdno... Ko je kuza Muki to videl, je menda še sam obupal nad življenjem in se je pogna ia njima. To vam je bil tako pretresljiv prizor, otroci, da bi moral ie kamen zraven jokati 1 se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne (Remec-Co v Sjubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg Slami(a) 9ocm Krojaškega vajenca sprejmem. Štefan Puhan, Sv. Petra cesta 27. (v) Vajenca za mizarsko obrt sprejem. — Trampuš Viktor Dravlje 125. (v) Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime. — Nabergoj Josin. fin. direk Hranilne knjižice kupujemo in nrodaiamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvet-ska 8, telefon int, 32-86. Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10 Trisobno stanovanje z vrtom, v Rožni dolini, oddam s 1, novembrom Naslov v upravi »Slov. pod št. 13576. (č) Štirisobno stanovanje s pritiklinami, oddam februarjem boljši, mirni stranki. Gregorčičeva ul št. 13/11. (poleg banske palače). (č) 100.000 Din posojila iščem na prvo mesto vknjižbe. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13713. (d) Trisobno stanovanje s kopalnico, posebnim vhodom, zračno in svtetlo, s pritiklinami, razgled na Vodnikov in Krekov trg, oddam s 1. decembrom solidni družini. Primerno za duhovnika. Naslov upr. »SI.« pod št. 13718 Enosobno stanovanje solnčno, oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13636. (č) Trgovsko podjetje uvedeno, sprejme družabnika, Ponudbe upr. »SI.« pod »Gotovina in knjiži-ce« št. 13717._(d) Posojilo sto do dvesto tisoč Din v gotovini vzamem na veleposestvo — 500 ba — proti vknjižbi na prvo mesto s 6% odplačilom. Ponudbe podružnici »Slo Dvosobno stanovanje s kopalnico, vrtom in d takoi oddam. — Vprašaj Pred škofijo 17/11, (č) 'nt I venca« v Celiu. Idi Dvosobno stanovan v bližini železniške po staie, oddam takoj. Cena 250 Din. - Ježica 83. (č) Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembrom. Sp. Šiška, Milčinskega 69 Dve sobi centru, primerni tudi za pisarno,,oddam. Naslov upravi »Slovenca« pod t. 13636. (s) Sobo prazno ali opremljeno ddam eni ali dvema osebama, - Dobrovšek, Kar-lovška cesta 3, (s) Lokal oddam v novi zgradbi na Tyrševi cesti 43. - Informacije pri gradbenem podjetju arh. Ledi, Go-sposvetska cesta 4, (n) I.okal v Kopitarjevi ulici oddamo za takoj. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (n) Kopalno banjo snažno, kupim. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13689. §!m zlafo, zla!® zobovte in sreurme hronc kupujem 00 najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Liubliana, Miklošičeva 14 Božična kupimo j 2500 — 1 do 2 metra 1000 — 2 do 3 400 — 3 do 4 100 — 4 do 5 Ponudbe poslati: Bandur Mirko, Pančcvo. Sobo s kuhinjo ddam maloštevilni družini. - Dolenjska c. št..55 (pri bajerju). (č) Stanovanje dvo- do trisobno, s pritiklinami, išče banovinski uradnik. Ponudbe upravi Slov.« pod »Februar« št. 13665. (c) Dvosobno stanovanje kabinetom, kopalnico ter vsemi pritiklinami •— takoj oddam za 700 Din mesečno v Podmilšakovi ulici št. 14, Bežigrad, (č) Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuie in prodaja po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor. Tat-tenbachova ulica 14. (k) Vsakovrstno Enosobno stanovanje s pritiklinami, oddam. -Milčinskega 73, Šiška, (č) lLiil/11 kupuie po na višjib cenab CRRNE, luvelir. Liub. ans Wollova nl.ca št. 3. Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Staro žeiei a (strojno) plačam po 95 par za kg. LIVARNA SMOLE Dobrova pri Ljubljani Telefon štev, 38 - 34 Opremljeno sobo oddam gospodični s stalno službo. Poizve se: Poljanska cesta 10, pritličj desno. M IŠČEJO: Veliko, svetlo sobo za pisarno, sredi mesta, iščemo za 15. november. Ponudbe na Konzumno društvo, Medvedova 36, ODDAJO: Menzo oddam v sredini mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro idoča« št. 13736, Trgovino dam v najem starejši trg osebi s svojo koncesijo. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Zanesljiva« 13695. (n) Kupim španski bezeg za živo mejo, nekaj divje trte in manjši zložljiv čebelnjak. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Navedba cene« št. 13701. (k) Polnojarmenik dobro ohranjen, rabljen, priznane znamke, razpon 80 do 90 c/m, kupimo. -Obvezne ponudbe prosimo nasloviti na Paropila-na, Bihač. (k) Stare žimnice ali žimnate vložke kupim. Ponudbe upravi »Slov,« pod »Zimnice« št. 13672. Velik vrt ugodno oddam dobremu vrtnarju v najem. Reslje-va cesta 30. n Prodam 16.582 m2 zemljišča, zelo ugodno za parcelacijo v Sp. Šiški, 38 Din m3. Pri plačilu pridejo v poštev delno tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. — Informacije pri Miškec Mirku, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova 38, telef. 35-75. (p) V Petrovčah naprodaj vila. Poizve se pri gospodu Vodeniku. (p) VUa — zelo lepa, štiristanovani-■ia, s krasno urejenim vrtom, v Ljubljani, naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13617._(p) Veleposestvo na Bregu pri Borovnici, obstoječe iz komfortne enonadstropne vile, hiše z vpeljano gostilno, hiše z že obstoječo trgovino, posebej stoječe stanovanjske hiše z velikim sadnim vrtom, razna velika gospodarska poslopja, elektrika, vodovod, več ha njiv in travnikov — naprodaj skupaj ali posamezno. - Zelo primerno za lesno trgovino, ki je že vpeljana. - Pojasnila daje Občinska hranilnica na Vrhniki. (p) Visokopritlično hišo prodam. Ugodna cena. — Zg. Sižka 202._(p) Stara trgovina vpeljana, z mešanim blagom, takoj naprodaj radi nujnega odpotovanja. Ponudbe upravi »Slov.« pod »November« 13706. (p) Tristanovanjsko hišo visokopritlično, za Bežigradom, in dvostanovanj-sko pritlično hišo z mansardo v Rožni dolini, proda iz proste roke — Gradbena zadruga »Delavski dom«, Miklošičeva cesta 22-1. - Natančnejše v pisarni vsak dan dopoldne. (p) Novo hišo dvostanovanjsko, velik vrt, v Koleziji, primerno za upokojenca, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Istotam prodam lepo stavbno parcelo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13673. (p) Srednje posestvo kupim v okolici Celja. Ponudbe upravi »Sloven-č a« pod »Takoj« 13745. p Žaga in mlin s posestvom, tik postaje pri Velenju, naprodaj. — PojasnHa daje: Rustja, Celje, Dečkov trg. (p) V Celja prodam ugodno in poceni novo, dobičkanosno hišo. Mastnak, pred Majdiče-vim mlinom, Celje. (p) Enodružinsko vilo novo, v Celju, prodam. Tudi na hranilne . vloge. Okom, Lava. Celje. (p) Nova hiša v Črnomlju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13656. (p) Enodružinsko hišo obstoječo iz treh sob, kabineta in velike delavnice, takoj oddamo v najem. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana. (p) Tri trgovske hiše f210.000.—, 350.000,— in 1,600.000.—), center Ljubljane, naprodaj. Ugodni plačilni pogoji, tudi knjižice. Realitetna pisarna, Ljubljana, Woltova 1. (u) Posestvo vi. št. 129 k. o, Polzela, obstoječe iz enonadstropne trgovske hiše št. 32 na Polzeli, gospodarskega poslopja, dveh njiv, travnika in gozda - se bo prodalo dne 10. novembra 1.1. ob 14. uri na prostovoljni razprodaji na licu mesta, Informacije daje Savinjska posojilnica v Žalcu. (p) Posestvo 15 oralov zemlje, hiša z gospodarskim poslopjem, tik železnice, naprodaj. -Cena 45.000 Din. Jerman Jože, Pijavice, p. Tržišče, Dolenjsko. (p) Dve parceli ob Vodovodni cesti, po 700 m1, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod *t. 13639. (p) Več lepih parcel gozdnih in travniških, takoj ugodno prodam. Urh Ivan, Sp. Pirniče, Zavrb. Posestva, gostilne hiše, mline, pekarije, vile, trgovine, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. (p) Srednje posestvo lepo, dobro urejeno, naprodaj. Vprašati: Hoče pri Mariboru št. 5. (p) »Praga« automobile, tovorne in avtobusne, pripravne za plinske generatorje, prodaja zastopstvo v Zagrebu, Svačičev trg 12, na mesečne obroke do 15 mesecev. Pod istimi pogoji prodaia tudi vozove za nafto z Dieslo-vim motorjem. (f) Bencinski motor 5 PS, skoraj nov, ugodno prodam. Ivan Pust, So-dražica 81. (1) Ford limuzino 4 cil., 4 vrata, vožena 22.000 km, proda Zirovnik, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. (f) Motorno kolo s prikolico, znamke Har-ley 1000 mm', dobro ohranjeno, prodam. - Tajner, Črnomelj. (f) iLIFHTt Gosli in saxophon poučuje Viktor Wergles Studenci, Ciril Metodova št. 16. (g) Kratek klavir v prav dobrem stanju, po nizki ceni naprodaj, — Josip Bajde, Ljubljana. Linhartova 3, dvorišče, ii icsami Razumnim osebam ki si želijo radio aparat v krajih brez elektrike — omogočimo oboje. Vprašanja pod December« št, 13719 na upravo »SI.*, (i) Zaloga pohištva gospodarske zadruge mizarskih mojstrov v Ljub-lianii Vegova ulica št. 6. Spalnice iz mehkega lesa, šperane, v moderni izdelavi, prvovrstne orehove, politirane, velika izbira kuhinjskf opreme. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila. - Cene zmerne, delo solidno, točna postrežba. Lepa spalnica nova, češnjeva, poceni naprodaj. Jože Oblak, mizarstvo, Škofja Loka. (š) Modroce posteljne mreže železne zložljive postelje, otonia-ne, divane m tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za inodroce in blaga za prevleke Dohištva Ladislav Majcen ključavničarski mojster, Karlovška c. 2 (dvorišče) se priporoča za cenj. naročila, katera izvršuje točno in po zelo nizkih cenah. (t) otomane, kauče, spalne divane, zložljive postelje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetnik EGON ZAKRAJŠEK Miklošičeva cesta 34. Izvršujem zavese, rolete in vsa v to stroko spadajoča popravila hitro, solidno in najceneje. Otomane od 430 Din naprej, in vsi drugi tapetniški izdelki po najnižjih cenah pri: D o 1 n i č a r v Št. Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) Pozor 1 Športne in vsakovrstne čevlie, ročno delo, dobite v moji delavnici po znižanih cenah Popravila ac izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorič Anton, zaloga čevliev in delavnica. Gosposvetska ce-•ta 13, Kolizej. Ct avlo svot stari uruau/a» oP motorja bi mvM se rad :>ri kuna v ti mnnoo priženi Sbveniiev na/mani? inserat Kislo zelje, repa novo. prvovrstno in cele glave za sarmo. v sodčkih. dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-Idavec, Liubliana, Kode-lievo 10, telefon 25-91 (II Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13 >■ Praga« avtomatske vodovodne stanice (hidroiore) z briz-galno, lastne patentirane konstrukcije, prodaja zastopstvo Praga« avtomobilov, Zagreb, Svačičev trg 12, Na zahtevo pošljemo detajlne prospekte. Prodamo ali oddamo v najem takoj trgovino in gostilno v Višnji gori 20 korakov od postaje. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. Damske plašče dobite še vedno najceneje in iz najboljšega blaga pri I. Tomšič, Sv Pelra cesta 38. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseli vrstab — za stroino pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prclog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg Pisarniška oprema kompletna, poceni naprodaj. Ponudbe upr. »Slov.« pod -Novo pohištvo« št. 13470. (1) Patentirana peč »Kraljica peči« za premo;i. drva ali koks - se dobi v trgovini z že-leznino A. Semcnič in drug. Liubliana. Miklošičeva cesta 15. (1) Hubertus nepremočljiv. 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. dobite pri Preskeriu Sv. Petra cesta št. 14 (1) tu iiinnMiiinuarv Glazbila vseh vrst In ludi ure, brllve, nože, škarje ild. nudi ludi lelos po skrajno nizkih centih 1PG0VSK1 • 00M tviumitL Celje St. IS. Zahtevajte ilustrirani cenik zaslonj! Salonski šivalni stroj rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 13697._(1) Htneljevke in debelejše droge iz planinskega, gosto raSče-nega lesa. ima za dobavo v zimi in spomladi večje količine graščina Josip-dol, pošta Ribnica na Pohorju. (I) Prodam več oprave in drugih drobnarij. - Aleksandrova cesta 5. Med 8—9 in 14 do 16. uro (1) Nemške ovčarje mlade, z rodovnikom — proda Drenig. Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 36. (1) »Valvasor« naprodaj. Ugoditi plačilni pogoji. Debeliak, Maribor, Trslenjakova 6. (t) KOVcEGl, DAMSKE TORBICE aktovke, listnice, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske in lovske torbe, nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. — Velika izbira zmerne cene. K R A V O S Maribor, Aleksandrova 13 Pramag, drva SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 V ~ in za odeju. Predon naročile za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. Arbeiter, Maribor. (1) Prodam dekliške zimske obleke in šolske halje pod lastno ceno. - Stritarjeva 7-111. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani V svoji posodi najugodneje Hrušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgauce, vedno svežo dobite pri tvrdki Zornian, Liubliana, Stari trii Tel 26-37 hladilne naprave izdeluje a. F. SCHNSŽTER LJubljana, Fnatlšk amtta 4 Tovarna v $kof|t toki fmomHe referente Potrtega srca javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša zlata mama, soproga Julka Marinič roj. Rajh učiteljica In posestnica v petek 1, novembra 1935 po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnlce bo danes v nedeljo 3. novembra 1935 ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče pri sv. Urbanu pri Ptuju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 4, novembra 1935 ob 7. uri v farni cerkvi. Sv. Urban, dne 2. novembra 1935. Edvard Marinič, soprog, Julika in Janko, otroka. Kostanj jedilni, lep in zdrav, najceneje kupite pri tvrdki Artur Nachbar, Radeče pri Zidanem mostu. (1) Nemška doga samec, črn, 8 mesecev star, z rodovnikom, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13743. (1) Kislo zelje, repo, sarmo — prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni -vsako množino, dobavlja Homao, Sv. Petra 81 — Ljubljana. Tel. 35-39. (1) Lutzovo peč skoraj novo, poceni prodam. Inkret, Karunova 10 __(I) Peč za večjo delavnico - naprodaj, - Figar. Vošnin-kova. (1) Stelaže, omare, pulte za specerijo in delikateso, stroj za tnašenje steklenic in drugo - poceni prodam. — Stacul, Gradišče štev. 4, telefon 22-02. (1) Rabljena kolesa ženska in moška, šivalne stroje, otroške vozičke itd ugodno kupite pri »Promet«, nasproti križevnišk-cerkve. 'II glekiromoiorii K '^i napetosti vedno v veliki iz biri ua prodaj. Lastna rtelav niča za previjanje in poprav jinje dinamov, avtodinani olektromotorlev ter vseli elektroaparatov. - Izvrftujem vse električne instalacije zp razsvetljavo !n pogon ELEKTROPODJF.TJE Fronjo PerCInlič Ljubljana, Gosposvetska tfc Usnjale suknjiče od Din 420— do 580'— dobif£ pri Fr. Kalokar Mpntfofi 41 Celuloidne SCite za vrata! naročajte pri FR. ZBNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. .1 csaBKaeMtt&KaffMHHM PIŠITE ŠE DANES! Ostanki mariborskih eksSiinih tovarn brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke. riuhe. možko, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebtijočih tO—30 m različnega blaga Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetiu »Paket ser B 2-z vsebino moškega, žen-skega. namiznega, posteljnega perila in rjuh ter -Paket seriia D« z izključno toplim zimskim blagom Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite lakoj na »Kosmos« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Ma ribor, Dvorokova cesta t. ■■■■BtHBIfflfiHHDHBHB Zage remschetdske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahtevajte ponudbe! (I) Damski plašč (krzno) prodam po nizki ceni. — Gregorčičeva 17 b, parter. Sveie najfinejše norveška olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljublfani «e priporoča bledim tn slabotnim osebam Taoetniški ribje žima - s f r š h tkanine za pohištvo t|radl za madracc 16 Maribor, Aleksandrova 15 UubUoiiti Kongresni irg ? Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete ild. Pintfouin. SVETLI PREMOG 5600 kalorij: t tona, ko-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg dostavljeno na dom nudi A, PUTRICH Dolenjska cesta št. 6. Kleparji pozor! Najbolje vpeljano, brez-konkurenčno, v prometnem kraju stoječo kleparsko delavnico prodam za nizko ceno. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Ugodno za začetnike« št 13644. (1) Stavbni materijal že rabljen, vseh vrst, poceni naprodaj na stavbi-šču Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. (1) Toplo c! are, peči, štedilnike. dimne cevi, Samotno malto in opeko priporoča poceni .:<*leznina Koutnv, Ljub-Ijana-Šiika, Medvedova št. 28. (I) s eciialna trgovina in dc lavnica športnih čevljev «1 Zalohar N«$Uil trg st. 19. Popravila se spre:emoio. Paket A vsebuje pristno-barvno fino zimsko blago (flancle) ostanke po 2.50 do 4.50 metra v različnih vzorcih, skupaj 17 do 18 metrov. Cena celega paketa samo 115 Din. Paket C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanell. zimski cvlrnhti barchent za eno obleko. Skupno samo 135 Dm. Pišite takoj, katero serijo rabite. — Razpošiljamo poštnine prosto, samo po novzetju. Tekstil Slavija, Maribor. Kralja Petra trg št. t. i urtou Ugodno prodam obdelan kamen za stavbo, nova in stara okna ter vrata. — Poizve se: Vič, Tržaška cesta 35. (1) Ni Vam treba da vsako leto na novo sadite cve tje. Trajnicc vzhajajo mnojJo let ter cveto vsako leto lepše. Vrfnarafi-o Jmnvrf' vrtni arh. P. Unoar, Za greb, Viaška ul. 35 nudi največjo izbiro trajnic, sadik za preprogaste grede, konifer, okrasnega grmičevja itd. Zahtevajte takoj nov ilu strirani cenik! Urejujemo vrtove po vsei Jugoslaviji! Tud?vnaši podružnici Ljubljana, Miklošičevo cestn 5 (paviljon! lahko plačate naročnino za .Slovenca- .Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informaciie — Poslovne ure od ool 8 ziu-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 Dopoldne Telefonska številka 3030 Velika zalogo domskih in moških klobukov Sprejemam popravila v barvanje in preoblikovanje v najmodernejše oblike vseh vrst klobukov. Postrežba točna, cene solidne. Priporoča se Pajk Rudolf, klobučar, Sv. Pelra cesta 38. blizu zmajskega mosta. Zahvala Najiskrenejšn hvalo vsem, kateri so se na« spomnili ob pre-rani smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta, brata, bratranca, strica in svaka, gospoda Matevža Hartmana lel. zvan. t pok. Prav posehei pa se zahvaljujemo vsem. ki so dragega pokojnika v tako velikem Številu spremili k zadnjemu počitku: zlasti pa preč. duhovščini in pa g. železniškemu zdravniku dr. Ivanu Hubadu za njihovo skrbno in požrtvovalno nego v času večletne bolezni. Vsem Bog povrni! Škofja Loka, Loški potok, Ljubljana, dne 2. novembra 1935. Zalu Hartman-orL Ijiv-ji.ir Lahki baršunasti čeveljčki okrašeni z lakom Doma se odpočijte v naših toplih copatah Ženske Din. 29.—, Muške Din. 39.—. Naše galoše Vas obvarujejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevljev, stanovanje pa pred blatom v Iz črnega ali rjavega boksa z gumijastimi podplati za katere jamčimo 6 mescev, a Zelo elegantni čeveljčki, okusno izdelani z lahko peto Lahki čeveljčki iz najboljšega laka moderno okrašeni si m^k^msm^ Za vsako naporno delo naše »Ije iz trpežnega boksa in gumijastim podplatom, a Iji iz najboljšega telečjega boksa z kožnimi podplati