44kritikaZgodovinski spominIn zakaj je treba to čisto razločno povedati? Da ne bi pozabili. Da se ne bi skušal čez čas, ko se bo izkazala duhovna revščina take prostorske politike, kdo izmazati, češ da ni bil nikoli nihče proti. Kdor molči, soglaša. Kako cenen ponaredek! Ugovori civilne iniciative niso bitka samo za oziroma le v ime- nu Plečnika. So mnogo več. Pristaši izvedbe garaž morebiti nalašč nočejo dojeti socialne razsežnosti problema. Izgovor, da živi utrip trga ne bo priza- det, je skrajno neprepričljiv. Navidezna začasnost prekinitve elementarnega kupčevanja je fikcija. Tveganje, da te človeku prijazne dejavnosti tam nikoli več ne bo, ker se bo preselila kdo ve kam ali kratko malo odmrla, je preveliko. Marsikomu bi bila s tem odvzeta možnost intenzivnega socialnega stika, ki smo mu zdaj priče vsaj vsako soboto, če že ne vse dni v tednu. Mogoče pa so to, kar tako moti nomenklaturo, prav nenadzorovani kontakti občanov, ki so se naveličali nenehnega dušebrižništva. Smešenje in zmerjanje domala vseh civilnih iniciativ, ki ga poslušamo, je tedaj premišljeno, dasi lahkomiselno, a v sedanji situaciji pričakovano. Vse to pomeni v končni konsekvenci vračanje v enoumje, ki smo ga bili nekoč do grla siti. Ali se še kdo zaveda, da brez množice civilnih iniciativ ne bi bilo države, o kateri menimo s ponosom, da je samostojna Slovenija? Klasičen primer protidemokratično surovega sovražnega govora te zvrsti je intervju profesorja Janeza Koželja (Dnevnikov Objektiv, 6. 6. 2009). Odlomek za zgled: »... Civilne iniciative imajo v demokratičnih družbah pomembno vlogo pri oblikovanju in vodenju družbe. Pri nas gre za sprevrženost, za pozicijo prikritih politikantov, ki imajo pred seboj izključno svoj lastni interes. Posamezniki, ki hujskajo nevedne množice, imajo prikrite namene ali izključno osebne interese. Noben sociolog pri nas še ni naredil analize, kakšno je ozadje civilnih iniciativ. Ali si prizadevajo za javni interes ali izključno za svoj sebični interes ...« Botri predvidenih posegov v ljubljansko tržnico se zanašajo, da ni na svetu ničesar, čemur se reče zgodovinski spomin. Zato ni samo prav, ampak je nuj- no, da brez ovinkov povemo, da s takšnimi postopki nikakor ne soglašamo. Če tega ne storimo zdaj in tukaj, ste lahko prepričani, da bodo kmalu, ko se bodo stvari izkazale za katastrofalno zavožene, prav tisti, ki bodo za polomijo najbolj zaslužni, trdili, da so to počeli ob občem konsenzu – in da so zato krivi vsi drugi, samo oni nič. kronologija uničevanja tržnicejanez suhadolc2008Mestne oblasti z županom in podžupanom se zarečejo, da morajo biti pod Tržnico narejene garaže. Za posega ni nobenega posebnega opravičila, potrebe ali celo razumne razlage. Vtis je, da gre za herostratske sentimente. Herostrat je, kot je znano, leta 352 nalašč zažgal Artemidin tempelj v Efe- zu zato, da je postal zgodovinska osebnost in res, Herostrat je zapisan v vsakem leksikonu. Razpiše se natečaj za omenjene garaže. Kljub moralno problematični nalogi, se ga moji stanovski kolegi udeležijo. 2010Tržnica se zapre, posekano je bilo vse drevje na Tržnici. Vodnikov spomenik je bil razstavljen in odpeljan v depo, pri tem se je precej poškodoval.Vrtanje terena pokaže precej problematično sestavo tal. Nekateri soinvestitorji se umikajo od posla. 2011Tržnico začnejo razkopavati arheologi. Ob Mahrovi hiši okopljejo pričakovane srednjeveške in kasnejše utrdbe. 2012Arheologi še naprej kopljejo. Odkrijejo ostanke in temelje podrtega liceja na Tržnici. Med ostanki liceja in Ciril Metodovo cesto odkrijejo temelje roman- ske cerkvice, verjetno je bila posvečena sv. Nikolaju. 2013Arheologi še naprej kopljejo. Na južnem Tržnice odkopljejo nepričakovane ostanke še ene srednjeveške cerkvene stavbe, morda celo krstilnice ali grobne kapele. Zahodno od te najdbe se začnejo odkrivati ostanki grobnih edikul. Grobišče verjetno pripada bivšemu frančiškanskemu samostanu. Proti severu odkopljejo ostane zidov, verjetno bivše samostanske zgradbe. V vseh treh letih izkopavanj odkopljejo in zberejo tri tone različnih drobnih najdb: obdelanih kamnov, keramike, kosti, ostankov lesa, precej novcev iz različnih obdobij od antike do 19 stoletja, nekaj drugih kovinskih predmetov dom- nevno orožja in orodja. Arheologi proglasijo najdišče za evropsko pomem- bno. Zahtevajo, da se najpomembnejše arheološke ostaline pokažejo »in situ«, kar pomeni, da morajo ostati tam kjer so bili najdeni. 2014Arhitekti skušajo spremeniti in prilagoditi načrte. Arheološka prezentacija »in situ« za garažami ne gre skupaj, navsezadnje, kakšen smisel naj bi ime- li, kako naj bodo predstavljene arheološke izkopanine v okviru nervoznih in utilitarnih garaž? Tehnični problemi z arheologijo »in situ« so neizmerni. Investitorji se branijo arheologije »in situ«. Arheologi in različni zavodi za spomeniško varstvo so nepopustljivi. Nastane spor, ki se rešuje na sodišču. 2015Zamenja se garnitura na Magistratu. Novo vodstvo ugotavlja šibko finančno osnovo za gradnjo na Tržnici in sploh ne kaže posebne vneme za projekt. Rešuje se spor med arheologi in investitorji. Nekateri nočejo več sodelovati pri projektu in zahtevajo denar nazaj. 44kritikaZgodovinski spominIn zakaj je treba to čisto razločno povedati? Da ne bi pozabili. Da se ne bi skušal čez čas, ko se bo izkazala duhovna revščina take prostorske politike, kdo izmazati, češ da ni bil nikoli nihče proti. Kdor molči, soglaša. Kako cenen ponaredek! Ugovori civilne iniciative niso bitka samo za oziroma le v ime- nu Plečnika. So mnogo več. Pristaši izvedbe garaž morebiti nalašč nočejo dojeti socialne razsežnosti problema. Izgovor, da živi utrip trga ne bo priza- det, je skrajno neprepričljiv. Navidezna začasnost prekinitve elementarnega kupčevanja je fikcija. Tveganje, da te človeku prijazne dejavnosti tam nikoli več ne bo, ker se bo preselila kdo ve kam ali kratko malo odmrla, je preveliko. Marsikomu bi bila s tem odvzeta možnost intenzivnega socialnega stika, ki smo mu zdaj priče vsaj vsako soboto, če že ne vse dni v tednu. Mogoče pa so to, kar tako moti nomenklaturo, prav nenadzorovani kontakti občanov, ki so se naveličali nenehnega dušebrižništva. Smešenje in zmerjanje domala vseh civilnih iniciativ, ki ga poslušamo, je tedaj premišljeno, dasi lahkomiselno, a v sedanji situaciji pričakovano. Vse to pomeni v končni konsekvenci vračanje v enoumje, ki smo ga bili nekoč do grla siti. Ali se še kdo zaveda, da brez množice civilnih iniciativ ne bi bilo države, o kateri menimo s ponosom, da je samostojna Slovenija? Klasičen primer protidemokratično surovega sovražnega govora te zvrsti je intervju profesorja Janeza Koželja (Dnevnikov Objektiv, 6. 6. 2009). Odlomek za zgled: »... Civilne iniciative imajo v demokratičnih družbah pomembno vlogo pri oblikovanju in vodenju družbe. Pri nas gre za sprevrženost, za pozicijo prikritih politikantov, ki imajo pred seboj izključno svoj lastni interes. Posamezniki, ki hujskajo nevedne množice, imajo prikrite namene ali izključno osebne interese. Noben sociolog pri nas še ni naredil analize, kakšno je ozadje civilnih iniciativ. Ali si prizadevajo za javni interes ali izključno za svoj sebični interes ...« Botri predvidenih posegov v ljubljansko tržnico se zanašajo, da ni na svetu ničesar, čemur se reče zgodovinski spomin. Zato ni samo prav, ampak je nuj- no, da brez ovinkov povemo, da s takšnimi postopki nikakor ne soglašamo. Če tega ne storimo zdaj in tukaj, ste lahko prepričani, da bodo kmalu, ko se bodo stvari izkazale za katastrofalno zavožene, prav tisti, ki bodo za polomijo najbolj zaslužni, trdili, da so to počeli ob občem konsenzu – in da so zato krivi vsi drugi, samo oni nič. kronologija uničevanja tržnicejanez suhadolc2008Mestne oblasti z županom in podžupanom se zarečejo, da morajo biti pod Tržnico narejene garaže. Za posega ni nobenega posebnega opravičila, potrebe ali celo razumne razlage. Vtis je, da gre za herostratske sentimente. Herostrat je, kot je znano, leta 352 nalašč zažgal Artemidin tempelj v Efe- zu zato, da je postal zgodovinska osebnost in res, Herostrat je zapisan v vsakem leksikonu. Razpiše se natečaj za omenjene garaže. Kljub moralno problematični nalogi, se ga moji stanovski kolegi udeležijo. 2010Tržnica se zapre, posekano je bilo vse drevje na Tržnici. Vodnikov spomenik je bil razstavljen in odpeljan v depo, pri tem se je precej poškodoval.Vrtanje terena pokaže precej problematično sestavo tal. Nekateri soinvestitorji se umikajo od posla. 2011Tržnico začnejo razkopavati arheologi. Ob Mahrovi hiši okopljejo pričakovane srednjeveške in kasnejše utrdbe. 2012Arheologi še naprej kopljejo. Odkrijejo ostanke in temelje podrtega liceja na Tržnici. Med ostanki liceja in Ciril Metodovo cesto odkrijejo temelje roman- ske cerkvice, verjetno je bila posvečena sv. Nikolaju. 2013Arheologi še naprej kopljejo. Na južnem Tržnice odkopljejo nepričakovane ostanke še ene srednjeveške cerkvene stavbe, morda celo krstilnice ali grobne kapele. Zahodno od te najdbe se začnejo odkrivati ostanki grobnih edikul. Grobišče verjetno pripada bivšemu frančiškanskemu samostanu. Proti severu odkopljejo ostane zidov, verjetno bivše samostanske zgradbe. V vseh treh letih izkopavanj odkopljejo in zberejo tri tone različnih drobnih najdb: obdelanih kamnov, keramike, kosti, ostankov lesa, precej novcev iz različnih obdobij od antike do 19 stoletja, nekaj drugih kovinskih predmetov dom- nevno orožja in orodja. Arheologi proglasijo najdišče za evropsko pomem- bno. Zahtevajo, da se najpomembnejše arheološke ostaline pokažejo »in situ«, kar pomeni, da morajo ostati tam kjer so bili najdeni. 2014Arhitekti skušajo spremeniti in prilagoditi načrte. Arheološka prezentacija »in situ« za garažami ne gre skupaj, navsezadnje, kakšen smisel naj bi ime- li, kako naj bodo predstavljene arheološke izkopanine v okviru nervoznih in utilitarnih garaž? Tehnični problemi z arheologijo »in situ« so neizmerni. Investitorji se branijo arheologije »in situ«. Arheologi in različni zavodi za spomeniško varstvo so nepopustljivi. Nastane spor, ki se rešuje na sodišču. 2015Zamenja se garnitura na Magistratu. Novo vodstvo ugotavlja šibko finančno osnovo za gradnjo na Tržnici in sploh ne kaže posebne vneme za projekt. Rešuje se spor med arheologi in investitorji. Nekateri nočejo več sodelovati pri projektu in zahtevajo denar nazaj. projekti tržnica