Udeleženci osrednje proslave v počastitev 25. obletnice samoupravljanja v tržiškem Peku, zbrani v dvorani osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču — 'Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 68 Cena: 1,50 dinarja tfctanovitelj: občinske konference SZDL junice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "> l>žie - Izdaja ČP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar SILO S O C I Kranj, torek, 9. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO a sobotni slovesnosti so najzaslužnejšim delavcem Peka pri razvoju samo-j®v(ianja podelili knjižne nagrade. Predsednik delavskega sveta Peka zd enedič*č (desno) izroča nagrado tudi glavnemu direktorju organizacije ruženega dela Peko Janezu Bedini. — Foto: F. Perdan Srebrni jubilej samoupravljanja v Peku 25 let samoupravljanja v Plamenu Delavci tovarne vijakov Plamen v Kropi so v soboto popoldne v sindikalnem domu v Kropi proslavili 25-letnico samoupravljanja v podjetju. 1. septembra 1950. leta so namreč v Plamenu izvolili prvi de-vetintridesetčlanski delavski svet, na prvi seji, ki je bila 6. septembra tega leta, pa še sedemčlanski upravni odbor. V 25 letih so v Plamenu dosegli več lepih uspehov. 1950. leta je znašala količinska proizvodnja pri 302 zaposlenih 2153 ton različnih izdelkov. Lani pa je 505 zaposlenih izdelalo 8254 ton različnih izdelkov. Število zaposlenih se je tako v 25 letih povečalo za 68 odstotkov, proizvodnja pa kar za 284. Predvsem pa so se v podjetju in v kraju v tem času iz-boljši delovni pogoji in standard zaposlenih ter prebivalcev Krope. Jubilej so v soboto proslavili s slavnostno sejo delavskega sveta, ki so se je udeležili vsi zaposleni in njihovi svojci. V kulturnem programu pa je nastopil oktet Galus. S koncertom Slovenskega okteta Je začelo v soboto dopoldne o/ani osnovne šole heroja Bračiča v t> • oistrici pri Tržiču skupno slavij stno zasedanje samoupravnih or-rVu°V organizacije združenega dela Sa Tržič v počastitev 25. obletnice ^> °upravljanja. Slovesnosti so se i e'ežili najvišji predstavniki druž-0S°Pol.itičnega življenja tržiške r: in številni gostje, med kate-fr 1 je bil tudi župan pobratenega kj.loškega mesta Ste Marie aux (j nes Paul Bauman z ženo, vsi 0r e°-anji predsedniki samoupravnih sjKanov IVka ter direktorji. Pro-JS* ? S(> se razen tega udeležili tudi Uto delavci in upokojenci orga- g^'je združenega dela. Se.'avnostni govornik je bil predlo* osrednjega delavskega sveta Sa e Benedičič. Uvodoma je orisal tak >uPravni razvoj Peka od 5. ok-CJJJeta 1950 dalje, ko'je bil Popoldne je bil v parku pri paviljonu NOB v Tržiču zbor delovne skupnosti, združen z govorom glavnega direktorja Janeza Bedine in kulturnim programom. Sledilo je družabno srečanje, na katerem je igral ansambel Gorenjci iz Radovljice. J, Košnjek 8. stran: Kmečki dan na Bledu arni s spološnimi volitvami jji ljeti prvi delavski svet, in opozo-Ija *!a tesno povezanost samouprav-Mlf-la z velikimi gospodarskimi do-Itj y organizacije združenega dela, tjj^*0. seHtavlja pet temeljnih orga-Ikh j m samoupravna skupnost ne Pnih sluzl> 0 nenehni rasti Peka h^f1^8 število zaposlenih, ki jih gaDU° leta 1950 540, konec letošnje-Vi|avRU.sta pa 2072, temveč tudi šte-V'1 ('ru^' kazalci uspešnosti gospo-Ž(j^^nJa. Tako bo letos dohodek k\ ,i n<' delovne organizacije dose-jj. 8koraj poldrugo milijardo novih 0hJ<>v! prizadevanjih za gospodarsko ^ Pa v Peku ne pozabljajo na skrb tljj^,ružbeni standard, boljše življe-Hr' U) (H'lovne pogoje zaposlenih, Waeat7J° ''Va organiziranost podjetja % ** dosego tega cilja vse pogoje. ;ukl.iučku slovesnosti so podelili Wa8luŽnejšim pri razvoju in utrje-samoupravi Janja knjižne ni V petek popoldne so r Tovarni verig v Lescah podpisali samoupravni sporazum o združevanju TO/I). Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij radovljiške občina'. — Foto: F. Perdan Slovesnost v Verigi 1120-članski kolektiv Tovarne verig v Lescah je v petek popoldne zabeležil pomemben uspeh. V podjetju so namreč podpisali samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela in samoupravni sporazum o SDS skupnih službah. Tovarna verig Lesce ima zdaj šest temeljnih organizacij združenega dela, in sicer kovačnico, vijakarno, verigarno, sidrne verige. vzdrževanje in orodjarno. Samoupravne sporazume so podpisali predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in vodje TOZD, za SDS skupne službe pa sta sporazum podpisala dva delegata. Tako je začel delavski svet delovati po novi ustavi, zdaj pa bodo izdelali še notranje samoupravne akte. A. 2. Delavci Tržiške tovarne kos in srpov so v Lomu proslavili 25. obletnico delavskega samoupravljanja. Proslavo so združili tudi z družabnim srečanjem delovnega kolektiva. — Foto: F. Perdan Slavje tržiških kovačev Štefan Železnikar, delavec v Tržiški tovarni kos in srpov, je 3. septembra leta 1950 slovesno sprejel od tedanjega direktorja podjetja Jožeta Šparovca ključe tovarne in s tem dnem so tudi tržiški kovači stopili na pot samoupravljanja. Od tega prelomnega trenutka je preteklo 25 let in delovna skupnost Tovarne kos in srpov je ta jubilej svečano proslavila v soboto, 6. septembra, v domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem. Obenem so tržiški kovači samoupravni jubilej združili s proslavitvijo 30. obletnice osvoboditve. Na sobotni proslavi v Lomu je najprej govoril predsednik delavskega sveta Peter Uzar, za njim pa sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur. Pred tem je delegacija delavcev položila k spominski plošči v tovarni vence. Na sobotnem srečanju so podelili delavcem, ki so v tovarni 10, 20 in 30 let, spominska priznanja (skupaj je bilo le-teh 145), Člani kulturne skupine podjetja pa so skupaj s pevskim kvintetom Bratje Zupan pripravili prisrčen kulturni- program. V počastitev 25. obletnice samoupravljanja so bila med tovarniškimi oddelki športna tekmovanja v šahu, namiznem tenisu, streljanju, nogometu, kegljanju in balinanju. Najuspešnejšim v tekmovanju so v soboto podelili pokale in diplome.' O 25-letni rasti Tržiške tovarne kos in srpov najbolje pričajo gospodarski rezultati. Leta 1950 je bilo v podjetju zaposlenih 135 delavcev ki Predsednik Tito odpotoval iz Slovenije Predsednik Tito, ki je bil z ženo Jovanko več dni na Brdu pri Kranju, kjer je sprejel med drugim predsednika republike Senegala Leopolda Seng-horja, v petek pa se je udeležil praznovanja 25-let-nice samoupravljanja v ljubljanskem Litostroju, je v nedeljo dopoldne odpotoval iz Slovenije. Pred odhodom se je na Brdu pogovarjal z najvišjimi jugoslovanskimi in slovenskimi predstavniki in predstavniki kranjske občine. Na brniškem letališču pa so se od predsednika Tita in njegove žene poslovili Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Andrej Marine, Tone Volčič, Henrik Peternelj in drugi. A. Ž. so ustvarili 50 milijonov dinarjev dohodka. Danes, združuje kolektiv 280 zaposlenih, ki načrtujejo za letos 3,600.000 dinarjev dohodka. Se zgo-vornješi so rezultati, izraženi v tonah. Leta 1950 je Tovarna kos in srpov izdelala 216 ton izdelkov, letos pa bo teža izdelkov trikrat večja. Med proizvodi te tržiške organizacije združenega dela prevladuje ročno orodje, poljedelsko orodje in rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo. J. Košnjek j t* bi le jna meianic a. VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naroč ni k: Snidenje v Bočni Ob 30. obletnici osvoboditve in vrnitve iz taborišč ter ob mozirskem občinskem prazniku sta občinska odbora ZZB NOV Mozirje in Velenje pripravila srečanje »ukradenih otrok* in internirancev iz Ausshwitza. Na osrednji^prireditvi v dvorani združenega doma v Mozirju je predsednik ZZB NOV Mozirje Vlado Košir dejal, naj bi družba dala ustrezno priznanje vsem, ki so jih sovražniki odgnali v taborišča. Zato so imenovali poseben odbor, ki bo pripravil odprto pismo slovenski javnosti in republiškemu odboru ZZB NOV. Praznično v Logatcu V petek, soboto in v nedeljo so se v občinah Cerknica, Ljubljana - Vič- Rudnik, Vrhnika in Logatec zvrstile številne prireditve v počastitev 30. obletnice osvoboditve na Notranjskem. Slovesnosti so se začele v petek popoldne, ko so predali namenu 4 km nove ceste proti Rovtam in odkrili spomenik aktivistki v Cestah. V soboto sodi med pomembnejše dogodke otvoritev nove šole v Logatcu in otvoritev razstave s tematiko iz NOB, partizanske sanitete in povojne graditve Notranjske. Osrednja prireditev pa je bila v nedeljo dopoldne pred narodnim domom v Logatcu. Med drugimi so se je udeležili tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit, Franc Leskošek-Luka, Jože Smole, dr. Marjan Brecelj, Miha Marinko, Stane Semič-Daki in drugi. Tovarna slivo vke V nedeljo so v Gradačacu v BIH odprli novo tovarno za proizvodnjo slivovice in novo hladilnico. V novem objektu bodo predelali na leto 250.000 ton svežih sliv. Hladilnica pa bo lahko sprejela 2000 ton sadja in vrtnin. Naložba je veljala 117 milijonov dinarjev. V novi tovarni bo zaposlenih več kot 200 delavcev, slive za proizvodnjo pa bo gojilo okoli 4000 zasebnih kmetov. Otvoritve nove tovarne se je udeležil tudi predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bije-dič. Nova pridobitev v Zasavju Z novo podružnično šolo, knjižnico, trim stezo in zim-skošportnim centrom so v krajevni skupnosti Loke-Kisovec počastili krajevni praznik. Prizadevni občani Kisovca in Lok ter člani smučarskega kluba Zagorje in drugi občani so pri gradnji zimskošportne-ga centra opravili okoli 26.000 prostovoljnih delovnih ur. 2 5-letnica Podravke V Podravki v Koprivnici so bile v nedeljo slovesnosti, s katerimi so počastili 25-letnico obstoja tovarne in razvoja samoupravljanja. Slo vesn osti se je udeležil tudi predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak. Srečanje internira nk Nekdanje interniranke v največjem ženskem koncentracijskem taborišču Rawens-bruck bodo 30-letnico zmage nad fašizmom proslavile s srečanjem, ki bo od 23. do 25. septembra v Fiesi pri Piranu. Udeležilo se ga bo okoli 800 žensk iz vse Jugoslavije pa tudi Slovenke iz Italije in Avstrije. V Gorenjski predilnici v Skofji Loki so v soboto svečano proslavili dan kolektiva. Na zboru delovnih ljudi v škofjeloški kino dvorani »Sora« je zbranim spregovoril direktor podjetja Franc Urevc. Na proslavi je predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar podelil tudi odlikovanja predsed nika republike Josipa Broza-Tita najprizadevnejšim in najzaslužnejšim delavcem v kolektivu. Red dela z zlatim vencem je prejel tudi Marjan Pire. (jg) - Foto: F. Perdan Kranjski obrtniki so se povezali Po ustanovnem občnem zboru združenja samostojnih obrtnikov občine Kranj, ki je bil 23. junija letos, so se nekateri problemi obrtnikov v kranjski občini vendarle začeli reševati hitreje. Obrtniki so takrat spregovorili predvsem o gospodarskih vprašanjih, vprašanjih davčne politike, o kulturnem življenju, o športnem udejstvovanju in še o marsičem. Pred dnevi se je že sestal upravni odbor združenja. Za predsednika je bil izvoljen Grašič, za tajnika pa inž. Rot. Izvoljeni pa so bili tudi ostali organi združenja. Člani upravnega odbora so na sestanku spregovorili tudi o bodočem delu združenja. Prisotni so menili, da je novoustanovljeno združenje izredno pomembno, saj se bodo zdaj tudi obrtniki lahko še bolj polnopravno vključili v vsa gospodarska in družbenopolitična dogajanja. V okviru združenja bodo obravnavana vsa vprašanja v zvezi z razvojem obrti v kranjski občini, Komemorativni svečanosti Občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica pripravljata v soboto, 13. septembra, komemorativno svečanost na Jelovici, in sicer v spomin na boje Selške čete 9. septembra 1942, ko je v borbi padlo petindvajset borcev te čete in komandant grupe odredov narodni heroj Jože Gregorčič-Gorenjc. Prvi del svečanosti bo ob 8.30 pri grobnici v Radovljici, kjer je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič. Za kratek kulturni program bodo poskrbeli učenci osnovne šole Radovljica, drugi del svečanosti pa bo na Lipniški planini, kjer bo nekdanji borec Selške čete opisal takratne dogodke, v kulturnem programu pa bo nastopil srednješolski zbor Blaž Arnič z Jesenic. Sobotnih svečanosti se bodo udeležili učenci osnovnih šol jeseniške in radovljiške občine, nekdanji borci, člani občinskih odborov ZZB NOV in drugi družbenopolitični delavci, člani osnovnih organizacij ZSMS, pripadniki JLA in drugi, oh 13. uri pa bo zbor vseh udeležencev na Vodiški planini, potem pa bo sledil obisk spominskih obeležij. Nekateri udeleženci se bodo podali na pot peš, in sicer bodo krenili po številnih partizanskih poteh. Komemorativna svečanost se bo na Lipniški planini začela ob 11. uri. J. Rabič izobraževanjem novih delovnih moči ter vključevanjem v samoupravne organe. Nobenega dvoma namreč ni, da so se doslej kranjski obrtniki često počutili, da so potisnjeni nekoliko vstran in, da so oddaljeni od pomembnih družbenih dogajanj. Obrtniki so izrazili pripravljenost, da se obrtna dejavnost v kranjski občini dvigne na višjo raven. To pa bo mogoče doseči s skupnimi prizadevanji ter z aktivnim vključevanjem v vse oblike družbenopolitičnega življenja. Trdne vezi med posameznimi obrtniki pa bodo tudi onemogočile zlonamerne in včasih tudi veliko pretirane vesti o goljufijah, davčnih utajah in podobnem. Seveda bodo vsi poštenjaki kar najbolj hitro reagirali ter razkrinkali tiste, ki bodo delali družbeno škodljivo. Obrtniki kranjske občine, tako je bilo rečeno na sestanku združenja, se bodo že v najkrajšem času pogovorili o vprašanjih zaposlovanja ter udejstvovanja delavcev v obrti na raznih športnih tekmovanjih. Pokazalo se je namreč, da je med obrtniki veliko mladih prizadevnih športnih delavcev. Na področju izobraževanja pa bodo obrtniki veseli vsake možnosti, ki se jim bo ponudila, da si bodo člani njihovega združenja pridobili ustrezne kvalifikacije. Prav to področje je bik) v zadnjem času namreč dokaj zapostavljeno. Združenje obrtnikov bo zato v prihodnje večkrat obravnavalo kadrovska vprašanja in usklajevalo delo z izobraževalnimi ustanovami. Posebno pereče vprašanje za obrtnike je bilo doslej vodenje knjig. Združenje bo prav zato že v najkrajšem času ustanovilo poseben servis. Znano je namreč, da obrtnikom vodijo knjige o poslovanju raznorazni ljudje, ki niso kos svojemu poslu. Davčni organi imajo zato mnogo več dela, često pa hude napake lahko povzročijo tudi neljube posledice — izgledajo kot utaje, ponaredbe in podobno Vsi organi združenja samostojnih obrtnikov občine Kranj so takoj začeli z delom. 2e v enem mesecu bodo pripravili osnovne načrte dela ter finančne programe. Največji problem trenutno obrtnikom predstavljajo prostori. Za nemoteno delo bi bili potrebni najmanj dve sobi. Prek tristo obrtnikov, toliko jih je v kranjski občini, pričakuje, da bodo tudi te težave rešene v čim krajšem času. Znano je namreč, da so obrtniki pred leti že imeli ustrezne prostore, da pa se le-ti zdaj uporabljajo v druge namene. A. Strniša §81 9 Cfc I £ &«* J^Nlk Regionalna zdravstvena skupnost Kranj delovna skupnost strokovne službe razpisuje na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela, organizaciji in samoupravljanju v strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti prosti delovni mesti 1. administratorke — stenodaktilografinje (tajnica sekretarja Regionalne zdravstvene skupnosti) Za delovno mesto se zahteva po sistemizaciji srednja izobrazba, obvezno znanje strojepisja, zaželeno pa je tudi znanje steno grafije. 2. strojepiske Za delovno mesto se zahteva dvoletna administrativna šola. Poskusno delo na obeh delovnih mestih traja 1 mesec. Prijave poAljite na naslov: Regionalna zdravstvena skupnost Kranj, strokovna služba splošni oddelek, Kranj, Stara cesta 6t. 11. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kranj Včeraj dopoldne se je v Kranju sestalo predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in razpravljalo o pripravah na konstituiranje in o predlogu delovnega programa. - Pri komiteju občinske konference zveze komunistov pa je bil včeraj sestanek delavcev družbenopolitičnih organizacij ravnateljev šol. Ocenili so letošnji vpis v pedagoški oddelek gimnazije v Kranju in se pogovorili o načinu kadrovanja v prihodnje. Razen tega je ta teden na programu še več sestankov organov družben političnih organizacij v občini. Pri komiteju občinske konference zveze kom nistov se bosta v četrtek sestali komisiji za družbenoekonomske odnose in z organiziranost in razvoj zveze komunistov. - Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri dopoldne na prvi seji sestal koordinacijski odbor za proslave in razpravljal o letošnjem programu komisije ter o praznovanju dneva republike in o novoletnih prireditvah. Razen tega se bo jutri sestal tudi sekretariat koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno zaščito. Konec tedna pa je predvidena razširjena seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo obravnavali osnutek dogovora o družbenem planu Slovenije za obdobje 1976-1980. - Pri občinskem sindikalnem svetu se bo danes sestala komisija za življenjske in delovne pogoje in razpravljala o varstvu pri delu, materialno-socialnem stanju druži« v občini, nadalje o letovanju socialno ogroženih in o letošnji ozimnic-V četrtek pa bo seja organizacijsko-kadrovske komisije, na kateri bodo govorili o delu pravne posvetovalnice, kadrovski problematiki in nekaterih drugih vprašanjih s področja organiziranosti sindikatov. A. Ž. V četrtek bo seja štaba mladinskih delovnih brigad za Gorenjsko, člani štaba se bodo pogovorili o delu letošnjih brigad, nadaljnjem delu štaba in 0 udeležbi mladincev iz posameznih gorenjskih občin na mladinskih delovnin akcijah. Seja bo ob 19. uri v stavbi občinske skupščine v Kranju. Radovljica Za jutrišnjo sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine so sklicatelj1 — predsedniki zborov — razširili dnevni red. Delegati bodo obravnavali ana' lizo obračuna gospodarskih organizacij za prvo polletje, oceno izvajanja republiške resolucije in občinskih smernic o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975 v radobju januar—junij 1975, nadalje oceno gospodarskih gibanj radovljiške občine v prihodnjem letu in sklepali o predlogu programa dela občinske skupščine do konca leta. A. Z. Akcija KS Radovljica 2e spomladi letos je svet krajevne skupnosti Radovljica z občani naselja Predtrg v Radovljici organiziral razpravo o ureditvi Gregorčičeve ceste in kanalizacije. Zdaj so se prebivalci odločili, da bo vsak zaposleni prispeval od 2000 do 4500 dinarjev, razliko za ureditev del pa bo prispevala krajevna skupnost. Sicer pa bodo celotna dela znašala okrog 500.000 dinarjev. Na zadnji seji komisije za gradbene in komunalne zadeve pri svetu krajevne skupnosti pa so razprav- ljali tudi o predlogu načrta za ureditev Sercerjeve ceste in o priponi' bah na načrt novih mrliških vežic W lokacije pokopališča. Zavzeli so se za takojšnjo izgradnjo mrliških vezlC po drugi varianti in za novo lokacij0 pokopališča. O predlogu ureditve ulic, gradnje mrliških vežic in lokacije novega pokopališča bo razpravljal sve krajevne skupnosti ta mesec. D0' končno pa bo sklepala o tem skup; ščina krajevne skupnosti prihodnJ1 mesec. J° /© ljubljanska banka podružnica Kranj Skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v delovno organizacijo Ljubljanske banke in samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu razpisuje delavski svet Ljubljanske banke podružnice Kranj naslednja prosta vodilna delovna mesta v podružnici: 1. direktorja sektorja sredstev in naložb 2. direktorja sektorja organizacije in bančne operative 3. direktorja direkcije sredstev 4. direktorja direkcije kratkoročnega kreditiranja 5. direktorja direkcije kreditiranja investicij 6. direktorja direkcije skupnih služb 7. pomočnika direktorja poslovne enote Škofja Loka Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za za' sedbo zgoraj navedenih delovnih mest izpolnjevat' še naslednje posebne pogoje: 1 Kandidati za delovna mesta od 1 do 5 in morajo imeti visoko ali višjo šolo ekonomske smeri, pod 6 pa ekonomske ali pravne smerl 2. Imeti morajo najmanj 5 let delovnih izkušeni-pri čemer je zaželeno poznavanje bančneg3 poslovanja oz strokovnega področja, za ka terega se prijavljajo ■ 3 Pasivno morajo obvladati najmanj 1 svetov jezik 4. Imeti morajo moralnopolitične kvalitete Ne glede na pogoje, navedene pod 1 , točko, lahko prijavijo kot kandidati za zasedbo razpisa0'^ delovnih mest tudi osebe, ki imajo srednjo 1 obrazbo, najmanj 20 let delovne dobe, od te9 najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih strokovnem področju, za katerega se prtjjavlj^J Razpisana delovna mesta so vodilna in jih je taka potrebno razpisati vsaka 4 leta Kandidati lahko vlože prijave do . lahko vlože prijave do 18 sePte ho-1975 Prijavi naj priložijo življenjepis z opisom sedanje zaposlitve ter dokazila o izpolnjena pogojev ,razP,s* Kranj Prijave naj pošljejo v ovojnici z oznako na naslov, Ljubljanska banka, podružnica oddelek Splošnih poslov, Cesta JLA 4 w Kandidati bodo o izidu obveščeni najjH>znej 30 dneh po izteku razpisnega roka /V ptf*n^BnJe kraJevnega praznika v spominskem parku na Koroški Beli. - Krajevni praznik Javornika . ^}di letos so prebivalci Javornika Jj1 Koroške Bele proslavili krajevni Praznik v spomin na pet ustreljenih J*,cev na Koroški Beli. S številni-^} Športnimi in slavnostnimi prire-3fum* so ODenern proslavili tudi ""letnico osvoboditve. ----v.v, UOJTOUUl !*• slavnostni skupščine . -;«• aiavnosim seji krajevne skupnosti so se pogovorili 0 razvoju in problemih kraja ter Podelili letošnja priznanja. Krajevna skupnost je, organizira-na Po novem delegatskem sistemu, v času svojega delovanja že opravila ^rsto pomembnih nalog. Dolgoletna ZeMa in prizadevanja, da bi tudi na Koroški Beli dobili svoj vrtec, se bo začela uresničevati prihodnje leto, prav tako pa bo kmalu nared rekreacijski center na Kresu, Koroška Bela pa je dobila svojo lepšo podobo tudi z novim parkom talcev. Skoraj nerešljiv pa se zdi problem halde na Javorniku, saj jeseniška Železarna še vedno na Borovljah odlaga material in & tem ogroža prebivalce v neposredni okolici. Hrup in prah in nezadržno širjenje halde povzročata resne skrbi krajanom, ki žele od jeseniške Železarne čimprejšnji odgovor o rešitvi tega problema. D. S. A 10-275 naprava za polavtomatsko varjenje A 10-275 in A 10-400 ^ESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO brodogradilište, ?vornica dizel motora 1 tvornica električnih pojeva i uređaja — Pula Ttip ŠT 208, TELEFON CENILA (052) 24-322 TELEX b 252 YU ULJTES A 10-275 naprava /a polavtomatsko varjenje A 10-275 in A 10-400 je naprava za ekonomično polavtomatsko varjenje in je izpopolnjena, zato ima še večje zmogljivosti Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave za polavtomatsko varjenje v zaščitni atmosferi plina Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokim delovnim obsegom; je vsestransko uporabna naprava, stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija za vsako delavnico, zaradi po sebno lahke pištole je pripravna in omogoča hitro delo ob minimalnem zagrevanju Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi vas, da nas obiščete na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki do 21. septembra 1975. v'jali bomo v hali 40, razstavni prostor številka 5. Mesec gospodin ske tehnike v prodajalnah Jugotehnike od 10. septembra do 10. oktobra 1 975 P mDra 10% popust na gospodinjske stroje in TV aparate Gorenje, črno-bele TV aparate Iskra in Riz ter na zamrzovalne skrinje LTH Izkoristite ugodnosti popusta v mesecu tehnike in nas obiščite v prodajalnah Jugotehnike v Kranju, Tržiču in na Bledu. @JU<7CTEHN Posvet o delu sindikatov Danes dopoldne se bodo sestali v Ljubljani na prvem jesenskem delovnem posvetu predsedniki občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Dogovorili se bodo o nekaterih akcijah sindikalnih organizacij, ki jih je treba izpeljati v zvezi z uresničevanjem nove ustave in z njo opredeljene vloge sindikatov. Posvetu prisostvujejo tudi sekretarji republiškega sveta in republiških odborov sindikatov. Iz dnevnega reda posveta, ki je dokaj obširen, je moč ugotoviti; da bodo namenili največ pozornosti sedanjim najbolj aktualnim družbenoekonomskim vprašanjem delovanja sindikatov in zveze sindikatov v naši republiki. Spregovorili bodo tudi o delovnem načrtu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, njegovih organov in služb do konca leta. Predsedniki občinskih in medobčinskih svetov se bodo tudi dogovorili, kako v okviru sindikatov voditi javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in kako voditi v sindikatih javno razpravo o gradivu, ki ga je skupščina SR Slovenije pripravila o razvoju krajevnih skupnosti, -lb Srečanje borcev-železarjev Letošnjega tradicionalnega srečanja borcev, slovenskih železarjev, se je v Teharjeh pri Celju udeležilo tudi 350 borcev, delavcev v jeseniški Železarni. Na slavnostnem delu je govoril direktor Gregor Klančnik, v kulturnem programu pa so sodelovali gmlba na pihala in recitatorji iz železarne Store ter številni pevski zbori. Z zborovanja so poslali brzojavko predsedniku Titu. Srečanje so sklenili z raznimi športnimi tekmovanji in družabnim delom. J. Mrovlje Priznanja v KS Gorje Na proslavi letošnjega praznika krajevne skupnosti Gorje (konec avgusta) je krajevna konferenca socialistične zveze ob 30-letnici osvoboditve podelila deset priznanj nekaterim ustanovam in posameznim občanom. Priznanja so dobili osnovna šola Gorje in TVD Partizan Gorje ter občani Janez Peterman, Jože Koželj, Janez Pazlar, Anton Čuden, Franc Pokljukar, Janko Slivnik, Andrej Cundrič in Branko Banko. J. Ambrožič Premalo pozornosti gospodarjenju Občni zbori osnovnih organizacij sindikata sc potrdili novo organiziranost slovenskih sindikatov na osnovi statutarnega dogovora, ki je bil sprejet na celjskem kongresu. Hkrati so pomenili tudi zaključek oblikovanja novih osnovnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela. Da bi ugotovil, kako se je nova organiziranost obnesla v praksi in kako poteka delo osnovnih organizacij, je občinski sindikalni svet Kranj anketiral večino sindikalnih organizacij v občini. Želel je dobiti podatke o kadrovski strukturi novo izvoljenih vodstev, vsebini delovnih načrtov, problemih, s katerimi se najbolj pogosto ukvarjajo, sodelovanju s samoupravnimi organi in vodstvom podjetja ter še nekatere druge podatke vanje s sindikati. Anketa je pokazala, da je stanje na tem področju še zelo neurejeno. Podatki kažejo, da v vsaki peti delovni organizaciji delavska kontrola ni urejena, v vsaki deseti delovni organizaciji pa deluje le na nivoju OZD in ne v vsaki temeljni organizaciji. Će pa k temu prištejemo še tiste delovne organi a-cije, kjer samoupravna dela\ i kontrola ni povezana s sindikat' n, je stanje neurejeno v vsaki tretji temeljni organizaciji. Sklepi zadnjega sindikalnega kongresa so dali poseben poudarek izobraževanju. V večini izvršnih odborov sindikata delajo delavci, ki so v organih sindikata vrsto let in so se že seznanili z raznimi izobraževalnimi oblikami. Vendar jih skoraj polovica še vedno želi, da bi se z novimi dogodki v organizaciji in družbi bolje seznanili. Posebej pa poudarjajo potrebo po izobraževanju mladih članov izvršnih odborov. V programih dela so v večini osnovnih organizacij posvetili veliko prostora organiziranosti in dejavnosti osnovne organizacije, dopustom, rekreaciji in regresom, športni in kulturni dejavnosti ter družbeni prehrani. Le nekoliko slabše je zastopana skrb za informiranje delavcev. Najmanj pa je v programe dela vključena problematika o poslovanju delovne organizacije. To so vprašanja cen, tržišča in osnovnih sredstev za poslovanje. Komaj tretjina osnovnih organizacij je V svoj program vključila tudi vprašanja s področja varstva pri delu, pravnega varstva in zaščite članov sindikata, kadrovske politike v podjetju ter zdravstvenega varstva delavcev. Statutarni dogovor daje velik pomen delu v sindikalnih skupinah. Med 183 osnovnimi organizacijami v občini jih je 46 imelo skupaj 234 sindikalnih skupin. Oblikovale so se že pred občnimi zbori, nekatere pa takoj po občnih zborih. Kasneje se je njihova dejavnost zelo slabo razvijala in so se sestajale komaj v tretjini osnovnih organizacij. Sodelovanje sindikata s samoupravnimi organi, in vpliv sindikata na dogajanja v delovni organizaciji je možen le, če so člani izvršnega odbora sindikalne organizacije seznanjeni z delom samoupravnih organov in če imajo možnost vplivati na odločitve. Podatki iz ankete kažejo, da približno tri četrtine izvršnih odborov dobiva vabila za seje samoupravnih organov, komaj 40 odstotkov pa hkrati z vabili tudi gradivo. Poseben problem je vprašanje delavske kontrole oziroma njenega delovanja, kakor tudi zaščite članov delavske kontrole in njeno sodelo- Od občinskega sindikalnega sveta pričakujejo osnovne organizacije predvsem informiranje o njegovem delu, posredovanje gradiva o različnih problemih v gospodarstvu in podobno. Več kot polovica sindikalnih organizacij pa je zainteresirana za redne posvete predsednikov osnovnih organizacij z vodstvom sindikatov v občini. Strokovno pomoč"pri pripravi gradiva za sestanke, analizo različnih problemov, ki obstajajo v organizaciji združenega dela ali v osnovni organizaciji sindikata, pa je pripravljena sprejeti le vsaka tretja osnovna organizacija. L. Bogataj iJk JL# <3KP 3 Torek, 9. septembra 1975 Stabilizacijski programi so izdelani GRADBIŠČE NOVE AVTOBUSNE POSTAJE V TRŽIČU - Tržiška temeljna organizacija združenega dela Projekt iz Kranja je začela graditi v Tržiču novo avtobusno postajo. Investitorja novega objekta, v katerem bo razen postajališča in prometne pisarne tudi gostinski obrat, sta SAP Ljubljana in gostinsko podjetje Zelenica. Avtobusna postaja bo predvidoma izročena namenu prihodnje leto. (jk) — Foto: F. Perdan Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je stara 90 let Podjetje je bilo uradno ustanovljeno 11. maja 1885, ko je bilo vpisano v trgovski sodni register v Ljubljani — V soboto osrednja proslavitev 90-let- nega jubileja V prvi polovici preteklega stoletja so na Slovenskem začele delovati tri mehanične predilnice: v Ajdovščini, Ljubljani in Preboldu. Bombaž je začel spodrivati lan in volno, predelovalna industrija in trgovina pa sta želeli priti do novih obratov v bližini uporabnih voda in središč cenene delovne sile. Tekstilni strokovnjak in trgovec F. Glanzmann se je odločil za Tržič. Januarja leta 1885 je bila sklenjena kupna pogodba, 11. maja pa je bilo novo podjetje vpisano v ljubljanski register. Nova predilnica in tkalnica je prinesla v tržiško vsakdanjost industrijski utrip in zahtevnejši ritem življenja, obenem pa tudi napredek. Podjetje je dolga leta združevalo polovico vseh zaposlenih v Tržiču, raslo z mestom in občino in pustilo v njunem razvoju neizbrisen pečat. Takšno ostaja tudi danes in ne več poznano le doma, temveč zaradi kvalitete izdelkov tudi na tujem. Ta teden se začenjajo proslave visokega jubileja tržiških predilcev in tkalcev, združenega s proslavljanjem 25. obletnice samoupravljanja in 30. obletnice osvoboditve. Proslave je konec preteklega tedna začela mladina s kvizom o zgodovini Bombažne predilnice in tkalnice. Jutri, 10. septembra, bo v Tržiču najprej rokometna tekma med domačo ekipo in prvoligašem Medve-ščakom iz Zagreba, ob pol štirih popoldne pa ji bodo sledila športna srečanja med delavci Tekstilindusa iz Kranja, Svilanita iz Kamnika, Induplatov iz Jarš in domače Bombažne predilnice. V petek popoldne ob petih bo slavnostno zasedanje delavskega sveta, dve uri kasneje pa v paviljonu NOB v Tržiču otvoritev razstave, posvečene visokemu jubileju kolektiva. Razstava bo odprta dva dni. Najbolj slovesna bo sobota, 13. septembra. Ob devetih dopoldne bo v tovarniškem parku koncert trži-škega pihalnega orkestra, pol ure kasneje pa osrednja proslava s kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem bosta igrala ansambla Murka s pevcema Jano Stare in Tonetom Trampetom in Gorenjci s solistoma Martino Bevc in Francem Korenom. Med 8. in 17. uro bo odprta bližnja trgovina BPT, kjer bodo ta dan nudili kupcem 10-odstotni popust. J. Košnjek »Vročevod« iz Železarne Jeseniški Plavž in bodoči novi Center bodo ogrevali z vročo vodo iz Železarne — Najbolj smotrna rešitev, ki pa bo veljala 2 milijardi S dinarjev — Denar zagotovljen Splošno pomanjkanje energetskih virov in primarne energije, racionalna poraba in primerne tehnične rešitve v povezavi z združenim delom so bila osnovna izhodišča za odločitev Jeseničanov, da začno graditi »vročevod« iz Železarne, ki bo ogreval Plavž in novi Center na Jesenicah. Toliko je tehničnih prednosti ob izgradnji skupne toplarne, da so povsem opustili misel na gradnjo individualnih, ki bi bile sprva razmeroma majhna investicija, v dolgoročnejšem pogledu pa povsem nesmotrna. Razen tega pa bi vsako ločeno načrtovanje izgradnje novih objektov in energetskih virov toplote pomenilo odstopanje od družbenih načel gospodarskega planiranja. Lkonom.sk o tehnične prednosti skupne toplarne so za samo jeseniško Železarno naslednje: kompenzacija jalove energije, lasten izvor električne energije ob redukciji, pridobivanje tehnološke pare pri nižjih stroških kot v starih kotlih, izkoriščanje kondenzacijske toplote parnih turbin za ogrevanje vseh obratov Železarne ter znižanje skupnih stroškov. Mestu Jesenice pa »vročevod« zagotavlja varstvo okolja, najnižjo možno ceno ter stalno obratovanje zaradi rezervnih zmogljivosti, s katerimi razpolaga Železarna. Sredstva za »vročevod« se zbirajo ali pa se še bodo zbrala od na novo zgrajenih objektov na Plavžu: od členjenih stolpnic, z nadzidavo železniških blokov, Ljubljanska banka pa je odobrila 7 in pol milijona kredita. Nekatere objekte bodo zgradili šele leta 1977, »vročevod« pa naj bi bil gotov že jeseni naslednjega leta, zato bodo potrebovali tudi premostitvene kredite. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah bo investitor projekta in bo z Železarno podpisal tudi dolgoročno pogodbo. Kakor so menili člani koordinacijskega odbora za usmerjeno stanovanjsko gradnjo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Jeseni«c m člani komisije, ki jo je koordinacijski odbor imenoval, sta po dosedanjih ocenah možnosti napeljave ogrevanja na voljo dve varianti. »Vročevod« naj bi speljali ali prek samega mesta Jesenic do novega Centra in dalje do Plavža ali pa prek predelovalnih obratov Železarne, starega podvoza na Plavž. Tudi pri samih načrtih za izpeljavo »vročevoda« bodo upoštevali in se tudi odločili za najboljšo rešitev. D. S. Na torkovi skupni seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine ter koordinacijskega odbora za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike je bila osrednja tema razgovora ocena sedanjega gospodarskega stanja v občini Škofja Loka ter ocena doslej sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Ko so člani izvršnega sveta ter koordinacijskega odbora primerjali rezultate, ki so bili doseženi v prvih šestih mesecih letošnjega leta, z enakim obdobjem lani, so ugotovili, da je rast celotnega dohodka ter vseh njegovih elementov, izjema je le ostanek dohodka, izredno dinamična. Interna realizacija kot sestavni del celotnega dohodka se je močno povečala — kar za štirinajst odstotkov. Po drugi strani pa »visoke« finančne rezultate spremlja močna inflacija, število zaposlenih se veča precej prek planskih predvidevanj, povečujejo se zaloge gotovih izdelkov, zmanjšujejo zaloge surovin in materiala, izkazuje se več terjatev kot je obveznosti... Primerjava s prvim četrtletjem letošnjega leta pa k sreči kaže, da se kljub trenutno še vedno dokaj kritičnemu položaju v loškem gospodarstvu že kažejo uspešnejši znaki gospodarjenja. V najkritičnejšem položaju so za zdaj še vedno Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo in tovarna močnih krmil v Škofji Loki, ki izkazujejo kar 215.000 din izgube. Celotni dohodek se je v primeri z lanskim prvim polletjem povečal za 31,4 odstotka in je dosegel višino 2,261.853.000 din. To pa pomeni, da je bilo doseženega 39,2 odstotka letnega plana. Na višino celotnega dohodka poleg doseženega dejanskega obsega proizvodnje vplivajo še mnogi negativni pojavi. Med njimi na prvem mestu vsekakor velja omeniti porast cen, vpliv interne realizacije ter povečanje zaposlenosti. Materialni stroški so se dvignili za 36,4 odstotka in se najbolj približujejo uresničevanju zastavljenega načrta. Rast porabljenih sredstev je precej hitrejša kot pa rast celotnega dohodka. V primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta so porasla za 35,1 odstotka. Kdaj združitev Remonta in SGP Tehnik? Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka v Škofji Loki so člani predsedstva spregovorili tudi o problematiki komunalne dejavnosti v občini. V Škofji Loki sta namreč trenutno dve delovni organizaciji, ki se ukvarjata s komunalnimi deli. To sta SGP Tehnik in komunalno podjetje Remont. Po drugih krajih v občini pa za komunalne storitve skrbijo v glavnem same krajevne skupnosti. Zato, da bi bilo delo na področju komunale boljše, da bi bile posamezne akcije bolj usklajene, pa še zaradi mnogih drugih vzrokov, že dlje časa obstaja potreba, da se sorodni podjetji, SGP Tehnik in Remont, združita. Vendar do tega vse doslej še ni prišlo, saj nikakor ni bilo mogoče najti skupnega jezika. Po vsemu sodeč na eni in na drugi strani še vedno obstajajo mnogo preveč osebni interesi. Gordijski vozel naj bi zdaj rešila bodoča samoupravna interesna skupnost za komunalo. Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta so priporočili iniciativnemu odboru, naj se čimbolj angažira in pohiti z njeno ustanovitvijo. Samoupravna interesna skupnost za komunalo bo po predvidevanjih zaživela še pred koncem leta. -jg Solidarnostna stanovanja tudi v Žireh V Zireh bo v kratkem dograjen nov stanovanjski blok. V njem je štiri stanovanja odkupila tudi samoupravna stanovanjska skupnost iz Škofje Loke, samoupravna enota za družbeno pomoč. Ta stanovanja so namenjena mladim družinam.ter občanom z nižjimi osebnimi dohodki. Letos bosta stanovanje dobili dve mladi družini, dve stanovanji pa sta namenjeni delavcem /. nizki mi prejemki (do 1200 din mesečno). Za krajevne potrebe so seveda samo štiri stanovanja Se vedno malo, vendar pa se sedaj, ko se je tudi v Zireh končno le »odprla« blokovna gradnja, stanje iz leta v leto izboljšuje. Ce bi hoteli zadostiti samo najnujnejšim potre bani po stanovanjih, bi morali v Zireh vsako leto zgraditi vsaj eno stolpnico Zato je mogoče upali da se bodo že. v kratkem začele priprave na gradnjo novega bloka. Vedno več je namreč mladih družin, ki namensko varčujejo za stanovanja. -JK In zdaj nekaj primerjav med lanskim in letošnjim prvim polletjem. Amortizacija je večja za 16,2, narodni dohodek občine pa za 20,5 odstotka, zakonske obveznosti so se povečale za 32,7 odstotka in pogodbene obveznosti za 34,1 odstotka, masa bruto osebnih dohodkov se je dvignila za 29,5, drugi osebni prejemki pa za 79,2 odstotka. Zanimiv je tudi podatek, da je ostanek dohodka v letošnjih prvih šestih mesecih za 16,282.000 manjši od onega v enakem obdobju lani in znaša »le« 80,772.000 din. Terjatve do kupcev so večje za 34,3 odstotka, obveznosti do dobaviteljev pa za 26 odstotkov. Organizacije združenega dela ter temeljne organizacije združenega dela v škofjeloški občini imajo ob koncu letošnjega prvega polletja za 28,3 odstotka več vezanih obratnih sredstev kot lani. Skupne zaloge v prvem četrtletju so se povečale za 55,1 odstotka, vendar so se do polletja močno zmanjšale. Zmanjšale pa so se v glavnem le zaloge materiala in drobnega inventarja ter zaloge trgovskega blaga. Zaloge gotovih izdelkov so večje za 63,4 odstotka. Samo od aprila do junija so se povečale za 47,5 odstotka. Število zaposlenih se je od januarja do konca junija povečalo za 4,7 odstotka. Letni načrt pa seveda predvideva le povečanje za največ tri odstotke. Tako je bilo ob polletju v gospodarstvu škofjeloške občine zaposlenih 12.566 oseb, v negospodarstvu pa 970. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je v prvem delu leta znašal 3124 din, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom 26,2-odstotno povečanje. To pa obenem pomeni, da povečanje neto osebnih dohodkov zaostaja za rastjo mase bruto osebnih dohodkov. Izvoz dvanajstih gospodarskih organizacij v občini, toliko je namreč vseh izvoznikov, je porastel za 10,3 odstotka in znaša 9,594.478 ameriških dolarjev. Od vsega izvoza je bilo za 6,220.767 ameriških dolarjev blaga in izdelkov usmerjenega na konvertibilno tržišče. To pomeni 8,7-od-stotno povečanje in uresničitev letnega plana v višini 37,6 odstotka. Povečanje izvoza pa ne dosega porasta cen, kar pomeni, da je dejanski obseg izvoza padel. V prvem polletju letošnjega leta so delovne organizacije v loški občini uvozile za 11,008.558 ameriških dolarjev surovin, reprodukcijskega materiala ter opreme za proizvodnjo. Načrt je dosežen v višini 35,9 odstotka, razmerje med izvozom in uvozom pa je še vedno 1:1,15! Večina delovnih organizacij v občini se resnosti sedanjega položaja dobro zaveda, je bilo rečeno na torkovi skupni seji izvršnega sveta in posebnega koordinacijskega odbora v Škofji Loki. Mnoge organizacije združenega dela v škofjeloški občini so se znašle v izredno težavnem in neugodnem položaju po sprejetju rigoroznih in skrajno ostrih stabilizacijskih ukrepov zveznega izvršnega sveta. Med njimi bi vsekakor na prvih mestih veljalo omeniti tovarno obutve Alpina iz Zirov, tovarno klobukov Sešir in Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke ter Iskro iz Železnikov. V žirovski Alpini so, denimo, zaradi pomanjkanja ustreznih materialov, ki pa jih je mogoče dobiti zgolj z uvozom iz tujine, morali ustaviti delo v nekaterih oddelkih in delavce poslati ne »neplani-rani« dopust. Pogodbe za izvoz zimske obutve za Kanado ter ZDA so bile podpisane in kupci so morali čakati. Dovoljenje za uvoz prepO' trebnih materialov so Zirovci kasneje le dobili, toda to je bilo praktično pet minut pred dvanajsto-Zdaj Alpinini izdelki čez veliko lužo namesto z ladjo »potujejo« z letali-Za to pa bo seveda žirovska tovarn3 morala odšteti mnogo večje denarje kot pa bi jih bilo potrebno za prevoz po morju. Iz takega položaja so se kakor so vedele in znale reševale seveda tudi ostale delovne organizacije. Ne kritiziramo ukrepov« kakršne je sprejel ZIS, ker so le-ti potrebni, so poudarili člani izvršnega sveta in koordinacijskega odbora na torkovi seji, ne moremo Pa se povsem strinjati s postopki, kakršni so bili. Nato so prisotni menili, da v stabilizacijske okvire ne gre tlačiti zgolj proizvodnjo, ampak bo treba zajeti tudi potrošnjo. Kajti le tako bodo prizadevanja za naše stabilno gosp?' darstvo lahko uspešna. Seveda )e. potrebno vedeti, da sedanji ukrepi niso le modna muha, ampak dolg0' trajen proces. Nazadnje so navzoči na seji sklf nili, da je začeto delo koordinacij' skega odbora potrebno nadaljevat': da je sklepe, ki jih bodo sprejema' občinska skupščina, družbenop0".' tične organizacije ter drugi orga"'' potrebno dosledno izvajati in uresf.' čevati, da je delovne organizacij potrebno spodbujati k čimveČje^. izvozu (uvoz pa je potrebno zmaj^' sati), da je potrebno ugotoviti g'b.8'j nje investicij in čimprej ustanovi samoupravno interesno skupnost 1 komunalno dejavnost. . : O stabilizacijskih ukrepih v o^'jj je v torek popoldne razpravljalo Wa predsedstvo občinskega sindikalnoj, sveta Škofja Loka. Člani predse«' stva so menili, da so dosedanja Vxv zadevanja že obrodila nekatere s8' dove. Vse organizacije združeneg dela in temeljne organizacije zcjr" ženega dela so že izdelale štabih2*' cijske načrte. Nekateri pa so iz°^ lani skrajno malomarno. Te delov" organizacije bodo dobile na ^ vrnjene in jih bodo morale pon°vJ]a izdelati, dopolniti in uskladiti- ^ seji predsedstva je bilo sklenjen.^ naj svoje načrte čimprej izdelaj tudi krajevne skupnosti, samoupra ne interesne skupnosti in drugi P trošniki. J. Govekar it Tržiški delovni kolektivi za složno akcijo Na pobudo občinskega sindikalnega sveta TrZ. naj bi združevali sredstva za gradnjo nove ce$ v Lom in planinske postojanke na Dobrči, Prese ^rt investicije vključiti v družben' . ^ tržiške občine do leta 1980, * tt v Tržiču snujejo in pripravljaj javno razpravo. vaj° Problem lotnske ceste nanit?rer v Tržiču letos odstraniti . nega reda«. Predlogov, kak«'. ) ofl\,^ef doma za delavce, počitnišk«'^ |jtV 1 b<>.% O gradnji osrednjega ^ ........' za delavci-, počit ni" jekta, koče na Dobrči in lokalne radijske postaje P'1 "''rj vora prihodnje leto. D<>tf(} u gradnji prepotrebnih družb«''1 $i ISktOV DOaO rezu Itat ty°T,7*ittfl predlagateljev, družbenopo' 7^ organizacij in skupščine, upravnih organov m zborov nih ljudi J. Kote* Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta v skupnih službah: 1. knjigovodje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo Pogoj:srednja izobrazba — finančni tehnik — šifra 361-01 Razpis velja do zasedbe. 2. pedagoga za nedoločen čas s polno zaposlitvijo Pogoj: visoka izobrazba — filozofska fakulteta II. stopnja — pedagogika . . Razpis velja do zasedbe. 3. psihologa za nedoločen čas s polno zaposlitvijo Pogoj: visoka izobrazba — filozofska fakulteta II. stopnja — psihologija. Razpis velja do zasedbe. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice 64270 Jesenice, Tomšičeva 5, p.p. 4. Dela članov društva slovenskih likovnih umetnikov Maribor Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru Z P Iskra Kranj razpisuje za določen čas s polnim delovnim časom delovno mesto učitelja splošnih predmetov za poučevanje nemškega in angleškega jezika na tehniški strojni in elektro šoli. Pogoj: visoka šola ustrezne stroke. Vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi sprejema Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2, do 24. septembra 1975. Obveščamo vse zavarovance z območja občine Radovljica, da bomo s 15. septembrom 1975 odprli svojo poslovalnico v Radovljici, Kranjska c. št. 19 v bližini avtobusne postaje. Poslovalnica bo poslovala: v poletnem času (od 1. maja do 30. septembra) — vsak dan razen sobote od 6. do 14. ure — v sredah od 6. do 16. ure v zimskem času (od 1. oktobra do 30. aprila) — vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure — v sredah od 7. do 17. ure Poslovalnica bo nudila zavarovancem naslednje storitve: — sklepanje zavarovanj privatnega sektorja; — sklepanje obveznih zavarovanj avtoodgovornosti z dodatnim prostovoljnim nezgodnim zavarovanjem sopotnikov; — izdajanje začasnih kritij; — izdajanje zelenih mednarodnih kart; — izdajanje vinkulacij; — posredovanje vseh vrst informacij v zvezi z zavarovanjem in likvidacijo škod; — zbiranje raznih dokumentov za izplačilo škod zavarovancem in oškodovancem in posredovanje v reševanju PK (prijave škod, drugo); — opravljanje ogledov karamboliranih vozil AO in kasko škod (vsak torek od H. do 12. ure oziroma po potrebi). Telefonska številka poslovalnice je 74-061. Zavarovalnica SAVA Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o. Bled, Ljubljanska cesta 19 Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sol.o. Bled, Ljubljanska cesta i9 Po sklepu razpisne komisije Centralnega delavskega sveta obrata za kooperacijo razpisujemo prosto delovno mesto vodje obrata za kooperacijo Zasebni sektor gozdarstva Bled Poleg izpolnjevanja — splošnih pogojev določenih /. zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; — Ustreznih družbenopolitičnih m moralno-et ičnih lastnosti, ki fte kažejo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti za rac vijanje socialističnih samoupravnih odnosov, v ČUtU odgovornosti do dela in delovnib Ijkjdj te! v osebni poštenosti, morajo biti kandidati — diplomirani gozdarski inženirji, ah diplomiranj ekonomisti, vsi s 4-letno list rezno prakso, ~ ekonomisti s .r> letno ustie/uo prakso ali gozdarski tehniki s 6 let no ust resno prakso kandidati morajo predložiti program razvoja obrata za kooperacijo. Pismene prijave /. osebnimi podatki in dokazili o strokovni i/.obra/.bi ter praksi naj kandidati pošljejo v faprti ovojnici /. o/.nako »/.a ra/.pinno komisijo obrata /a »»operacijo«, in sicer na niiHlov (Jo/dno goHpodarHtvo °l«d, Ljubljanska cesta 1». 64260 »led. **Ok za prijave je H dni od dneva objave tega razpisa. * zvezi s sentavo programa razvoja obrata za kooperacijo 8° podatki na voljo v skupnih strokovnih službah Gozdne-Ka gospodarstva Bled. Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru sodi v okvir številnih skupinskih likovnih prireditev, ki so se v zadnjih letih zvrstile v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju. Tako se Gorenjska že nekaj let povezuje s Prekmurjem, ne dolgo tega so Kranj obiskali primorski umetniki, za bodoče se napovedujejo tesnejši stiki tudi z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi pokrajinami pa tudi z zamejstvom. Takšno regionalno povezovanje, ki ni značilno samo za nas, temveč je rezultat pospešene rasti likovnega življenja v svetu, ne išče vedno reprezentančnih efektov, temveč služi predvsem kot sporočilo o likovnih prizadevanjih in njihovih dosežkih v določeni pokrajini oz. pokrajinah. V tem svojstvu postaja del nacionalne likovne informacije, katere vrednotenje in sinteza seveda ostaja skrb likovnih središč in likovne kritike. Delo 24 članov mariborskega društva, ki sodeluje na razstavi, nam dajejo zanimiv vpogled v obsežnost in raznolikost likovnega snovanja v tem delu Slovenije. , Med slikarskimi deli je številčno močno zastopana krajina, v kateri se srečujemo tako z odmevi realističnih (Ivan Kos, Janez Šibila), post-impresionističnih, pa tudi sodobnejših stru j an j. Zlatko Zei povezuje barvno razdrobljene postimpresionistične elemente s tonsko poenostavljenimi kompozicijskimi vložki. Medtem ko se Kolbičeva, sicer na realistični imenovalec cepljena krajina vtaplja in skorajda izgineva v mehkih tonih akvarelnih barv, se nam Jože Polanjko predstavlja z izborom barvno sugestivnih, kar fauvistično sproščenih in obrisno sklenjenih krajin. Manj razgibano barvno skalo zamenjuje pri mestnih vedutah Remigija Bratuša poudarjena plastičnost upodobljenih arhitektur. Barvno razkrojen, pri tem pa kompozicijsko dosledno in trdno zgrajen je krajinski svet Albina Lugariča. Predstavnik sodobno pojmovane in likovno poenostavljene krajine je Vlado Potočnik. Njegove tapiserije bi učinkovale tudi v olju. Izrazit figuralik je Ludvik Pandur. Njegove groteskne kompozicije so prav gojevsko razgibane in prepričljive. Na groteskni, plastično poudarjeni in vsebinsko močno angažirani figuri gradi svoj slikarski svet Ida Remec. Z barvno skoraj prosojnimi, na videz dematerializiranimi, pri tem pa izredno voluminozno delujočimi telesi se nam predstavlja Marjan Jelene. Povsem drugačna; obrisno poudarjena in na liričen podton ubrana je figura Ivana Čobala. Poenostavljeno, barvno živahno, po svojem izrazu pa na trpek ton uglašeno galerijo figur nam predstavlja delo Antona Repnika. Trpkost Repnikovega razpoloženja se pri Jožetu Tisnikarju stopnjuje do dramatične brezizhodnosti, izraženi v danes že svojski tisnikarski obliki in . barvi. V drugačen, bolj sproščen, za gledalca vabljivejši in morda bližji svet je vpeto slikarstvo Slavka Koresa, čeprav pri svojem delu uporablja obsežen sur-realistični instrumentarij. Svet pesniških podob in življenjskih resnic je vklenjen v oblikovno preproste, a barvno intenzivne slikarske kompozicije Janeza Vidica. Alegorije sedanjih in preteklih, po- 24 članov društva slovenskih likovnih umetnikov iz Maribora razstavlja svoja dela v galeriji mestne hiše. — Foto: F. Perdan membnih in enkratnih zgodovinskih trenutkov so tema slikarstva Otona Polaka. Preprosti in enostavni, brez vidnejših hotenj po modernejšem izrazu so portretni zapisi Jožeta Primožiča. Prizadevanja Marjana Remica so se to pot izneverila figuraliki, vendar so ostala še naprej povezana z biološko, čeprav oblikovno že precej reducirano pojavnostjo, kar kaže na nove premike v slikarjevem delu. Oblikovno sklenjeno, barvno nasičeno in dinamično rastočo biološko tvarino, ujeto v okvir trdno sklenjene kompozicije, predstavljajo olja Bojana Golije. Dinamično igro jeder in problematiko njihovih odnosov do obdajajoče lupine prezentira in skuša reševati grafika Bogdana Čobala. Realni in namišljeni prostor, objekt kot nosilec lastnih in imaginarnih plastičnih vrednot so sestavine slikarsko-plastičnih prikazov Rudolfa Kotnika. Plastiko zastopata na razstavi dva avtorja Andrej Grošelj s svojimi gnetljivimi, mehkimi, netektonskimi »biološkimi« formami in Vlasta Tihec, ki nas seznanja s plastično močno okrepljenim, izrazito taktilnim portretom otroka v smislu novorealističnih prizadevanj. Cene Avguštin V galeriji Prešernove hiše so v četrtek, 4. septembra, odprli razstavo slikarja Poldeta Miheliča. — Foto: F. Perdan Polde Mihelič Le malokdaj je pisana pojavnost stare slovenske vasi v tako sklenjeni podobi zaživela pred nami kot v delih gorenjskega slikarja naivne smeri Poldeta Miheliča. Njegov pogled v preteklost, v dobo narodopisno živo razgibanega gorenjskega kmečkega naselja, z njegovo, za današnje oči kar idilično arhitekturo, z njenimi klenimi in samoniklimi prebivalci in pestro obarvanim življenjem, je mogoče primerjati z Gasparijevimi prizadevanji. Toda medtem, ko je Mak-sim Gaspari ne samo slikar, temveč tudi skrben opazovalec in pogosto pravi dokumentarist starih vaških običajev in življenjskih navad, čeprav v idealizirani obliki, je Miheli-Čev pristop k podobni tvarini bolj oseben — spomin na tisto, kar je kot otrok doživljal, spomin poln nostalgije in vedno prisotnih in osrečujo-čih mladostnih prigod. SLOVFNSKI OKTET - Poznata Jih Evropa in Amerika. Ploskali so jim v Aziji in Avstraliji. Njihovi glasovi so odmevali v najimenitnejših dvoranah sveta in domovine, v katedralah, za obzidjem zgodovinskega Dubrovnika, v domačih in tujih televizijskih in radijskih študijih itd. Težko bi prešteli vse nastope in še tešje l/udi. ki so odprtega srca in tiho, da bi se tek miške slišal, prisluhnili Ubrani petimi našega Slovenskega okteta, nato pa zaploskali, kot hi se utrgal plaz. Zu osmeneo mo/strov petja je vsak nastop enako vreden, enako rcsi-n. pa naj si bodo poslušalci doma in na tujem znani in priznani ljudje ali preprosti delavci. Mednje »oktetovci« radi poneso svojo pesem, če si le utegnejo vzeti skopo odmerjeni čas. Pogosto jih je srečati v delovnih kolektivih, kjer najdejo hvaležno občinstvo. Tako so v soboto zapeli na proslavi tržiškegu Peka, od koder je fotografija, v soboto pa jih bomo spet srečali v Tržiču. S svojo pesmijo bodo />opestrili jubilej Bombažne predilnice in tkalnice, (jk) - Foto: F. Perdan V bregu rastoče, s slamnatimi strehami krite hiše, med njimi pot, ki se končuje pri cerkvi — to je eno najbolj pogostih prizorišč dogajanj na vasi pa tudi pogosto uporabljeno ozadje za najrazličnejša tihožitja ali portrete. Komaj, da je na kaj pozabil/ko je slikar gradil svojo mladostno predstavo o vaškem življenju, o delu in praznovanjih, o starih pripovedih pa tudi o socialnih krivicah, ki so se otroku še kako vtisnile v spomin. Ta vsekakor zanimiv in kompleksen prikaz dogajanja, čustvovanja in verovanja v kmečkem okolju je ovit v slikarjevo osebno, še zdaleč ne realistično, temveč romantično obarvano in iz nje izpeljano naivno predstavo o svetu in življenju. In če je za romantiko značilno prikazovanje nevsakdanjega, od fantazije in čustev vodenega življenja, za naivo pa prezentacija nenavadnih, naivnih razmerij in lastnosti predmetov ter dogajanj, potem Mihelič združuje obe komponenti v zanimivo celoto. Toda medtem, ko romantika ne prinaša v likovno umetnost večjih oblikovnih sprememb, saj njena pozornost sega predvsem na vsebinska oziroma tematska področja, je naiva neposredno angažirana pri oblikovni preobrazbi upodobljenih objektov, pa naj le-ta izvira iz pomanjkljivega tehničnega znanja ali pa iz umetnikove ustvarjalne volje. Prav ta pojav opažamo tudi pri Miheličevih slikah, ki po svojem formalnem izrazu učinkujejo naivno, po svoji vsebinski zasnovi pa so blizu romantičnemu čustvovanju, s kakršnim se npr. srečujemo v svetu Birollove umetnosti. Miheličeve slike niso, če na kratko povzamemo, kot Gasparijeve bolj ali manj veren, oblikovno dognan in v dekorativni okvir ljudske umetnosti vpet zapis naših folklornih vrednot, temveč osebno interpretiran, naivno poenostavljen, včasih nekoliko otožen spomin na osrečujočo preteklost, ki se je nekam izgubila in jo umetnik z vsako sliko sproti želi priklicati nazaj. Zato se ni čuditi, če Polde Mihelič večji del svojega življenjskega opusa še vedno hrani doma. Zdi se, da slika prej zase kot za druge. Toda če ta »zase« pomeni lepoto, iskreno izpoved in novo spoznanje, je namenjen tudi nam. Cene Avguštin Več kot 100 »štantov« so postavili v nedeljo organizatorji VII. »šuštarske nedelje« na Trgu svobode in na bližnji tržnici v Tržiču. Koliko ljudi je v nedeljo pravzaprav obiskalo Tržič, nihče ne ve. Po številu osebnih avtomobilov in natrpanosti avtobusov, posebno ljubljanskih, jih je bilo zanesljivo več kot 30.000. Nedeljski posnetek Trga svobode dovolj zgovorno priča o gneči in rastočem zanimanju za »šuštarsko nedeljo«. Obiskovalcem se je predstavila vsa slovenska obutvena industrija s Pekom, Planiko in Alpino na čelu, razen njih pa številni drugi proizvajalci blaga široke potrošnje od tekstila, volnenih izdelkov, domače obrti, pripomočkov za kmetijstvo in vrtnarstvo itd. Prevladovali so izdelki čevljarjev in tako dali nedeljski prireditvi resničen videz »šuštarskega semnja« (jk) — Foto: F. Perdan »Šuštarsko nedeljo« so popestrile tudi številne druge prireditve. Tako je tržiški Mercator pripravil v dvorani doma TVD Partizan Tržič razstavo najnovejših programov našega znanega izdelovalca pohištva Mebla iz Nove Gorice. Novogoriški izdelovalec pohištva se v Tržiču predstavlja s programoma E-N0VI in Gorica, ki sta za okrog 30 odstotkov cenejša od drugih Meblovih programov. Razstava bo odprta do vključno 15. septembra, (jk) - Foto: F. Perdan Pisma bralcev Pred kratkim me je tovarišica Pavla Arhar iz Kranja obvestila, da v knjigi Po sledovih črne roke nisem opisal smrti njene sestre. Glede na to, da pripravljam ponatis knjige, bom ta, kakor še številne druge opisal v ponatisu knjige, ki bo še letos izšla. Decembra 1943. leta so črnorokci na Pijavi gorici umorili več žensk, med njimi tudi dve sestrični, . ki sta imeli tam gostilno v najemu. Nihče mi ne ve povedati, kako sta se pisali, zanesljivo pa vem, da sestra ene od teh živi v Kranju, ker vsako leto pride za dan mrtvih na pokopališče na Ig-Ta sestra je bila pred vojno na Igu poročena s pekom, ki je umrl, ona pa se je preselila v Kranj in če se je drugič poročila ima drug priimek, zato je ne morem iskati niti prek matičnega urada. Prosim to žensko, kateri so na Pijavi gorici decembra 1943 umorili sestro, gostilničarko, da pošlje svoj naslov na uredništvo Glasa. Jože Vidic Folklorna prireditev na Bledu V festivalni dvorani na Bledu je bila v soboto na večer zanimiva folklorna prireditev pod naslovorn Srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci. Srečanje sta organizira'3 zveza kulturno prosvetnih organiz3' cij Slovenije in Zavod za razvoj if1 pospeševanje turizma na Bledu. 0oy skovalcem so se predstavili orači iz Landove vasi pri Ptuju, folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovet'. haloške pevke iz Velike Varnice, klorna skupina iz Beltincev, prelj' murska banda Miška Baranja, 'P'" klorne skupine Miran Jarc iz Cr- Tovarna Peko, pokrovitelj »šuštarske nedelje«, je pripravila v paviljonu NOB razstavo najnovejših modelov obutve, ob paviljonu pa več modnih revij, ki so se začele v petek, zaključile pa v nedeljo zvečer. Čeprav je bil prireditveni prostor za modne revije letos večji, je vladala na vsaki prireditvi precejšnja gneča, (jk) — Foto: F. Perdan nomlja, Janez, Marentič iz Metlic Val Resia iz Rezije in folklorna sKu' pina iz Preddvora. Nastopili Pa ,s, tudi godci iz različnih krajev k' veni je. Nekatere gostujoče folklorne sk)J pine so se potem v nedeljo udele*1. tudi popoldanske povorke po D'*i skih ulicah ob tradicionalnem knie kem dnevu. A. Z. NA PREPOVEDANEM OZEMLJU Ker je v Nišu zvečer deževalo, sem se s težkim srcem odločil, da bom prespal v hotelu. A tolažilo me je to, da je bil hotel, v katerem sem nameraval prespati? slab, in soba razmeroma poceni. Dobil sem enoposteljno sobo brez kopalnice in brez topie vode, a iz pipe je tekla vsaj mrzla. Zagrnil sem zavese in se slakel do golega. Umazane in prašne cunje sem razmetal naokrog po tleh, iz čevljev sem stresel pesek, potem pa sem se ves posvetil že skoraj pozabljenemu obredu umivanja. Hladna voda je bila pravi balzam za moje vroče, boleče in obupno umazane noge. Kakšne sem imel šele lase' Umival sem se dcdgo in z užitkom; — saj sem že pozabil, kdaj sem se zadnjič in nič nisem vedel, kdaj se bom spet. Ni mi bilo dosti mar, da sem v sobi povzročil kar celo popla vo; — kopalnice namreč ni bilo in . sem zlival vodo nase kar pred umivalnikom v sobi. Čeprav je na sten-času pisalo, da je pran je v sobi prepovedano, sem izkoristil priliko in opral še vse svoje nogavice, robce in spodnje hlače. Da hi se cunje do jutra zagotovo posušile, sem jih razobesil po lestencu, prižgal vse luči in jih pustil goreti do jutra. Ko mi je zjutraj posvetilo sonce v oči in sem se zbudil s svežini vonjem po opranem perilu v nosnicah, sem se nenadoma počutil kot da sem se znova rodil. Otroško srečen in neobremenjen sem skočil iz postelje. Ko sem spet stopil na ulico, se je sonce preselilo vame in cesta mi je ponujala tisoč novih doživetij. Spet sem hotel poskusiti srečo z avtostopom, vendar sem imel že takoj na začetku smolo. Komaj sem se namreč postavil ob cesto, že sta prišla iz bližnje kasarne dva vojaka in me pregnala, češ da je ta teritorij vojaški in da se ne smem zadrževati v njegovi bližini. Sel sem nekaj sto metrov naprej, toda vojaka sta spet prišla za menoj in me z naperjenima puškama gnala v vojašnico na zaslišanje. Eden od vojakov me je stražil, drugi pa je Šel po poročnika. Poroč- ' nik je bil najprej z menoj zelo strog in celo osoren, ko pa je zvedel, da sem Slovenec, se mi je prav vljudno opravičil, rekoč, da sta me vojaka prignala zaradi tega, ker se tod okoli večkrat pojavljajo vohuni in sta mislila, da sem najbrž eden izmed njih. c g\ f PRAH Z BALKANSKIH CEST PO BOSNI Iz Niša do Titovega Užica sem se peljal z avtobusom, potem pa naprej z ozkotirno železnico do Sarajeva. Ta vožnja je bila zame doživetje posebne vrste. Od Užica do Višegrada se je proga strmo vzpenjala in vijugala in se prebijala čez mnoge mostove, predore in viadukte. Na nekaterih najstrmejših mestih se je kompozicija premikala tako počasi, da bi lahko človek ob progi mirne duše pešačil, ne da bi ga bilo treba skrbeti, da ga bo vlak prehitel. Sele med planino Taro in Zlatiborom se je proga spet začela vijugati po položnejšem svetu. V Sarajevu se mi je pripetilo nekaj neprijetnega. Na vlaku sem namreč pozabil usnjeni etui, v katerem sem imel spravljeno denarnico in vse dokumente'. Pogrešil sem ga šele takrat, ko je vlak zapeljal na slepi tir v novem delu mesta. Z železniške postaje sem po telefonu poklical Čuvajnico. Od tam so mi sporočili, da so vlak preiskali, a moje torbe na žalost niso mogli najti. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se Sel prepričat še sam. Brez denarja in dokumentov nisem mogel nikamor. Na srečo je čuvaj vlak slabo pretakal in sem svojo torbo našel nedotaknjeno tam, kjer sem jo bil pustil. Večerjal sem v neki čevapčičarni v starem delu mesta, noč pa sem prespal na klopi v centralnem parkii,. To sem storil izjemoma, ker nisem imel druge izbire. Parkov se po navadi ponoči izogibam, ker so v njih redni gostje miličniki na svojih nočnih obhodih. Tisto noč ni bilo na srečo nobenega. Od Sarajeva do -Jajca sem se peljal z nekim hercegovskim dramatikom, ki se je peljal v Jajce, kjer naj bi na nekih gledaliških igrah uprizorili tudi njegovo najnovejšo dramo. Ta dramatik je bil prav gotovo eden izmed najbolj zanimivih ljudi, ki sem jih srečal na tej poti. Kot atomski fizik je bil odšel pred leti na dvoletno izpopolnjevanje v ZDA iti namesto, da bi si tam nabiral izku šenj iz svoje stroke, se je začel ukvarjati z glasbo in teatrom. V ZDA se je naučil igranja na violino, poleg tega pa je začel pisati drame in se v philadelphtjskih študentskih gledališčih spoprijel z gledališko re lift). In tako je ta profesor, ki je mislil, da že vse ve o sebi in o svojih zmožnostih, kar naenkrat odkril v sebi umetniški talent, za katerega prej dolga leta, do svojega petintridesetega leta, sploh ni vedel, da ga ima. To odkritje je slikovito imenoval kot »čudež z neba«, in zdaj je rekel, da je kar naenkrat začel verjeti v čudeže. Čeprav se mu je mudilo, sva v Bugojnu šla na kosilo (ki ga je seveda plačal on.) Zelo rad bi prisostvoval tudi premieri njegove drame, vendar je bila na sporedu šele dva dni pozneje, meni pa se je mudilo naprej, ker sem bil že skoraj brez denarja in sem si v Zagrebu obetal priložnostno delo na kakšnem gradbišču. Od Jajca do Banjaluke sem se vozil z avtobusom skozi slikovito sotesko Vrbasa. Na tej poti smo srečevali množice romarjev, ki so se peš in s culami na ramah zgrinjali iz Banjaluke v neko šestdeset kilometrov oddaljeno katoliško cerkev v porečju Vrbasa. Banjaluka je bila popoldne videti kot izumrla. Ceste in pločniki v središču mesta so bili prazni, samo nekaj brezdelnih vojakov in starih žensk se je sprehajalo po parkih in alejah. Okoli neke izložbe v središču mesta pa se je gnetla množica ljudi. Ko sem se prerinil skozi obroč, mi je' bilo na mah jasno, zakaj je mesto tako prazno. Televizija je namreč prenašala neko zelo pomembno tekmo s svetovnega prvenstva v nogometu in večina ljudi je to popoldne sedela doma pred malimi ekrani. LAKOTA V ZAGREBU V Zagrebu sem svoje zadnje dinarje zmetal v telefonske avtomate Iz govorilnice sem klical vsaj deset privatnih obrtnikov, za katere sem se nadejal, da bom dobil pri njih nekajtedensko delo m vsaj zasilno prenočišče, a povsod sem klicati zaman. Po želodcu so se nu začela delati pajčevine in sam pri sebi sem preklinjal, ker nisem denarja, ki mi je še ostal, namesto za telefon raje porabil za kosilo. Ker se mi je želodec vedno huje oglašal in mi ni prišlo nič pametnejšega na misel, sem šel brskat po nekih ruševinah v zagrebškem predmestju, da bi našel kaj uporabnega, kar bi lahko prodal na Odpadu. Imel sem srečo Našel sem nekaj skoraj novih svinčenih cevi in star bakren kotliček. Tovor je bil težak m precej sem se namučil, preden sem ga prinesel na odkupno postajo. Toda splačalo se je. Za prineseni material sem dobil skoraj celih deset jurjev (seveda starih) m v kolodvorski restavraciji sem si lahko privoščil veliko porcijo pasulja s klobaso. Zvečer sem na zagrebškem kolodvoru srečal Slovenca Braneta, fali-ranega gimnazijca z Raven na Koroškem, ki se je po lastnih besedah že od februarja dalje potepal po svetu. Preživljal se je s prosjačenjem in s priložnostnim delom pri kmetih in na privatnih gradbiščih. Potožil mi je, da že drugi dan ni nič jedel, poleg tega pa so ga prejšnji dan pretepli neki zagrebški huligani in je bil še zdaj poln bunk in modric. Miličniki na zagrebškem kolodvoru so bili uvidevni in so naju pustili spati, čeprav nisva imela veljavnih voznih kart. Moja spalna vreča je bila mokra, zato sva po tleh raz-' grnila njegovo, pod glavo sva položila vsak svojo torbo in zaspala kot bogova. Prav nič nisva zavidala množici potnikov, ki so se gnetli po neudobnih lesenih klopeh, ki so jih zanalašč pregradili z naslanjali za roke, najbrž samo zato, da se čakajoči potnik ne more udobno zlekniti, ampak mora ves čas čemeti sključen v dve gubi. Sredi noči naju je prebudilo pre-dirljivo kričanje neke ženske. Vsa je bila modra v obraz, oči so se ji napolnile s krvjo, a se je še kar drla in drla. Okoli nje se je kmalu zbrali gruča čakajočih potnikov. Nekateri so jo z. blagohotnimi besedami poskušali pomiriti, drugi so jo brez. be sed gledali, nekateri so se ji celo posmehovati. Ko se je ženska nazadnje Začela plaziti pO tleh in si žarela trgati obleko s telesa, se je končno nekdo spomnil in poklical miličnika Ko sta slednjič le prišla dva moža v livom odrih uniformah, sta samo' nemočno skomignila z rameni in eden izmed njiju je rekel, da |e to najbrž tista, za katero so javili, da je ušla iz. umobolnica In res. po polurnem čakanju, ko se je ženska v presledkih še kar naprej drla (pri tem ji je v ustih ves čas poskako\ il i rumena zobna proteza), sta prišla v čakalnico dva bolničarja v belih haljah, prijela sta žensko vsak z ene strani pod pazduho in jo odpeljala ven, kjer je že čakal ambulantni voz. KAKO SEM V LJUBLJANI ISKAL DELO Zjutraj sva se z. Branetom ločila. On je šel na Reko, kjer ga je čakala prijateljica, jaz pa sem se namenil v Ljubljano, da bi si našel kakšno priložnostno delo. Se preden s? sploh začel ustavljati avtomob1' • mi je ustavil neki živopisan sPa, j s celjsko registracijo. Voznik, prijazen poba, me je nakrmil s čok lado in pomarančami. Blizu KrŠkeS me je odložil, od tam do LjubljafL pa sem se peljal v prazni prikoli nekega tovornjaka. Bil sem skrit p ponjavo, da me ne bi opazila Pr. metna milica. Vožnja na prikolic8 v Sloveniji namreč ni dovoljena. ^ V Ljubljano sem prišel 'a.te0(j utrujen in z razbolelimi kostmi . vožnje na tovornjaku. V LjublJ3 sem srečal Makedonca Metodija- ' katerim sem pred dobrim letom s* paj delal v neki kranjski tovar Zdaj se je tudi on brez službe in novanja potikal po Ljubljani. ^ Metodi je v kavarni Evropa PoZ|'' nekega Dalmatinca, ki baje ill^a'a zbira zidarske delavce za Priv,a :e gradbišča po Sloveniji. Metodi delo takoj dobil, jaz ne. Spet S« ostal na cesti, brez denarja in 0" jjj no lačen. Za svoj zadnji (Und. jtj kovanec sem si kupil dve žemU1'^ pa mi nista mogli potešiti 'a »jjj ampak sta mi le še bolj razdra : želodec. Kje dobiti denar'' I)(,,,,,,^ni nisem še hotel vrniti, krasti pa J11;, znal. Nazadnje sem si iz al našlo' zidarskih obrtnikov iz Ljubljan , "'."vS skega imenika prepi al naslov« ^ ^ potem hodil od enega do druge«»'.jj bi mi kdo priskrbel delo To Je zdaj, ko nisem imel ver denarj« ^ za telefon, moja zadnja možnos ' ^jj kaj zaslužim. Zaposlitev se"1 ^^j, šele pri šestem zidarju, nekje v že zvečer, potem, ko so nietr^efi koma i še nosile od hoj*' P° * rCje sp' asfaltu. Ker zidar, ki me je p sebe, v nikakršne daljave "difl1-vleklo, Zadosti mi je bilo. dfl 0đŠ$ da rutini cesto pod svojinu '^J^oj; m da postajajo stvari P"''1 .fffit9^ drevesa, hiše, obcestne tabl©» gja) u, |s in Bavški Grintavec (2344 «Hrov). nal naslednje na- «g j*"* SS. (brklje S* v Kanina gorica >kjoie, ' 108/D, K ran IS S(,,;| cSofcPca' JCf2, Radovljica h\. •'rane, ^Medvode nčui Šenčur Ržek Ana, C. M. Tita 76 A, Jesenice, je izžrebala naslednje naročnike: Meglic Anton, Lom 13; Tržič Flander Darko, Hafnerjevo naselje 94, Sk. Loka Kalan Janko, Sovodenj 1"), Borak Ljudmila, škofjeloška 20, Kran| Pajdig Francka, Zgoša 3K, Begun je Ambrožič Ivana, Korit no 39, Bled Pajk Pavla, Boh. Bela 2, Bled Demšar Miha, Lipce 89, .Jesenice Kovač Minka, C. J. Šmida 2, Jesenice Bašelj Ančka, M. Tita 61, Jesenice No, precej smo se pomudili pri Kugvju. A vsa pot po Trenti nas bo še nenehno spominjala nanj. Saj je bil v to visokogorsko dolino in v njene slovenske ljudi vprav zaljubljen. Malo je krajev na svetu, ki bi jih neki umetnik tako proslavil. In če še to povem, da je Kugy kot ljubiteljski botanik vse življenje iskal čudežno rožo Scabioso Trento — a je do smrti ni našel. .. Mar je to ona roža, ki jo je nemški pesnik Rudolf Baumbach v svojem Zlatorogu omenjal kot cvet, ki vse, še tako hude, rane v hipu zaceli? Misel na Kugvjevo ljubezen do naših gora in na mično pesnitev o Zlatorogu, ki ga je zastrelil — a ne ustrelil — trentarski divji lovec, nas bo spremljala do izvira Soče. Iz globoke votline, na višini 916 m, vre sinja Soča, bistra hči planin. Bolj gibčni in radovedni naši sopotniki bodo po nekaj minutah strme hoje prav pri izviru one Soče, ki jo tako lepo opeva goriški slavček — Simon Gregorčič (ob njegovem grobu pri Sv. Lovrencu blizu Kobarida bomo poslušali njegovo pesnitev o Soči). Ne prav radi, a iti bomo morali spet na pot. Najprej bomo ob levi strani ceste opazili napis »Planinski vrt Juliana«. Tega je še pred prvo svetovno vojno uredil Tržačan švicarskega rodu Bois de Chesne. Na 5000 kv. rri raste 900 primerkov planinske flore — to je edinstveni vrt v Evropi. Oskrbuje ga Prirodoslovni muzej Slovenije. Zdaj smo že v pravi Trenti. To je ozka dolina, hkrati pa 16 km dolga razložena vas (kot naša Kokra v dolini Kokre!). Središče vasi je Na Logu, kjer je tudi stara Marijina cerkvica iz 1. 16JO (poslikal jo je Tone Kralj). Pogledali bomo vanjo, spotoma, le mimogrede. Ves čas poti pa si bomo ogledovali stare trentarske hiše (tudi nove počitniške hišice morajo biti tako grajene, da ne kaze pokrajine). Njihova značilnost je v lesenem hodni-ku-ganku, na katerega vodijo zunanje lesene stopnice. Strehe so krite s skodlami, k hišam pa je vselej pri-grajen ovčji hlev. Počitnikarji (»vj-kendaši«) imajo v teh prizidkih svoje garaže — seveda! Nekoč ceste v Trento ni bilo.1 Le ozek kolovoz je vodil oo Soči. Vse do leta 1906 Prej, ko nove ceste še ni bilo, so živeli sloviti trentarski lovci, oglarji in pastirji dokaj svobodno. Tako skromno in revno, da jim je bil kak gams kar dobrodošel pribolj-šek . .. Tudi rudarili so nekoč stari Trentarji. Kopali so železno rudo na pobočjih Velike Dnine in v strminah Prisojnika. Plavž' pa so imeli Na Logu. — Zemlja v Trenti je na moč skopa: le čompe (krompir) in zelje rodi. Po koruzno moko pa so Trentarji hodili na kranjsko stran. Ves čas nas bo poslej vodila cesta ob divje veseli čisti Soči — krasni hčeri planin, kot ji pravi Gregorčič. — Tudi večji kraj, ki ga bomo minili, se imenuje Soča. Tu se s Soško dolino združi pravljična Lepena, ki ima v svojem visokem koncu planinski Dom dr. Klementa Juga, smrtno ponesrečenega zmagovalca Triglavske Severne stene. Še preden pa bosta naši vozili pripeljali do Bovca - najmlajšega slovenskega mesta, od 1952 dalje — bomo zavili na desno, proti severu, na predilsko cesto, kjer se bomo ustavili v Klužah ob Koritnici. Morda bodo naši popotniki prav tu najbolj presunjeni. Strahotna globina v ozki strugi Koritnice, starinska trdnjava, pot po klanfah, strelne line v skalovju - vse blizu 200 let staro, a še danes trdno. 0 tem pa kaj več v prihodnjem zapisu. C. Zoreč (84. zapis) Ko sem ondan hodil po vaseh okrog Kostanj, sem seve moral poiskati tudi rojstni kraj koroškega bukovnika Andreja Šusterja-Dra-bosnjaka. STARE HIŠE NI VEČ Kar vsa deželica med Vrbskim in Osojskim jezerom se je vdala turizmu. Povedal sem že, da starih hiš skoro ni več videti. Vse je obnovljeno, modernizirano. S to slutnjo sem prišel tudi v Dra-bosinje (tudi Drabosnje imenovano) blizu Zgornjega Jezerca. Nisem še bil v teh krajih, zato sem pač povprašal: »Kje pa so Zvrhnje Drabosnje« (bolj prav bi bilo, če bi vprašal, »kje se pravi pri Zvrhnjem Dra-bosinjeku?«)? Vas je raztresena, hiše se skrivajo v zelenju sadnega drevja. Kar nisem mogel verjeti, ko so mi kot nekdanjo bukovnikovo domačijo pokazali lepo, novo enonadstropno hišo — ne pa kako revno kmečko bajto, za kakršno sem vedel iz zapisov. Zdaj je v hiši gostilna Florian (lastnica ji je Elizabeta Pibal), nad vrati je pritrjena tablica Oberjeserz št. 17. Seveda sem šel v gostilno — kot pošten kranjski popotnik pač — in zvedel od prijazne gospodarice: da je ta, nova hiša zgrajena na zidovih stare, nekdanje Drabosnja-kove domačije; na moj dvomeč pogled je žena vstala in prinesla vokvirjeno fotografijo stare hiše! Kaže, da so cenili stari dom, sicer ne bi tako spoštljivo hranili podobe. Preslikal sem jo in jo le tako lahko predstavim bralcem tega zapisa. Še to povem, da je gostilna Florian opremljena v kmečkem stilu (stoli so iz Duplice pri Kamniku!): rešeta, rete, jarmi, kolesa, leščerbe — vse to je razpostavljeno po stenah in na stropu. — Gostilriičarkini otroci in vnuki pa so znani koroški športniki — smučarji. Kot oni iz slovenskega Zahomca. Stara hiša je bila krita s skodlami in le pritlična — res revna spričo sedanje nove, košate. Zato kar nisem mogel vdahniti vonja izpred 217 let, ko je bil tu rojen stari bukovnik. Nekoč sta živela v Drabosnjah le dva kmeta: Spodnji in Zvrhnji Dra-bosnjak. Zdaj je hišic in hiš toliko, da tudi beseda o tej samoti ne drži več. PODRTA »PAJŠTBA« Bila je to nekdaj sušilnica, shramba za sadje, občasno tudi za žito — skratka, pomožno poslopje nad hišo. Za časa Drabosnjaka — ki je ta dom že kot petindvajsetletnik nasledil po očetu — je bila pajštba bukovniku njegova delavnica (kajti popravljal je tudi ure, slikal panjske končnice — čelnice, tiskal in prepisoval svoje rajme), nekak atelje, knjižnica in varen, tih kot za pisanje Stara Drabosnjakova hiša — njegov rojstni dom iger. Najbrž je imel Drabosnjak tu tudi svojo knjižnico in svoje človeško zavetje. Danes te pajštbe ni več. Le v nejasnih fotografijah se nam je ohranila njena podoba. Šele pred leti, ko so nad hišo št. 17 (prej št. 23) gradili cesto, so staro stavbico podrli, njeno kamenje pa vdelali v tlak nove poti. Ne morem razumeti, kako da ni nihče pajštbe spomeniško zaščitil. Ko vendar Drabosnjakovo ime še trdno živi v koroški slovenski kulturi. Saj imajo na Kostanjah svoje Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak, Slovenska prosvetna zveza pa redno podeljuje zaslužnim kulturnim delavcem Drabosnjakova priznanja (od Kranjčanov ga je pred leti dobil Silvo Ovsenk). ENAJST OTROK Ker mi v pero nenehno sili pripoved o človeških plateh znamenitih koroških mož, moram tudi o DrabosnJakovem bridkem življenju kaj povedati. Kajti le s tal, z zemlje zraste roža mogota, največkrat pa le pelin roža . .. Tako je bilo tudi z Andrejem Šu-sterjem-Drabosnjakom. Mlad se je lotil kmetovanja, premlad se je oženil in z ženo Nežo rodil kar enajst otrok. Zemlje je bilo malo — komaj devet živinčet je bilo v hlevu. Drabosnjak pa je bil kmečki vseved. Raje pesnik kot kmet. . . Rajme so ga vsega prevzemale. Tudi pri delu na njivah. Dogodilo se je, da je peljal z volom gnoj na polje. Pameten vol je pripeljal voz z gnojem nazaj domov — Drabosnjak pa je sedel na ozari in pisal rajme .'. . In tudi to pove izročilo, da se je Drabosnjak z nekaterimi drugimi bukovniki pogovarjal kar v rajmah. Njegova pajštba pa je bila po vseh stenah »okrašena« s pribitimi lističi, rajmami... Će je mož kam šel, ni pozabil zatakniti za klobuk nekaj lističev in svinčnik. Tako je gospodarjenje padlo na ženina ramena in na ramena odraščajočih otrok. V pesništvo zasanjani Drabosnjak je raje pisal kot oral... Polje je čakalo, nestrpno je mukala živina gospodarjeve misli pa so le prerade uhajale od dela. GOSTAC V MLINU Hudo je moralo biti pri srcu ponosnemu Drabosnjaku, ko je šla domačija na boben. Spet se je izkazalo za resnično reklo »Sto stvari mojster, sto rev gospodar...« Kmečki modrijan, vseznal, pesnik, pisatelj, slikar, urar, dramatik, režiser — vse to ni pomenilo nič, morala sta iti z ženo v gostaštvo k mlinarju v Domačale. Otroci pa so se poženili in pomožili v bližnje vasi. Bilo pa je tu še vino! Srečno in nesrečno. Mož se je verjetno pričel vdajati pijači — kaj pa nesrečnemu možu drugega preostane, kot da si poišče kake srečne trenutke v vinu? In tako je tudi naš bukovnik začel peti o tabernah (gostilnicah): V tabernah smo vsi bogati, shana hodi doma koker ta rogati. Po tabernah hodi briezh, doma pa žena koker sam hudizh. in zagovarjati vinske »bratce«. Pa tudf sebe: Tu je mena sram kier ga tudei rad serklam. Nekaj Drabosnjakovih rajm je resnično pesniških: Srce me boli, koker bi trni skozenj šli. ali robato resničnih: Smrt ima po vsakega priti, al' se ga loti pri glavi, al' pa pri riti.. . (Se bo nadaljevalo) C3 Sedanja nova hiša, gostilna Florian, zgrajena na temeljih stare Drabosnja-kove hiše 50 Kmečki dan na Bledu »Zamisel, da se tudi kmetijstvo zgornjega dela Gorenjske predstavi javnosti, ni nova. Je le nadaljevanje kmečkega praznika, ki je bil na Bledu že pred vojno organiziran vsako leto 8. septembra. V povojnem obdobju takšen prikaz kmetijstva ni bil organiziran, v zadnjih letih pa skušamo to zanimivo prireditev ponovno oživeti. Će je bil predvojni kmečki praznik politično obarvan, na katerem so kmečki politični voditelji skušali pridobiti kmečke volivce za svoje strankarske interese, ima sedanji kmečki dan namen, da tudi kmetijstvo in k njemu spadajoče dejavnosti pokažejo svoje delo, napredek in vlogo, ki jo imajo v današnjem času...« Tako so zapisali v bilten organizatorji tradicionalnega, letošnjega že četrtega kmečkega dne na Bledu. Prav za letošnjo nedeljsko prireditev lahko ugotovimo, da je bila doslej najbolje izoblikovana in da je tudi pokazala, kakšni naj bodo v zasnovi prihodnji kmečki dnevi na Bledu. Prireditev je bila razdeljena na dva dela. Dopoldanske prireditve so se odvijale na hraškem pašniku ob cesti Lesce —Bled, kjer naj bi bil v prihodnje hipodrom kluba za konjski šport Triglav Bled. Tu so se zbrali lastniki plemenskih in drugih lepih konj ter plemenske govedi. Gozdni delavci gozdnega gospodarstva Bled so se pomerili v disciplinah z motorno žago in drugih veščinah. Kmetijske zadruge pa so prikazale najmodernejšo kmetijsko mehanizacijo in njeno uporabo. Prireditev je nekako spominjala na semanji dan, saj so semkaj prišli lastniki številnih govedi in konj iz različnih krajev zgornjega dela Gorenjske. Organizatorji so poskrbeli za ocenjevanje živine in za nagrade. Izkazalo se je tudi, da imajo kmetovalci na Gorenjskem še veliko lepih živali, predvsem delovnih konj, ki tokrat žal niso prišli v poštev za ocenjevanje, vendar bodo to pomanjkljivost v prihodnje popravili, kot je rekel predsednik organizacijskega odbora Franc Jere, ki je hkrati predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica. Po končani dopoldanski prireditvi in ocenjevanju so podelili nagrade. Pri lastnikih krav je dobila prvo nagrado krava Bistra, last Franca Sokliča iz Sela 22, druga je bila krava Meta, last Jakoba Zalokarja iz Podhoma in tretja krava Petra, last Janka Slivnika iz Zgornjih Gorij 10. Pri telicah pa so bile najbolje, ocenjene: Linda, last Franca Sušnika iz Bohinjske Bele, Rmena, last Ivana Muleja iz Sela in Divka, last Franca Černeta iz Zasipa. Pri kobilah so ocenjevali tako imenovane mrzlokrvne, haflingarce in toplokrvne kobile. Pri toplokrvnih kobilah so ugotovili, da je kvaliteta najboljša. Kot najboljša je bila ocenjena kobila Samira z lanskim žrebetom last Mihe Frčeja iz Zasipa. Med haflingerji je prvo mesto zasedla triletna haflinger-žrebica, last Kajdiža iz Žirovnice. Pri mrzlo-krvnih, kjer je kvaliteta najslabša, pa je bila kot najboljša ocenjena kobila last Franca Čopa s Koroške Bele. Strokovna ocena pri mrzlo-krvnih kobilah je tudi bila, da se bodo morali lastniki v prihodnje odločiti za drugačno rejo z rodovnikom. Tekmovanje gozdnih delavcev je organiziralo društvo inženirjev in tehnikov Gozdnega gospodarstva Bled. Na izbirnem tekmovanju, ki je štelo za republiško tekmovanje, se je pomerilo 18 tekmovalcev iz štirih temeljnih organizacij GG Bled. Prvi je bil Lovro Beznik, TOZD Gozdarstvo Pokljuka, ki je zbral 565 točk, drugi Alojz Zalokar (537) in tretji Franc Zorč (521), oba Gozdarstvo Pokljuka. Tudi ekipno je zma- gala ekipa TOZD Gozdarstvo Pokljuka, ki je zbrala 1623 točk. Po dopoldanskem delu letošnjega kmečkega dne je bila popoldne po blejskih ulicah velika povorka. Tu so se zbrali najboljši z dopoldanskega tekmovanja. Iz različnih krajev Gorenjske pa so prispele skupine, ki so prikazale nekdanja kmečka opravila. Sprevod so popestrile folklorne skupine, številne narodne noše in godbe na pihala. Zivopisana in zanimiva povorka je nazadnje krenila na plato umetnega drsališča, kjer so potem najboljšim podelili priznanja. In kot se spodobi na kmečkem dnevu, so potem za zaključek prireditli še pravo kmečko veselico. Ob koncu torej lahko ugotovimo, da je Bled, ki je bil včasih znan po številnih zanimivih prireditvah in ki je v zadnjih letih iskal morda nekaj novega, posebnega, s kmečkim dnevom dobil zanimivo in izvirno prireditev. Nedeljska je bila tako za nekatere turiste kot za številne obiskovalce prava paša za oči. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan Popoldanski del kmečkega dne na Bledu se je začel s povorko, kije krenil po blejskih ulicah s Flegarije na Bledu. Prvo mesto na tekmovanju gozdarjev je osvojil Lovro Beznik, TOZD Gozdarstvo Pokljuka. Pokal mu je izročil predsednik organizacijskega odbora Franc Jere. V sprevodu je sodelovalo več folklornih skupin; nekatere so nastopile td\ . v soboto navečer v festivalni dvorani na Bledu na prireditvi z naslov0^ > Srečanje z ljudskimi gpdci, pevci in plesalci. Na sliki folklorna skupin i Val Resia iz Rezije. Pri ocenjevanju goveje živine je bila najboljša krava Bistra, last Franca Sokliča iz Sela, (levo) in telica Linda, last Franca Sušnika iz Bohinjske Bele. Iz različnih krajev Gorenjske so prikazali tudi nekdanje kmečke o0^^Im11 opravila. Najboljše skupine so potem nagradili. Prvo nagrado so d ^ oglarji-gozdarji iz Gorij (zastopnik Janko Slivnik), drugo je dobil trop -j z Rečice (zastopnik Peter Zemva) in tretjo nagrado je dobil Vinko P°t0 z Bleda za prikaz domačih živali. Na sliki trop ovac z Rečice, Na dopoldanskem tekmovanju so podelili denarne nagrade tudi za dobro držanje plemenskih žrebcev. Nagrade so dobili Jože Vester iz Zgornjih Gorij za noriškega žrebca, Franc Strah iz Žirovnice za haflingerja in Miha Frčej za lipicanca. Na sliki žrebec last Jožeta Vestra. Predsednik kluba za konjski šport Triglav Bled Miha Frčej je sodelo**^ ffi na dopoldanskem tekmovanju plemenskih konj na hraškem pašnik1* popoldanskem sprevodu na Bledu. Gozdarji so tekmovali v podžagova nju, podiranju in kleščenju lesa. Reševali pa so tudi teste s poznavanja samoupravnih pravic in dolžnosti. Bled te bil Na prireditvenem prostoru na hraškem pašniku ob cesti Let--dopoldne pravi semanii dan. Govedi in konje so lastniki pripeljali iz raznih krajev Gorenjske. Tudi med delovnimi konji so bili pravi lepotci. Organtza ^^^^^B^^^Bi^^^B^BBf WUrWDQ«v Jtm torji so se odločili, da bodo prihodnje leto ocenjevali in nagrajevali tudi te. Zaiumuj in pisan sprevod so popestrile tudi številne narodne noše mali oglasi • mali oglasi Prodam Kupim starejšo stanovanjsko HIŠO v Kranju ali okolici. Plačam „y mesecu septembru lahko kupite ELEKTROMOTORJE, varilne apa-r»te, črpalke, radioaparate in tranzistorje s 5 % popustom. Se pripo-r°camo. ELEKTROTEHNA Kranj, "ešernova 9, telefon 210-29 4899 .Ugodno prodam termoakumula-aJ8ko PEČ AEG. Britof 223 4806 Prodam dobro ohranjeno SPAL-JjCO in KAVČ ter trajno žarečo -ECkiipersbusch. Zg. Bitnje 16 4819 Prodam kuhinjsko POHIŠTVO, ^lefon 24-763 od 15. ure dalje 4902 Prodam BIKCA, starega 1 leto. Je£erska 100, Kranj 4903 Prodam kompletni tropski AKVA-JiH vgrajen v zidno omarico, bančnik Danilo, Žeje 19, Duplje 4904 Prodam rabljen gradbeni LES, JHANKINE«, deske za betonske Paže, podpornike s podložkami, ?reže in ostali material. Krajnik, srenja vas, Reteče 13, Škofja Loka 4905 • Vodam KRAVO pred telitvijo, po Pogačnik, Alpska 86, Lesce n 4906 . "°ceni prodam »BANKINE«. Ta-£°J kupim »vera« obložne PLOŠČI-Naslov v oglasnem oddelku. t> 4907 U?r°dam sobne LIPE in KAKTUS. 33, Šenčur 4908 ."rodam KRAVO pred četrto telit-1J0- C. na Brdo 53, Kokrica, Kranj . 4909 i.-Sodno prodam rdeč otroški kom-"lniran VOZIČEK. Gale, Naklo 210 p 4910 6TVr°dam dnevno sobo, lestenec, J!VALNI STROJ prodam ali zame- jam za namiznega. Telefon 21-761 p 4911 A odam 5 KW termoakumulacij-Ko PEČ. Križaj, Hrastje 23, Kranj D 4912 prodam KRAVO s teletom. Le- iS,1'Cerklje 4913 ^IfATlLNICO (avstrijsko) z Ojnim čiščenjem, zelo dobro ohra-ifn°> prodam. Kosmač Marko, [*» vrh 9, Sp. Idrija 4914 Jagodno prodam črno-beli TELE-doh GorenJe Elektronic 920, še Ha r^ 0nranJen z mizico ter kasete terr°ono-zabavne glasbe in popevke zn r°/5n' električni vrtalni strojček beD 5 e- fiLACK-DECKER. Ponud- Po^jite pod »Izredna prilika« p 4915 glodam oljno PEČ, električni fJ.^DlLNIK in OKNO 2x1,3 m. "Savska 36, Radovljica 4916 ni?rodam SIMCO 1000 special, let-1%9. Telefon 50-180 od 7. do pUre, razen nedelje. 4830 prodam FIAT 1300, letnik 1964. pd°slje4l 4832 fanDam pRl N ZA KKK), registri-pogačnik, Alpska 86, Lesce U 4917 KAft°dn° prodam karambolirano k\ mPSERIJO za zastavo 750. Po- Slc!? e: Bukovica 13, Selca nad pfJ° Loko 4918 Posodam dobro ohranjen VW 1965, %\ ina streha, metalna barva. pak-Kožna 10, Bled 4919 l9fiR°5am ZASTAVO 750, letnik L^-Zupin, Britof331 4920 Kranj 4924 °~novanja STav^ s kuhinjo ali enosobno lino 0VANJE. za 3-člansko dru-tW£a Jesenicah išče učitel ffeij'a Jesenicah isce učitelj na OŠ Ha lnov Voranc. Cenjene ponudbe V naslov: Ravnic, OŠ Prežihov b*n<-\ -Jesenice 4888 ^Bosobno STANOVANJE ali L»oki |S 8ouP°raDO sanitarij v Škofji *Mar °k()nt'i iščem. Ponudbe pod K?.1 z otrokom« 4921 S, w,z otrokom« ^BO60 m Pošten student išče t>0nu ,,v Kranju ali okolici, Cenjene °8las Pošljite na naslov, ki je v 2aLem oddelku. 4922 vKr - a ~ študenta iščeta SOBO '*ta pnJu ali okolici za dobo enega or»udbe pod »Redna plačnika« fc. 4923 Usesti Hj^B-AZo kupim, najraje v Šorli-lci ali bližnji okolici Vodovod- krnSt()lpa- Ponudbe pod »Plačam * 4890 Pu*>* CP Glas, Kranj, Ulica Mose KtV* 1 Stavek: OH Gorenjski Muri l an^' tiHk: ZdruJU'no P'^i«*1)*' t^:, " pravica, Ljubljana, kopi-%fH 2. — Naslov uredništva in l, av« lista: Kranj. Moš«- 1'ijattcja Wh*". Teknci račun pri SDK v Kra-Wa ■ vilk" 51500-801-12594 - Te-Ured1,: Klavni urednik, odgovorni ltv,,?'k 'n uprava 21-lttO. uredni-Obi "1-835, novinarji 21-UHO, malo-*l.n!ni naročniški oddelek toill ~ Naročnina: letna 140 din, Ud, '"n ar j a. - Oproščeno promet- ■tevllko —'»rja. - Oproščeno davku po prlatojnem mnenju 421-1/72. zaposlitve FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Ponudbe pod »3000 ND« 4795 ELEKTROINSTALATER Korošec Franc, Mlaka 62 a, 64000 Kranj, sprejme KV ELEKTROINSTALA-TERJA. Nastop službe takoj, plača dobra. 4894 AVTOKLEPARSKE VAJENCE sprejmem. Avtoklepar in vlečna služba Jarh, Bratov Kolel 43, Ljub-ljana-Šentvid 4925 Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Vzgojnovarstvenem zavodu Škofja Loka razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta: za Dijaški dom: VZGOJITELJA. Pogoj: dokončana PA. Za vrtec Novi svet: MEDICINSKO SESTRO, za delo v popoldanskem času in VARUHINJO s polovičnim delovnim časom. Pogoj: končana- osemletka. Rok za prijavo je 10 dni po objavi. 4926 Iščem ZIDARSKO DELO. Bitič Aslan, Golnik 25 4927 obvestila Tudi za vas cvetijo VRTNICE v Podbrezjah — oglejte si jih. Ogled in naročila (za jesensko sajenje) vsak dan razen nedelje. Vrtnarija — drevesnica I. TUŠEK, Podbrezje 4796 Vpisovanje v BALETNO ŠOLO je od 8. do 12. septembra vsak dan od 17. do 18. ure. Pouk se bo začel v ponedeljek, 15.9., ob 17. uri. Ostale informacije na oglasni deski, Delavski dom 4, Trg revolucije 2, Kranj 4846 PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kranj se začnejo 17. septembra. Podrobnosti na oglasni deski. 4928 Vpis abonmaja za novo sezono 1975/76 Od 8. do 19. septembra vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v pisarni Prešernovega gledališča, Kranj, Titov trg 6. Vse informacije na tel. 21-355. izgubljeno Ušel je PES volčjak Runo. Javite: Tatinec 6, Preddvor 4929 ostalo Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekel v razgovoru z Godnov Jože-tom, Slap 1, Tržič, brez veljave. Tišler Jože, Lahovče 6, Cerklje 4930 dežurni veterinarji OD 12. DO 19. SEPTEMBRA 1975 COP Boris, Lesce, Dacarjeva 5, telefon St. 75-606 za območje občin Jesenice in Radovljica; TERAN Janez, Kranj, Valjavčeva 6, telefon st. 21-798 za območje občine Kranja; PIPP Andrej, Škofja Loka, Sp. trg 29, telefon st. 60-053 za območje občine Škofja Loka. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: telefon St. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen). Kranj CENTER 9. septembra amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 16., 18. in 20. uri 10. septembra amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 16., 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. krim. V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 15., 17.30 in 20. uri Kranj STO RŽ IC 9. septembra amer.-ital. barv. vestem JUNAKI IN IZDAJALCI ob 16., 18. in 20. uri 10. septembra Hal. barv. erot. VIDIM GOLO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. septembra amer. barv. akcij. MISTER MAYESTIK ob 18. in 20. uri 10. septembra amer. barv. krim. MOŽ Z AVTORITETO ob 18. in 20. uri 11. septembra ital. barv. erot. VIDIM GOLO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. septembra amer. barv. krim. VSI SMO BARABE ob 18. in 20. uri 10. septembra amer. barv. krim. VSI SMO BARABE ob 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. akcij. MISTER MAVESTIK ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 9. septembra jug. barv. komed. POLENOV PRAH ob20. uri 10. septembra jug. barv. komed. POLENOV PRAH ob 18. in 20. uri 11. septembra franc. barv. krim. ROJENI ZLOČINEC ob20. uri Železniki OBZORJE 10. septembra amer. barv. vestem MOZ, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob20. uri Radovljica 9. septembra amer. barv. DUŠA ČRNEGA CHARLIJA ob 20. uri 10. septembra amer. barv. TRDOGLAVI POLICAJ ob 20. uri 11. septembra amer. barv. TRDOGLAVI POLICAJ ob 20. uri Bled 9. septembra amer. barv. TRDOGLAVI POLICAJ ob 20. uri 10. septembra jug. barv. KAR BO, PA BO ob 20. uri 11. septembra amer. barv. DUŠA ČRNEGA CHARLIJA ob20. uri Jesenice RADIO 9. septembra amer. barv. CS drama VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO 10. septembra amer. barv. pust. AGENT 077 - KRVAVA MERY Jesenice PLAVŽ 9. septembra amer. barv. vvestern BILLY DVA KLOBUKA 11. septembra jug. barv. drama POVEST O DOBRIH LJUDEH Kranjska gora 10. septembra amer. barv. CS drama VZLJUBIL BOS MOJO MAMO ZAHVALA V 86. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta Terezija Vidic roj. Koz jek Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Zahvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku z Brega za pogrebni obred in cerkvenim pevcem z Brega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Polde z ženo Slavko, vnuka Drago in Albin ter ostalo sorodstvo. Breg ob Savi, 6. septembra 1975 Neprimerna hitrost V četrtek, 4. septembra, nekaj pred 21. uro se je na magistralni cesti med Radovljico in Podvinom pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznica osebnega avtomobila Anica Deskovski (roj. 1948) z Golnika je peljala od Lesc proti Podtaboru. Ko je med vožnjo dohitela neki avtomobil, je močno zavrla, tako da je njen avtomobil začelo zanašati, zadel je ob robnik. Zaradi tega se je njen avtomobil prevrnil na kolesarsko stezo. V nesreči si je sopotnica Silva Deskovski zlomila ključnico. Škode je za 10.000 din. Stekla čez cesto V četrtek, 4. septembra, ob 20.25 se je na cesti drugega reda na Jezerski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Sedemletna Marja Koželj iz Kranja je nenadoma stekla čez cesto prav tedaj, ko je mimo pripeljal v osebnem avtomobilu Mirko Globočnik iz Hrastja. Voznik je močno zaviral in se umikal otroku, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Avtomobil je deklico zadel in zbil po cesti, tako da je obležala laže ranjena. Smrtna nezgoda V petek, 5. septembra, nekaj pred 17. uro se je na Cesti JLA pred hišo št. 28 v Kranju pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Konc (roj. 1937) z Golnika je peljal od Kranja proti Kokrici. Z dvorišča hiše št. 28 pa je tedaj prišla na cesto in jo prečkala, ne da bi se prepričala, če je prosta, Marija Naglic (roj. 1903). Voznik je bil tako blizu, da nesreče ni mogel preprečiti in je Nagličevo zadel. Hudo ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je še isti dan umrla. Nezgoda s traktorjem V soboto, 6. septembra, ob 20.30 se je na lokalni cesti med Škofjo Loko in Crngrobom v vasi Virlah pripetila nezgoda. Voznik traktorja s priključenim gumi vozom Peter Jelovčan (roj. 1931) iz Gosteč je peljal v smeri Škofje Loke. V vasi Virlah pa je iz neznanega vzroka zapeljal na desno stran na neutrjeno bankino in se prevrnil na travnik. Pri prevračanju je volan traktorja voznika Jelovčana hudo pritisnil čez prsi. Prehitevanje V soboto, 6. septembra, ob 20.40 se je na magistralni cesti v Gozd-Mar-tuljku pripetila prometna nezgoda zaradi prehitre vožnje in nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Vitoslav Šmit z Bleda je peljal proti Kranjski gori. V desnem preglednem ovinku prehiteval avtomobil Dušana Novaka, pri tem pa je na levi strani ceste zapeljal na bankino, začelo ga je zanašati, avtomobil se je prevrnil na bok in na streho in nato na travniku obstal na kolesih. V nesreči so bili trije sopotniki v avtomobilu lažje ranjeni, voznik Šmit pa je kraj nesreče zapustil. Škode na vozilu je za 30.000 din. Trčil v zid V nedeljo, 7. septembra, nekaj pred 23. uro se Je na Poljanski cesti v Šk. Loki zaletel v hišo št. 2 voznik mopeda Vinko Štras (roj. 1949) iz Ševelj. Voznik je na neosvetljenem delu ceste nenadoma zapeljal v levo v zid in padel. S pretresom možgan so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal na cesto V nedeljo, 7. septembra, nekaj pred 13. uro se je na lokalni cesti med Tržičem in Dupljami pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Franc Mede (roj. 1910) iz Retenj je zapeljal z dvorišča hiše št. 3 na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Pri tem je trčil v avtomobil, ki ga je prav tedaj mimo peljala voznica Silva Čadež (roj. 1951) iz Pristave, pravilno po svoji desni. V trčenju se je voznik Mede ranil in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Povozil ležečega V nedeljo, 7. septembra, ob 1. uri zjutraj je voznik osebnega avtomobila Jože Shbar (roj. 1948) iz Zg. Dobrave v Podnartu pri hiši št. 6, ko je pripeljal skozi nepregledni ovinek, povozil na tleh ležečega Silva Debelaka (roj. 1913) iz Podnarta. Zaradi ovinka je voznik pešca zagledal na kratko razdaljo in ni mogel pravočasno ustaviti, čeprav se je pešcu na tleh izogibal. Kolo avtomobila je zapeljalo Debeljaku prav čez glavo; rane so bile tako hude, da je kmalu po prevozu umrl v jeseniški bolnišnici. Razširila nadvoz V soboto, 6. septembra, ob 23.30 se je na magistralni cesti na nadvozu v Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila saab 99 avstrijske registracije Darja Grobovšek-Lapajne iz Ljubljane (roj. 1947) je vozila od Podtabora proti Kranju. Na kockastem cestišču nadvoza jo je po vsej verjetnosti začelo zanašati zaradi neprimerne hitrosti. Avtomobil je zaneslo v varovalno ograjo nadvoza, tako da jo je podrl v dolžini 12 metrov. Voznica sicer trdi, da se je izpraznila prednja desna zračnica in da jo je zato zaneslo. Kolo so sedaj dali v podrobnejšo preiskavo. Voznico so preizkusili z alkostestom, ki je pozelenel čez mero. Škode na avtomobilu je za 50.000 din, škoda na ograji pa še ni ocenjena. Voznik pobegnil V ponedeljek, 8. septembra, ob 8.40 se je na cesti v Savski loki v Kranju pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomobila je vozil od Planike proti Ljubljanski cesti. Ko je dohitel dve pešakinji, je Marijo Rode, staro 28 let iz Srednje vasi pri Šenčurju zadel in zbil po cesti. V nesreči si je Rodetova zlomila nogo. Voznik, za sedaj vedo le, da vozi ami 8 svetlo modre barve z ljubljansko registracijo, je hitro odpeljal po Kolodvorski in na Ljubljansko proti Laboram. Za njim poizvedujejo. t j^j V gorah umrl V soboto, 6. septembra, je odšel Vinko Kokalj (roj. 1928) iz Zg. Dupelj skupaj s šestimi planinci v hribe. Namenjeni so bili iz Vrat proti Škrlatici. Tovariši so opazili, da je bil Kokalj bolj bled kot navadno, vendar pa je zatrdil, da mu je dobro. Med potjo je večkrat zaužil Zahvala Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je po hudem trpljenju in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni in dragi mož, atek, brat, stric in zet Jože Zupan Izrekamo iskreno zahvalo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, mu darovali vence in cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki so nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Stanku Potočniku za lajšanje hudih bolečin v času njegove bolezni. Najlepša hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem, ki so mu zapeli v slovo, KZ Naklo, Osnovni šoli France Prešeren, Kranj, 7č in Naklo l.b ter vsem ostalim ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem le enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Man, otroka Mija in Jani, brata Ivan in Peter, sestri Mari in Milka z družinami in ostalo sorodstvo Cegelnica, H. septembra 1975 nekaj snega. Ko so prišli na zahodno stran sedla Gamsovec se je nenadoma zgrudil in se pri tem laže ranil. Pomagali so mu z umetnim dihanjem, vendar pa je Kokalj obležal v globoki nezavesti. Obvestili so reševalce, vendar pa je bil Kokalj, ko so gorski reševalci prišli do njega, že mrtev. Zdravnik, ki je pokojnega pregledal, je ugotovil smrt zaradi kapi. V reševalni akciji je sodeloval tudi helikopter. KZ Naklo VALILNICA NAKLO prodaja ob sredah in sobotah dopoldan dnevno sveža jajca. Cena 1 dinar. KZ Naklo 1 4M gorenjska nogometna liga Visok poraz Alplesa v Tržiču V 2. kolu gorenjske članske nogometne lige so vsi trije bivši conski ligaši gladko zmagali. Najvišji rezultat je dosegla ekipa Tržiča, ki je z visokim rezultatom odpravila Alp-les. Tudi kranjski Triglav se je tokrat izkazal in gladko odpravil Medvode. Kranjska Sava pa je zabeležila zmago nad izredno borbeno ekipo Bleda. TRŽIČ : ALPLES 11:2 Domačini so izredno dobro zaigrali, posebno pa so se izkazali napadalci. Bili so skozi vso tekmo v premoči. Sodil je Čufer iz Kranja. TRIGLAV : MEDVODE 5:0 Mladi igralci Triglava so na domačem igrišču zelo dobro in smotrno zaigrali. Skozi vso tekmo so bili v premoči. Gostje so se sicer zelo dobro branili, vendar poraza niso mogli preprečiti. Sodil je Piškur iz Lesc. JESENICE : BOHINJ 0:1 To je bil že drugi poraz jeseniških nogometašev na domačem igrišču. Kaže, da so domačini nekoliko podcenjevali ekipo Bohinja, kar se jim je krepko maščevalo. Sodil je Valant iz Kranja. ALPINA : LESCE 1:1 To je bila tekma dveh enakovrednih nasprotnikov. V prvem delu so prevladovali domačini, v drugem pa gostje. Sodil je J. Eljon iz Kranja. SAVA: BLED 4:2 Tekma je bila dokaj zanimiva. Ekipi sta se srčno borili, zmagali pa so tehnično boljši domačini. Sodil je Vrečko z Jesenic. NAKLO : ŠENČUR 0:1 Tekma je bila slaba. Gostje so bili v rahli premoči. Sodnik je izključil iz igre Arneža (Šenčur). Sodil je Pri-gora iz Kranja. Po 2. kolu je v vodstvu Tržič pred Savo in Šenčurjem, ki imajo vsi po 4. točke. P. Novak 10 let rokometa v Šk. Loki V četrtek, 11. septembra, bodo v Škofji Loki svečano proslavili 10-letnico rokometnega športa v tem mestu. V okviru praznovanja bo ob 16. uri na igrišču v Puštalu rokometni turnir, ob 19.30 pa bo v Loškem gledališču svečana proslava s kulturnim sporedom in podelitvijo priznanj. -fr SLOVENIJALES VIŽMARJE, KRANJ — SAVSKI LOG PRODAJA POHIŠTVA NEKATERIH IZDELKOV LASTNE PROIZVODNJE POPUST 3 — 30 % DO 30. SEPTEMBRA Komisija za kadrovske zadeve Skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj razpisuje na podlagi 56. člena statuta delovno mesto direktorja delovne skupnosti Skupnosti za zaposlovanje Kranj Kandidat za direktorja mora poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo 2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih 3. da je družbenopolitično aktiven, da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje in da ima moralnopoli-tične kvalitete Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev. Prijave je treba v 15 dneh od dneva razpisa poslati na naslov: Skupnost za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4 — Komisija za kadrovske zadeve. Uspel golf turnir Golf klub Bled je v soboto in nedeljo pripravil na novem igrišču na Bledu prvi mednarodni golf turnir za pokal Bleda. Tega prvega tovrstnega tekmovanja pri nas se je udeležilo 16 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Amerike, Švice in Jugoslavije. Prvi po sistemu bruto udarcev je bil Braun, ZRN (183 udarcev), drugo mesto je zasedel Sintschnik Avstrija (185) in tretje mesto Mirko Vovk, klub Bled (192). Pri sistemu neto udarcev je v prvi jakostni skupini zasedel prvo mesto Sintschnik, Avstrija (159 udarcev), drugi je 1 u I Braun, ZRN (160) in tretji Mirko Vovk, klub Bled (160). V drugi jakostni skupini pa je bil prvi Franc Pelko (151 udarcev), drugi Jože Zupan (152) in tretji Vasja Studen (160). Vsi so člani golf kluba Bled. Izven konkurence je dosegel najboljši rezultat Rafael Jerman z Bleda. 36 lukenj je zadel s 157 udarci. To je zelo dober rezultat, če upoštevamo, da najboljši svetovni igralci dosegajo poprečno 150 udarcev. Čeprav je igralcem nagajalo vreme, je organizator prvo tovrstno prireditev pri nas odlično pripravil. Tako so bili vsi tekmovalci zadovoljni, tuji pa so predvsem občudovali igrišče. Pokal Bleda, ki ga je podelilo turistično društvo Bled, je osvojil Braun iz Zvezne republike Nemčije. A. Z. Na športnih igrah konference sindikata delavcev Kliničnega centra in Med1' cinske fakultete Ljubljana je prvo mesto in oba pokala osvojila ekipa T0l>" Psihiatrična klinika Ljubljana, druga je bila ekipa TOZD bolnice Golnik in tretja ekipa TOZD Mestna otroška bolnica Ljubljana. - Foto: F. Perdan Športne igre zdravstvenih delavcev Med paraplegiki je bil najboljši Marjan Peternelj Konferenca sindikata delavcev Kliničnega centra in Medicinske fakultete Ljubljana je v soboto na Golniku (bolnica Golnik je ena od 33 TOZD Kliničnega centra) v športnem parku pod pokroviteljstvom generalnega direktorja Kliničnega centra Zdravka Krvine organizirala tradicionalne letne športne igre. Tekmovanja seje udeležilo tudi 12 paraplegikov. - Foto: F. Perdan Republiško prvenstvo invalidov v mnogoboju V športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju je bilo v soboto dopoldne republiško prvenstvo invalidov v mnogoboju. Organizacijo letošnjega tekmovanja je zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije zaupala invalidskemu športnemu društvu Borec iz Kranja, pokrovitelj pa je bil Iskra Comemerce iz Ljubljane. Tekmovanja, ki je potekalo v 14 disciplinah, se je udeležilo 52 tekmovalcev iz sedmih invalidskih klubov v Sloveniji. Tekmovalo pa je tudi 12 paraplegikov. Čeprav je bilo za letošnje tekmovanje precejšnje zanimanje in je bilo dobro organizirano, organizatorji niso bili zadovoljni z udeležbo, saj je v Sloveniji kar 28 invalidskih društev in se tako iz številnih društev tekmovanja ni nihče udeležil. Letošnje republiško prvenstvo invalidov v mnogoboju je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo slovenske reprezentance invalidov, ki bo skupaj s strelci 28. septembra nastopila na zveznem tekmovanju invalidov v Titogradu. Na tekmovanju so se najbolje uvrstili Jože Angelo (Invalid Velenje) Jože Bamfi in Stane Ramšak (oba športno društvo Invalid Ljubljana). Med paraplegiki pa so bili najboljši Marjan Peternelj, Martin Gorenc in Tone Koščak (vsi društvo paraplegikov Slovenije). A. Z. Schiedel — YU — kamin. dimnik št. 1 v Evropi j proizvaja in dobavlja j —j I Gradnja Žalec Člani sindikata Kliničnega centra in medicinske fakultete so se tokrat na Golniku srečali že tretjič in so letos hkrati proslavili tudi 30-letnico osvoboditve. V športnih igrah je letos sodelovalo prek 500 članov sindikata 33 temeljnih organizacij združenega dela. Tekmovali so v šahu, namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu, odbojki, košarki, krosu 'n pohodu planincev na Kriško goro-Predsednik organizacijskega odbora in predsednik osnovne organizacije sindikata bolnice Golnik Peter Koši'" je povedal, da je bilo letošnje tekmovanje oziroma srečanje velik° množičnejše in kvalitetnejše od vse*1 dosedanjih. Rekel je še, da si \>°°° v prihodnje prizadevali, da bi na Golniku čimprej uredili pravi šporf' ni park, kjer naj bi bila v prihodnji tradicionalna športna in rekreacij; ska srečanja zaposlenih kakor tu« v prebivalcev krajevne skupnosti G° nik. A. 2- Plastika tudi , v Sebenjah 'Z veliko požrtvovalnostjo ^'a.n°g K sekcije za smučarske skoke, ki deluj ^ v okviru TVD Partizana Kn^'ta rasteta v Sebenjah dve novi srn carski skakalnici pokriti s plasti*- -in sicer 15- in 25-metrska. Zemeljs* dela gredo počasi h kraju, pose b pohvala pa velja vsem, ki se ude^ žujejo delovnih akcij v Sebenj*j Do sedaj so opravili pri zemeljsK.j1 delih že več kot 600 prostovoljk ■ delovnih ur. Z raznimi prireditva. so do sedaj zbrali že več kot *r^Z dinarjev, na pomoč pa so jim Prl r;j čila tudi TKS Tržič s 30.000 dm»« in organizacijski komite Plan' s 15.000 dinarji. ,j Sredstva, s katerimi so Pja rj plastiko, pa so dobili kot Predrt bosta v pionir^ Ta objekt pa bodo s pridom "Lj rahljali tudi učenci ŠSD v tr«JJJ občini, s katerimi TVD ParSo Križe že uspešno sodeluje in D j£ sodelovanje z njimi v kratkem se boljšali. .. Želeli bi tudi, da bi mentorji ' . v prihodnje pionirje, ki imajo ves in talent do skakalnega SP° usmerjali v skakalno sekcijo. izvedeli, da bodo plastiko do konec meseca oktobra. Do takJ"ajtal-bodo končali z vsemi deli na ska niči. J. Kuha' republiški TKS v višini dinarjev. Ta dva objekta prvi vrsti rabila za vadbo Iz razgovora z vodjem skaka'11,; sekcije Petrom Rezarjem smo Ogorčene borbe v malem nogomet i V tekmovanju letošnjih obČin J sindikalnih iger kranjske obči"* malem nogometu so se razvile V-K^ sameznih skupinah ogorčene o° za čim boljšo uvrstitev. fl •' Rezultati - 1. skupina: Sava . Letališče A 3:0, Tekstilindus „, Zdravstveni dom 9:0, "2 skupf] - Projekt B : UJV 2:3, Sava 1:1, 3. skupina: Gozdno g°sPgx0' stvo : Elektro 5:2, Iskra C • ^k' term 1:3, 4. skupina: Iskra A • efi-stilindus B 1:0, ZTP : Tekstil*1' |„o ter 3:0. 5. skuoina: IBI : Kom«' 2:2, Merkur : Stanova" ; 4:3, 6. skupina: Pla":< podjet je podjetje Elektrotehnično podjetje 9'°'\,4*< •tour : Elektrotehnično podje^fj 7-Planika : Cestno podjetje *-skupina: Projekt A : Iskra }> 0, Alpetour Kranj : Gorenjski ti»*,njk skupina: ITT : Bolnica u, 4:0, OS Lucijan Seljak : Sava L* bo Predtekmovanje po skuP'",,^0 Na prvem mednarodnem golf turnirju na Bledu je bil najboljši izven konkurence Rafael Jerman - Foto: F. Perdan v petek, 12. septembra, *a"'0xe* Prihodnji teden pa bo na v prvo izločilno tekmovanje^ ^oVak Organizator tekmovanja v smučarskih skokih Kranj 75 je zbral za najboljše številne nagrade in pokale, ki so jih prispevali organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije. Za vsa priznanja in nagrade se organizator vsem darovalcem lepo zahvaljuje. Pokale za prireditev so prispevali: uredništvo Glas, telesnokulturna skupnost Kranj, občinska konferenca ZKS Kranj, občinski sindikalni svet Kranj, smučarja zveza Slovenije, športno društvo Triglav in smučarski klub Triglav. Praktične nagrade pa so prispevali: Murka Lesce, Sukno Zapuže, UKO Kropa, Jel-Plast Kamna gorica, Elan "egunje, Gorenjska obla-JJla Kranj, Elita Kranj, Central Kranj, Živila Kranj, Tekstilindus Kranj, [skra - Elektromehanika Kranj, Konfekcija Triglav Kranj, tovarna Sava Kranj, Planika Kranj, Peko Tržič, Sladkogorska Sladki vrh, Konfekcija Krim Ljubljana. J. J. Jurmanu pokal našega uredništva Na 50-metrski gorenjesavski skakalnici je bil SK Triglav Kranj že četrtič zapored organizator mednarodne skakalne tekme Kranj 75. Pred 1000 gledalci je nastopilo 65 tekmovalcev iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Italije, Poljske in Jugoslavije. Junak kranjske plastike je prav gotovo veteran naših skakalcev C II. slovenska košarkarska liga Zmage favoritov v nadaljevanju druge moške slo-etlske košarkarske lige so favoriti j^Prvem in drugem jesenskem kolu ez težav premagovali svoje na-»Protnike. TRŽIČ : SAVA 68:93 (35:44) TRZic - igrišče OŠ, sodnika nac, Prosen (oba Kranj). ?tražišk a Sava je v gosteh brez ^av premagala solidne domačine t* y prvem delu so si gostje zagoni devet točk prednosti, ki so jih ^daljevanju še nadoknadili. Kamnik : plamen 94:6i (60:21) j^AMNIK - igrišče oš, sodnika (Domžale), Ažman (j> Brurnen (ISj). p'av°rizirani domačini so že v Krnm ^em ^e °Pravih z g°st* 12 opg Tudi v nadaljevanju niso tovT8t^ ln sl z visoko zmago zago-VUl novi točki. G°RENJA VAS : KROJ 67:79 0 (42:39) G°RENJA VAS - telovadnica p^^arkarji Kladivarja iz Zirov %h JeJ° drugi. jesenski, del liga-^kmovanj dobro pripravljeni, jih , nekaterih spodrsljajev in niž-t»a Vr8titev spomladi so se namreč (nadaljevanje prvenstva v pošasti* kategorijah začeli pripravili • Zel0 zgodaj. Najprej so treni-v £,ri si nabirali kondicijo doma t^^h, nato pa so odšli na eno-Vbns.ke skupne priprave k morju »i^Vlnj. Vodstvo kluba je bilo s tre-v tem obmorskem mestecu iz-8q ° zadovoljno. Igralke in igralci ifcpjjj . Prvega do zadnjega v celoti pjevali zastavljene jim naloge. iW*akšne so bile uvrstitve posadki* e*"P P° spomladanskem delu Oranja? Pionirke in pionirji so Prvo mesto v gorenjski ligi, ^nci so bili drugi v II. slovenski Jesenice **v°kalni prvak ^ulV'alu tekmovanja za košarkar-V:?Kal SFRJ na področju Gorenj-se pred dnevi na Jesenicah Mlada Bolgara Dimitrov (2), Brejčev (1), sta v Kranju premagala vso jugoslovansko mladinsko skakalno gardo. Odlično tretje mesto pa je pripadlo domačinu Bojanu Kejžarju, kije prav na domači skakalnici dokazal, da se poleg ostalih Kranjčanov razvija v odličnega skakalca. — Foto: F. Perdan Zirovec Janez Jurman, ki je že v prvem skoku dokazal, da se bo s Poljakom Stolowskim, Jeseničanom Zupanom boril za pokal našega uredništva. Uredništvo se je namreč odločilo, da naš pokal dobi najboljši. Pa tudi ostali Walus (Poljska), domačin Marjan Mesec in njegov klubski kolega Gorjanc, Danilo Pudgar (Črna) ter Jeseničani Cuznar, Justin in Štefančič so imeli lepe možnosti, da z drugim skokom prehite vodilnega iz prve serije Jurmana. Škoda je le, da se je že v poizkusni seriji laže poškodoval zmagovalec sobotnega Mosteca Poljak Krzvsztofiak, ki v konkurenci nato ni več nastopil, pa bi bil razplet za prvaka prav gotovo še bolj zanimiv. V drugi seriji si je visoko uvrstitev s slabim drugim skokom zapravil Gorjanc, medtem ko je Jurman lepo ujel skok, doskočil pri 48 metrih in ni bilo več ugibanj, kdo bo zmagovalec. Drugo mesto je pripadlo Poljaku Stolovvskemu, medtem ko je bil tretji Jeseničan Zupan. Odlično peto mesto je pripadlo Kranjčanu Marjanju Mescu, na preostalih mestih pa so vodilni iz prve serije, le Gorjanc je s tretjega mesta zdrknil na deseto. V mladinski' konkurenci sta slavila mlada Bolgara Brejčev in Dimitrov, ki sta s prvim in drugim mestom ugnala vso našo gardo. Lep uspeh pa so ravno v mladinski konkurenci dosegli mladi Triglavani, saj so Kejžar, Zelnik in Finžgar s svojimi skoki dokazali, da se razvijajo v dober skakalni kader. Izidi: ČLANI: 1. Jurman (Žiri) 221,7 (48,5-48), 2. Stolowski (Poljska) 217,1 (47-47,5), 3. Zupan (Jesenice) 216,5 (46 -46,5), 4. Walus (Poljska) 214,0 (46 -46,5), 5. M. Mesec (Triglav) 211,8 (46,5-47), 6. Štefančič 209,8 (45-46) in Cuznar (oba Jesenice) 209,8 (46-45), 8. Pudgar (Črna) 209,4 (45-45,5), 9. Justin (Jesenice) 209,2 (46-45,5), 10. Gorjanc (Triglav) 208,9 (47,5 -45,5); MLADINCI: 1. Brejčev 205.7 (44,5-47), 2. Dimitrov (oba Bolgarija) 195,7 (43-43,5), 3. Kejžar 189,4 (44-44), 3. Zelnik 188.8 (43-43), 4. Finžgar (vsi Triglav) 188,3 (41,5-42), 6. Bogataj (Ilirija) 186,0 (42 -43). MOSTEC ZA KRZYSZTOFIAKA V sobotni tekmi na 50-m skakalnici na ljubljanskem Mostecu je slavil Poljak Krzvsztofiak, ki je kljub poškodbi in z malenkostno prednostjo prehitel Jeseničana Zupana in zmagovalca Kranja Jurmana. Med prvo deseterico pa so ^še štirje naši, kar je za trenutno stanje v našem skakalnem športu več kot odlično. Izidi: 1. Krzvsztofiak (Poljska) 231,0 (51,5-52,5), 2. Zupan (Jesenice) 230,9 (52-53,5), 3. Jurman (Žiri) 227,8 (53-53), 4. D. Pudgar (Črna) 226,5 (51,5-51), 5. Štefančič (Jesenice) 226,1 (52,5 -52), 6. Blaznik (Ilirija) 220,3 (49,5-51,5), 7. Gratzer 219,3 (52-51,5), 8. Millonig (oba Avstrija) 218,8 (51-52,5), 9. Justin (Jesenice) 217,7 (51-52,5), 10. Stolowski (Poljska) 216,5 (49,5 -50,5). D. Humer OŠ, sodnika Bogataj, Čadež (oba Kranj). Domači košarkarji so v prvem delu presenetili favorizirane goste, povedli in na odmor odšli s prednostjo treh točk. V nadaljevanju so gostje zaigrali tako kot znajo in točki sta odšli zasluženo v Loko. ŠENČUR: KRVAVEC 72:68 (36:23) ŠENČUR - igrišče OŠ, sodnik Torkar (Kranj). V igri enakovrednih tekmecev so debelejši konec potegnili domačini, ki so v obeh delih bili boljši nasprotnik. Zmaga Šenčurja je povsem zaslužena, čeravno bi bil rezultat lahko obraten. KAMNIK : SAVA 66:50 (33:24) KAMNIK - igrišče OŠ, zaostala tekma, sodnik Bogataj (Kranj). Kamničani so z lepo igro v obeh delih tekme premagali savčane in se z zmago spet priključili vodilnim. V vodstvu sta Kamnik in Kroj pred Plamenom, Savo, Šenčurjem, Gorenjo vasjo, Tržičem in Krvavcem. D. Humer Dobre priprave žirovskih košarkarjev Mi } vrste so kaj slabo repre-i &o jugoslovanski vaterpolo, \ *® vsi le bolj »kopali« kot pa kaže, da je bil termin iv^UjA Prepozen. Kljub temu pa %a n°m ni m,° težko zasesti i ^osta, saj v preostalih treh niso imeli resnega tekmeca, le Kamnik je z dobro igro v predtekmo-vanju izločil Delfin. Tudi sodniška trojka Banko (Rovinj) in Kranjčana Bobo Balderman in Zmago Puhar ni imela težkega dela, saj je bila na ravni srečanj. Izidi: Triglav : Koper 14:6 (5:1, 3:0, 2:4, 4:1), Delfin : Kamnik 3:5 (1:0, 0:2, 1:3, 1:0), Koper : Delfin 2:4 (0:1, 1:1, 0:2, 1:0), Triglav : Kamnik 7:3 (1:0,3:2, 1:0,2:1). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Kamnik, 3. Delfin, 4. Koper. -dh NOGOMET - Gorenjska ligaša Korotan in LTH sta v 1 drugem kolu v ZCNL dosegla le polovičen uspeh. Kranjčani so -na stadionu Stanka Mlakarja z dobro igro v obeh delih igre brez težav premagali Koper, medtem ko so Loč a ni katastrofalno izgubili v Ljubljani. Izida: Korotan : Koper 4:1 (3:1), Tabor : LTH 7:0 (4:0). Para prihodnjega kola: LTH : Bela krajina, Vodice : Korotan. KOŠARKA — V nadaljevanju moške I-A SKL je kranjski Triglav klonil v Ajdovščini, v I-B pa so Jeseničani doma brez težav osvojili točki v igri z Litijo, medtem ko je bil loški Kroj uspešen s Pomurjem, žirovski Kladivar pa z Vrhniko. P Izidi: moški: Fructal : Triglav 86:77 (43:35), Jesenice : Litija 77:66 (42:39), ženske: Kladivar : Vrhnika 62:50 (32:26), Kroj : Pomurje 48:27 (21:12). Pari prihodnjega kola: moški: Ilirija : Triglav, Marles : Jesenice, ženske: Kroj : Kovinotehno, Kladivar : Jezica. ROKOMET — V prvem delu moške slovenske lige je loški Šešir doma remiziral z\ mariborskim Branikom, Tržičani pa so iz gostovanja pri Dobovi prinesli obe točki. V ženski ligi pa sta stražiška Sava in Alples osvojili vse štiri točke. Savčanke so doma odpravile Usnjar, Alples je v gosteh visoko premagal Velenje, medtem ko so Kamničanke izgubile s Slovanom. Izidi: moški: Šešir : Branik 20:20 (8:10), Dobovo : Tržič 25:27 (12:13), ženske: Sava : Usnjar 19:7 (8:2), Velenje : Alples 7:26 (4:10), Slovan : Kamnik 24:20 (11:10). Pari prihodnjega kola: moški: Tržič : Radgona, Brežice : Šešir, ženske: Sava : Izola, Kamnik : Brežice, Usnjar : Alples. HOKEJ NA LEDU — V povratnem srečanju za karavanški hokejski pokal so Jeseničani v Ljubljani premagali Olimpijo in se jim tako revanžirali za poraz na Jesenicah. Izid srečanja: Olimpija : Jesenice 3:4 (2:0,0:1, 1:3). STRELJANJE — Na tradicionalnem prijateljskem strelskem tekmovanju Gorenjska — Koroška — Furlanija v Ljubljani je med ekipami v streljanju s standardno puško zmagala Koroška, v konkurenci MK standardna pištola pa Furlanija. Izidi: standardna puška: posamezno: 1. Otrin (Gorenjska) 553, 2. Bimbatti (Furlanija) 551, 3. Svetlin (Gorenjska) 548, ekipno: 1. Koroška 4271, 2. Gorenjska 4268, 3. Furlanija 4257; MK standardna pištola: 1. Tondo (Furlanija) 563, 2. Peternel (Gorenjska) 552, 3. Tommayer (Furlanija) 542, ekipno: 1. Furlanija 2179, 2. Gorenjska 2113, 3. Koroška 2047, standardna zračna puška: posamezno: 1. Repič (Gorenjska) 365, 2. Zanfra (Furlanija) 364, 3. Olascher (Koroška) 362, ekipno: 1. Gorenjska 1083, 2. Furlanija 1070, 3. Koroška 1067. ATLETIKA — Na IX. atletskem kriteriju mest v Novi Gorici je pri moških zmagala ekipa Ljubljane, ki je zbrala 82 točk pred Celjem 71,5, Kranjem 60, Mariborom 51, Novo Gorico 48,5, Novim mestom 42,5 in Ptujem s 34,5 točke. -dh Gorenjci na sredozemskih igrah S sklepno slovesnostjo so se v Alžiru končale VII. sredozemske igre, osme pa bodo čez štiri leta v Splitu. Naši športniki so na teh igrah odlično reprezentirali jugoslovanski šport, saj so se domov vrnili kar s štiriindvajsetimi zlatimi odličji. Med plejado športnikov, ki so zastopali svoje države v Alžiru, pa je bila tudi peterica Gorenjcev. Kranjčani Borut Petrič, Božo Linhart, Rebeka Porenta (plavanje), Franc Peternel (streljanje), Jože Valenčič (kolesarstvo) in trener zlate odbojkarske vrste Jeseničan Viktor Krevselj so se odlično znašli med pisano mednarodno druščino. FRANC PETERNEL (streljanje) se je iz Alžira vrnil z bronasto kolajno. V disciplini hitrostrelna pištola na silhueto si je s 586 krogi pristreljal tretje mesto. BOŽO LINHART (plavanje) zaradi zapoznele prijave ni mogel nastopati v konkurenci posameznikov, vendar pa je nastopil le v štafeti 4 x 200 m. Štafeta Linhart, Predrag in Nenad Miloš ter Rudan si je s 7:57,22 priplavala srebrno odličje. BORUT PETRIČ (plavanje), čeprav utrujen zaradi številnih nastopov v letošnji sezoni, je v svoji disciplini 1500 m kravi zasedel še vedno odlično peto mesto. S časom 16:49,36 je spet priplaval olimpijsko normo, za nameček pa je na vmesnih 800 m popravil jugoslovanski rekord (8:52,0). REBEKA PORENTA (plavanje) je nastopila in bila finalistka na 100 m hrbtno. Svojo disciplino je odplavala v standardni formi in si s časom 1:14,25 zagotovila solidno šesto mesto. JOŽE VALENČIČ (kolesarstvo) je v ekipni vožnji s svojimi tovariši zasedel četrto mesto, medtem ko je bil med posamezniki deveti. Tudi on je s svojo vožnjo in uvrstitvijo opravičil odhod v Alžir. VIKI KREVSELJ (odbojka) je trener zlate odbojkarske vrste, ki pri osvojitvi prvega mesta ni poznala ovir, saj je premagala vse nasprotnike. D. Humer Ropret prvi v Metliki V soboto je bil v organizaciji kolesarskega društva Astra v Metliki start in cilj tradicionalne dirke Po Beli krajini. Udeležilo se je je 82 kolesarjev, od tega tudi ekipa petih starejših mladincev iz Košic (ČSSR), ki so prišli na dirko na povabilo K K Sava Kranj, katerih gostje so bili te dni. Dirka, ki je sicer dokaj težka zaradi dveh prehodov preko Gorjancev in je veljala tudi kot 4. dirka za slovensko prvenstvo, ni bila posebno zanimiva. V glavnem je o vrstnem redu odločal vzpon na Gorjance in tisti, ki so bili prvi na tem prelazu, so bili prvi tudi po spustu v Metliko. Od Kranjčanov se je ponovno najbolje odrezal Ropret, ki pri starejših mladincih ni imel prave konkurence, Udovič je po padcu prišel v cilj kot 8., med člani pa so prvo violino igrali tekmovalci Roga. Zasedli so prva tri mesta, Kranjčan Žagar je bil 9., Kra-ker pa zaradi bolečin v hrbtenici ni končal dirke. Rezultati — mlajši mladinci (96 km): 1. Zrimšek (Novoteks) 2.29,50; starejši mladinci(96 km): 1. Ropret (Sava) 2.29,02, 2. Bulic (Siporex), 3. Čuli, 4. Balaš (oba Košice), 5. Lenič (Astra) vsi 2.29,50, 8. Udovič (Sava) 2.31,07; člani (130 km): 1. Zakotnik, 2. Frelih, oba 3.34,30, 3. Končar (vsi Rog) 3.35,54, 9. Žagar (Sava) 3.36,37. Vrstni red točkovanja za slovensko prvenstvo po 4 dirkah: mlajši mladinci: 1. Kojc (Branik) 57 točk, 2.-3. Zrimšek in B. Mi-jajlovič (oba Novoteks) 51; starejši mladinci: 1. Ropret (Sava) 57, 2.-3. S. Mijajlovič (Novoteks) in Škafar (Pomurje) 54, 4. Udovič (Sava) 50, 5. Koželj (Sava) 38; člani: 1. Frelih (Rog) 62, 2. Vidmar (Astra) 50, 3. Zakotnik (Rog) 48 točk. Zadnja dirka za slovensko prvenstvo bo 14. septembra na progi Ljubljana—Kočevje—Ljubljana v organizaciji KD Rog. F. Jelovčan Delavci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke so v soboto svečano proslavili »dan kolektiva«. Sobotna proslava loških predilcev je bila posvečena praznovanju 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja v podjetju. Zbranim je na svečanosti v kino dvorani Sora v Škofji Loki najprej spregovoril direktor organizacije združenega dela Gorenjska predilnica Franc Urevc. Ocenil je dosedanji razvoj podjetja ter nanizal številne podatke o sedanjem stanju v Gorenjski predilnici. Kolektiv so v zadnjem času močno prizadeli ostri stabilizacijski ukrepi, ki jih je letos sprejel zvezni izvršni svet. Kljub temu pa skoraj 1000-članski kolektiv smelo gleda v bodočnost. Na sobotni proslavi je predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar najprizadevnejšim delavcem podelil tudi odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita — red dela z zlatim vencem, red dela s srebrnim vencem ter medalje dela. Tri odlikovance smo povprašali po občutjih ob tem dogodku. Nežka Jankovec (39), doma iz Škofje Loke, prejela medaljo dela: »Pred petnajstimi leti- sem se zaposlila v Gorenjski predilnici. Doma sem bila na kmetih. Prijateljica, ki je že bila zaposlena v tem podjetju, mi je svetovala, da se zaposlim v tej tovarni. In ni mi bilo žal. Tudi v prihodnje nameravam ostati član tega kolektiva. Trinajst let sem delala v sukalnici, zdaj pa sem pregledovalka pletiv. V poldrugem desetletju so v Gorenjski predilnici nastale velike spremembe. Možnosti za delo so veliko boljše. Sprva smo delali kar na štiri izmene, potem na tri, zadnji dve leti pa hodim na ,šiht' le dopoldne in popoldne. Prva leta je seveda zaradi mojega dela precej trpela družina, saj sem bila velikokrat na nočnih izmenah. V zadnjem času pa vse manj predilk dela ponoči. Poleg rednega dela sem aktivna tudi,v sindikalni organizaciji v podjetju, delam v stanovanjski komisiji ter pri občinskem sindikalnem svetu. Cvetka Rems (41), doma iz Škofje Loke, prejela medaljo dela: »Rojena sem bila v Davči nad Selško dolino, zdaj pa že štirinaist let stanu- jem v Škofji Loki. V Gorenjski predilnici sem se zaposlila leta 1963. Delala sem na delovnem mestu previjalke, zdaj pa sem pregledovalka pletiv. Zaposlitev v tem podjetju je bila sploh moja prva zaposlitev. Zaposlila sem se namreč šele takrat, ko so otroci toliko odrasli, da je bilo to mogoče. Prva leta sem delala na štiri, kasneje na tri in zdaj delam na dve izmeni. Veste, družina je morala imeti prva leta zaradi mojega dela veliko razumevanja. Kolektiva zdaj ne mislim zapustiti. Prebrodili smo najhujše težave in zdaj so za nas nastopili boljši časi. Priznanje predsednika republike pomeni zame veliko presenečenje in spodbudo za nadaljnje delo. Aktivno sodelujenv v delavskem svetu in upravnem odboru podjetja.« Vinko Ziherl (62), doma iz Grenca pri Škofji Loki, prejel odlikovanje red dela s srebrnim vencem: »V Gorenjski predilnici sem bil zaposlen trideset let. Letos v začetku leta sem bil upokojen, vendar sem še štiri mesece ostal v kolektivu. Poškodba pa mi je preprečila, da bi med sodelavci ostal še naprej. Ko sem se zaposlil na Trati, sem bil za delo v »električni« delavnici sam. Će se je kaj pokvarilo, so me takoj poklicali. Tudi ponoči sem moral večkrat prihiteti v tovarno. Zdaj se je naša delavnica že močno razvila. Kakih deset delavcev je že zaposlenih v njej. In dela jim nikdar ne zmanjka. Saj veste, Gorenjska predilnica se je v tem času močno razvila. Vesel sem, da me sodelavci tudi ob letošnjem praznovanju kolektiva niso pozabili. Vrsto let sem bil v podjetju tudi član delavskega sveta in upravnega odbora.« J. (iovekar Pa drugo leto spet pridite Helena Pretnar iz Begunj je v soboto praznovala 104. rojstni dan Pogrešana planinca V soboto, 6. septembra, sta se v steni Škrlatice pri četrtem bivaku razšla planinca Janez Khrlich in Bojan Lapajne iz Ljubljane. La-pajne se je počutil utrujenega in ni hotel plezati naprej, Khrlich pa je vztrajal in je plezal sam proti vrhu. Med povratkom pa se je v južni steni zaplezal in obtičal v previdni steni. Keševalci so organizirali reševanje v nedeljo, vendar do njega Se niso prišli zaradi slabih vremenskih razmer. V nedeljo pa se je zvedelo, da se je v Tominškovi smeri v Triglavu tudi zaplezal neki planinec. Začeli so ga iskati, vendar še brez uspeha. »Drugo leto pa le spet pridite, in da ne Pretnar. Na sliki med pogovorom s pre Pernušem. - Foto: F. Perdan Tako kot se Helena Pretnar iz Begunj v zadnjih letih nikdar ni izneverila in je od svojega 99. rojstnega dne vsako leto rada sprejela sorodnike, znance in druge številne goste, ki so ji čestitali k častitljivi starosti, se tudi vreme v petek dopoldne ni prav nič kujalo. Bilo je lepo in sončno kot vsako leto doslej, ko smo jo obiskali za njen rojstni dan. Razpoložena in dobre volje je dan pred 104. rojstnim dnem v krogu hčera in sina na vrtu za hišo sprejela predsednika občinske skupščine Radovljica inž. Poldeta Pernuša in načelnika za družbene službe Jožeta Rebca ter Stanka Kajdiža, nekdanjega predsednika občinske skupščine Radovljica, zdaj pa direktorja ZP Toplice Bled, ki jo tudi vsako leto obišče. Vsi po vrsti so ji čestitali in ji izročili darilo. Tudi v našem časopisu smo o Heleni Pretnar vsako leto ob njenem rojstnem dnevu kaj zapisali o njenih bogatih spominih. Zanimivo pa je, da je Helena letos prvič povedala, da je bil pri šestih letih in pol, torej pred nekako 98 leti tako slabotna, da ni mogla sama v šolo. Nesti so jo morali in starši takrat skoraj niso upali, da bo preživela. Ko se je poročila, sta imela z možem Jernejem osem otrok. Mož ji je umrl pred osmimi leti star 96 let. Modelarji na svetovno prvenstvo V soboto so odpotovali na 9. svetovno prvenstvo radijsko vodenih letalskih modelov razreda F-3A, ki bo v švicarskem mestu Bern, jugoslovanski reprezentantje, izbrani na zadnjem državnem prvenstvu v Lescah. Našo reprezentanco sestavljajo člani Aerokluba Stane Žagar iz Kranja Milan Merše in Slavko ter Branko Poličar. Vodja ekipe je France Primožič, trener pa Franci Markun. Bernsko prvenstvo bo najmočnejše doslej, saj sodelujejo na njem tekmovalci iz 30 držav. Zmago valca kaže iskati med modelarji Zvezne republike Nemčije, Združenih držav in Japonske. Naši predstavniki, ki sodelujejo na tako kvalitetnem prvenstvu drugič, za dobro uvrstitev nimajo dosti upanja. Med favoriti kaže omeniti tudi Avstrijca Hansa Prettnarja, ki je že nekajkrat zmagal na modelarskih tekmovanjih v Lescah. S. Medven Izlet za zdravljene alkoholike Klub zdravljenih alkoholikov Radovljica bo tudi letos pripravil poučni izlet za svoje člane. Tokrat so se v vodstvu kluba odločili za ogled Dunaja in Bratislave. Izlet bodo organizirali 19. in 20. septembra. Zanj se je prijavilo 70 članov kluba s svojci, povabili pa so tudi člane krajevnega odbora RK Radovljica in štiri najzaslužnejše krvodajalce. Vsak udeleženec izleta bo prispeval po 400 dinarjev. .J K Drzna tatvina V soboto, 61 septembra, dopoldne okoli H. ure je šla Marija Janša (roj. 1913) iz trgovine po Gorenjesavski cesti V Kranju proti domu. V bližini gostilne na Gorenji Savi ji je začel slediti nek moški. Ko je zaslišala za seboj korake, se je Janševa ustavila in položila torbo z nakupljenimi stvarmi na tla. Na vrhu torbe je imela denarnico; moški, ki jo je došel, je segel po denarnico, v kateri je bilo okoli 300 din in stekel v smeri proti Stražišču. Za njim še poizvedujejo. bo kdo manjkal,« je naročila Helena dsednikom skupščine inž. Leopoldom Vendar je živa še njegova sestra Tončka Goltez, ki živi v Tržiški Bistrici in bo konec leta stara 99 let. Živih pa je tudi še pet Heleninih otrok. Ana je stara 81 let, Jakob 76, Marija 74, Milka 62 in Riko 61 let Za letošnji rojstni dan se mi Je zdela še najbolj čila in zdrava. Ko, sem jo nagovoril, kaj dela, da se m« ne postara, je rekla: »Mar naj v teb letih mislim na starost. Dajte no. Za takšne misli je še čas.« »Pa veste, da je bila letos bolna.« je omenila hčerka. i »Ah, tista bolezen, to ni nič. Zdaj sem zdrava,« je odvrnila Helena. Potem smo vsi skupaj nazdravili za njen 104. rojstni dan. »Bolj malo ga popij,« ji je svetovala hčerka Marija. »Oh, jaz ga bom kar do dna. Saj J* treba ob takšnih prilikah obrn^ kozarec, mar ne,« je smeje se od-vrnila Helena. Nazadnje smo ji vsi iskreno z8' želeli, da bi se čez leto dni spet srečali na njenem 105. rojstnem dnevu »Seveda, drugo leto le spet pridite-In glejte, da ne bo kdo manjkal,« Je naročila. Čestitkam ob njenem 104. rojstnem dnevu se pridružujemo prav vsa v našem uredništvu. In n ajbrf J lahko zaželimo tudi vse najboljše v vašem imenu, dragi bralci. A. Zalar Ob tako visokem jubileju se seveda spodobi tudi skupinska fotografija Trgovsko podjetje Murka Lesce je v petek organiziralo v okviru lan*. jubileja 20 letnice obstoja poslovno srečanje za svoje poslovne partnjjj ki so se ga poleg številnih poslovnih sodelavcev udeležili tudi Pt'r(ista!\i,tP skupščine in družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine. Prek 20' razvoj podjetja je orisala predsednica delavskega sveta Angelca Zupf^žA je poudarila, da si je kolektiv vedno prizadeval za čimboljše so(U'l(>v J s potrošniki m proizvajalci najrazličnejših izdelkov. Tako jim je uspelo, a ' v 20 letih ustvarili najkrajšo in kvalitetno pot med potrošnjo in ''i^ 20-letnico so proslavili poslovno in organizacijsko trdni. To pa bo n,n' , usmeritev tudi v prihodnje. K uspehom jim je čestita/ tudi predsednik >'a ^ Ijiškc občinske skupščine inž. Polde 1'ernuš. V kulturnem programu l'J'fl valni dvorani na Bledu so potem nastopili reeitatorji in pevski zbor M j pod vodstvom profesorja Karla Boštjani ič a ter. Mm kini manekeni r\ vodstvom Mirjam Peternelj. ->• A. Z. - Foto: F. Perdan Razstava pohištva v Tržiču Mercator Tržič in Meblo iz Nove Gorice organizirata od 7. do vključno 15. septembra v dvorani TVD Partizan v Tržiču (nasproti tovarne Peko) razstavo in prodajo pohištva iviercato' program novi »K« in najnovejši program Mebla GORICA Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure. Ugodnosti nakupa BO i posebni popust, prodaja na potrošnik kredit, dostava nadom. Za obisk, ogled in nakup se priporočata Mercator iz Iti^ in Meblo iz Nove Gorice.