Okviri za nase gospodarjenje
priprava plana in poslovne politike
2A LETO 1984
Pred kratkim smo v našem glasilu že spregovorili o pripravah Pjanskih dokumentov za prihodnje leto. Tedaj so bila izdelana izhoda poslovne politike, pa tudi planska metodologija s termin-ni načrtom in nosilci posameznih dejavnosti. Sedaj pa je prav, a Pogledamo, kje smo s pripravami.
! ^snovni številčni kazalci razvoji v Prihodnjem letu so za celot-v? delovno organizacijo na osno-g analize uresničevanja letošnje-^ Plana (kar je pravzaprav vi-v . iz doseženih rezultatov v de-ka* h. mesecih) in na osnovi ne-ni ,ih predvidevanj za prihodki leto že izračunani, nii evet*a je treba pri načrtova-Dn iZa-Prihodnje leto oosebej iz-0 slaviti dejstvo, da so glede na niA delitve dolgoročnega progra-v,a gospodarske stabilizacije na D e*t ravneh začeli prej kot v raz -*1 *et*h z načrtovanjem let v°jnil1 možnosti za prihodnje 0 Tako imamo sedaj že znane tua«Ut^e zvezne, republiške, pa 1 občinske resolucije.
Ve a ,8°spodarsko politiko v Slo-da 11 za leto 1984 je značilno, h„, Se bo opirala na odločnost nov Vjev> delovnih ljudi in obča-Več’ da 2 učinkovitejšim delom, Jo odgovornostjo in po samo-
upravni poti uresničujejo naloge in cilje gospodarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega razvoja; da utrjujejo temeljna socialistična samoupravna produkcijska razmerja, uveljavljajo gospodarske zakonitosti in povezanost združenega dela z vsem jugoslovanskim združenim delom ter pospešujejo njegovo odpiranje v svet; s takšnih temeljev bo osredotočena na naslednje ključne cilje:
—	povečati sodelovanje v mednarodni delitvi dela ter pospešiti prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti; pravočasno izpolnjevanje obveznosti do tujine;
—	povečati proizvodnjo;
—	začeti s sanacijo dinarskega finančnega položaja v združenem delu in povečati akumu-lativnost gospodarstva;
—	doseči bolj umirjeno rast cen kot v letu 1983;
— uresničevati politiko produktivnega zaposlovanja.
Materialni okviri razvoja Slovenije predvidevajo v 1984. letu 2 odstotno povečanje družbenega proizvoda in 3 do 4 odstotno povečanje industrijske proizvodnje. Izvoz v celoti moramo povečati za 15 odstotkov, na konvertibilno območje pa za 20 odstotkov. Za to bo potrebno okrepiti reprodukcijske vezi in povečati konvertibilni uvoz za 7 odstotkov. Takšna rast proizvodnje naj bi bila dosežena s povečanjem produktivnosti za 1,5 odstotka in povečanjem števila zaposlenih za 1 odstotek. Realni osebni dohodki naj bi se znižali še za okrog 2 odstotka.
Podobne opredelitve, na nekaterih področjih še mnogo bolj neposredno zastavljene, so zapisane tudi v osnutku občinske resolucije, z osnovnim ciljem, zaustaviti nadaljevanje negativnih gibanj iz leta 1983.
Za nami je tudi že tradicionalno posvetovanje ekonomistov o načrtovanju, pa tudi strokovni seminar, ki je za osnovno temo namenil možnostim razvoja v prihodnjem letu.
Tudi na SOZD Slovenijales je bil že organiziran posvet planerjev članic sestavljene organiza-(Konec na 2. strani)
'mnica« za našo tovarno ivemih plošč
Tovariša TITO in KARDELJ — pomembna tvorca naše državnosti
Štirideset let naše republike
Ne vem, če je z drugi?ni tudi tako; zase vem, da mi vsak praznik po svoje vsak drugače diši. Vsak prinaša s seboj posebno, samo zanj značilno razpoloženje, svojsko vzdušje, svojo barvo in svoj okus, svojo stopnjo topline, večjo ali manjšo gostoto, predvsem pa vsak čisto določeno mero resnobe ali veselosti.
Prvi maj je, na primer, tovariško vesel praznik; samozavesten in nekolikanj razkošen, predrzno oblečen, zelen in svež, skoraj razposajeno mladosten, prešeren in z nageljnom na kamižoli; malce bavah, kot se spodobi za prosti dan delavca, ki je vse leto garal in zdaj praznuje ...
29. november ima mnogo resnejši obraz. Slovesen je in moder, državniško zadržan in globok. Oblečen je v najboljšo obleko umirjenih temnejših barv, zlikan in urejen; ne preglasen, tehten in premišljen. Praznik čvrstega protokola z državno himno, z zastavo in grbom. Celo v uniformi, vendar v paradni — z zlatim pasom in s preštudiranimi našitki...
To je praznik države, porojene in proglašene v samem srcu te, v krvi vseh bratskih narodov umite domovine — Titove Jugoslavije.
Pred štirimi desetletji.
Tudi tisti rojstni dan je bil slovesen, resnoben, čeprav brez modrih uniform z zlatimi pasovi in brez dostojanstvenih večernih oblek.
Bila pa je tu zastava, bila je rdeča zvezda in grb in prvič — nekako sama iz sebe — se je oglasila tudi himna. Predvsem pa je bil to veliki dogodek, kratki, a trdni sklepi, katere so kot neizogibno zgodovinske občutili vsi prisotni.
To niso bili gostobesedni zaključki — leporečje brez jasne vsebine — s katerimi danes tako radi preobkladamo tiaše politično in samoupravno delo. Tu so bile sprejete usodne odločitve. Zato je danes demokratični duh AVNOJ še prav tako svež kot tistega mrzlega 29. novembra 1943. leta.
Sklepi II. zasedanja pomenijo temelje naši državi, in kdor danes poskuša delati drugače, kot je bilo tam zmenjeno in zapisano, ta ruši največje pridobitve južnih Slovanov v vsej njihovi zgodovini.	J. Praprotnik
Naši osebni dohodki
Za zadovoljevanje svojih osebnih, pa tudi skupnih in splošnih družbenih potreb dobivajo delavci osebni dohodek. Le-ta mora ustrezati rezultatom delavčevega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom ter z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju dohodka temeljne organizacije. Vsakemu delavcu pa je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost.
Poleg nominalne vrednosti osebnih dohodkov (znesek v kuverti) je zelo zanimiva tudi realna vrednost osebnih dohodkov, ki jo, preprosto rečeno, izrazimo tako, da primerjamo, kolikšno količino dobrin lahko dobimo za delavčev nominalni osebni dohodek. Ta količina dobrin je v posameznih obdobjih različna, in sicer je odvisna od gibanja cen dobrin in gibanja nominalnih osebnih dohodkov.
Dejstvo je, da v zadnjih letih cene posameznim dobrinam rastejo hitreje od nominalnih osebnih dohodkov, kar pomeni padanje realnih osebnih dohodkov oziroma zniževanje življenjske ravni. To ne velja samo za Brest, pač pa tudi za občino, republiko in celotno Jugoslavijo, seveda ne povsem enako povsod. To nam potrjujejo tudi nekateri podatki, saj je indeks cen življenjskih potrebščin v naši republiki za obdobje letošnjih šest mesecev v primerjavi s povprečjem leta 1982 za 24,6 odstotka večji (hrana, obleka, stanarina, oprema, prevozi...). Osebni dohodki na delavca pa so v tem obdobju porasli za 13 odstotkov.
Na Brestu pa je ta porast osebnih dohodkov na delavca za omenjeno obdobje v primerjavi z letom 1982 le 12,7 odstotka, kar pa je tudi posledica prehoda na nov sistem nagrajevanja v lanskem novembru. Zanimiv je tudi podatek, da so povprečni osebni dohodki na zaposlenega v Brestu nižji od povprečja slovenske lesne industrije za 2,66 odstotka, poleg tega pa je tudi lesna industrija s svojim povprečjem (14.064 din) na dnu pa-
nog v Sloveniji. Tako so Brestovi povprečni neto osebni dohodki na zaposlenega (13.699 din) v prvem polletju zaostajali od povprečja slovenskega gospodarstva (15.876 din) kar za 15,9 odstotka.
Takšno stanje je narekovalo temeljitejšo analizo osebnih dohodkov na Brestu. Tako je delavski svet delovne organizacije obravnaval obširnejšo analizo o novem sistemu nagrajevanja, o čemer je bilo v našem glasilu že nekaj napisanega. Prav tako smo pripravili štiri različne inačice o možnem povečanju osebnih dohodkov v Brestu.
Le-te so obravnavale strokovne službe v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti, pa tudi izvršni odbori sindikata in sveti za osebne dohodke. Razpravo je zatem strnila konferenca sindikata Bresta, o tem pa je bil informiran tudi delavski svet delovne organizacije.
Koordinacijska komisija za osebne dohodke kot izvršilni organ delavskega sveta Bresta za področje nagrajevanja pa je sprejela sklep, da se z oktobrom povečajo osebni dohodki v Brestu za 3,3 odstotka — pro-porcialno vsem enako — kot eno izmed predlaganih inačic.
Sicer je res, da smo glede na dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in glede na naše rezultate razporedili ob polletju za 0,74 odstotka preveč mase sredstev za osebne dohodke. V devetih mesecih se je ta odstotek zmanjšal. Vendar pa nam podatki iz preteklih let kažejo nekoliko ugodnejše rezultate v zadnjem trimesečju. Prav
Okviri za naše gospodarjenje
(Nadaljevanje s 1. strani)
cije in izpostavljene še nekatere nejasnosti pri načrtovanju za prihodnje leto.
Vse to, pa tudi naši doseženi rezultati, so bili iztočnica za našo prvo plansko konferenco. Njen osnovni namen je bil, da uskladimo naše proizvodne zmogljivosti s celovitimi tržnimi ocenami povpraševanja. V primerjavi s preteklim letom moramo priznati, da so nekatere stvari vendarle bolje opredeljene.
Izvoz je v grobem opredeljen in bo še vedno naša temeljna skrb tudi v prihodnjem letu, saj bo imel prednost v proizvodnji, pa tudi oskrbi z repromateriali. Opredeljeni so tudi programi za domači trg, s tem da bo v naslednji fazi potrebno razčistiti še nekatere manjše nejasnosti. Vse to se mora odraziti tudi v večji, bolje organizirani proizvodnji, ki nam letos dela v nekaterih temeljnih organizacijah izredne težave. Posebej smo izpostavili tudi področje inženiringa.
Na osnovi resolucijskih opredelitev politike cen v letu 1984 (10 do 15 odstotnih točk nižja rast kot v letu 1983) smo opredelili tudi predvidena gibanja vhodnih in izhodnih cen za našo delovno organizacijo. Opredelili pa smo tudi področje osebnih dohodkov, poleg tega pa še nekatera tehnična vprašanja.
Vse to pomeni, da so znana osnovna izhodišča plana za leto 1984, sam nadrobnejši izračun pa bo pokazal, koliko točni so osnovni kazalci razvoja delovne organizacije, ki so že izdelani.
Področje naložb za prihodnje leto pa smo opredelili v spremembah in dopolnitvah srednje-
ročnega plana investicij v letih 1981—1985, ki je prav sedaj v obravnavi po temeljnih organizacijah.
Seveda pa nam je ta planska konferenca potrdila tudi osnovne usmeritve poslovne politike za leto 1984, katere podlaga je dolgoročni stabilizacijski program in načrt uresničevanja omenjenega programa v Sloveniji. Za Brest je večji izvoz še vedno eksistenčna nujnost, čeprav je že do sedaj izvozno usmerjen in v izvoz aktivno vključen. Kvalitetnejša in večja proizvodnja pa je za takšno usmeritev nujna. Izboljšati pa moramo tudi likvidnost in s tem zaustaviti izredno hitro naraščanje obresti ter tako ustvariti večjo akumulativno in reproduktivno sposobnost Bresta.
Kljub omenjenim ugodnejšim spremembam pri spoznavanju pogojev gospodarjenja za prihodnje leto moramo povedati, da le-ti še niso v celoti znani (na primer razpolagalna pravica z devizami, obrestna mera, devizni tečaji, nekateri zakoni s kredit-no-monetarnega področja in tako naprej. Vendar, če hočemo naše planske dokumente za prihodnje leto izdelati pravočasno, moramo upoštevati opredelitve že v osnutkih, morebitne spremembe pa bodo mogoče še v naslednjih fazah našega načrtovanja.
Realni gospodarski načrt mora biti osnova za naše delo v prihodnjem letu, zato je prav, da nam je znan čimprej in da se tako že lahko pripravimo na težavnost poslovanja, ki nas čaka v prihodnjem letu.
M. Širaj
tako bi se morala v tem obdobju odraziti delna uskladitev cen naših izdelkov s cenami vhodnih surovin in repromaterialov.
Nekoliko boljšo sliko kot ob polletju pa kažejo tudi devetmesečni rezultati; tudi na področju proizvodnje. Seveda pa se zavedamo, da bomo morali v primeru, če bomo razporedili preveč sredstev glede na dogovor o razporejanju dohodka, lete poračunati v prvem polletju prihodnjega leta. Zato smo se istočasno dogovorili tudi za dosledno izpolnjevanje vseh sprejetih ukrepov za doseganje in preseganje načrtovanih rezultatov.
Prav tako se moramo zavedati, da se letos osebni dohodki na zaposlenega v Brestu bistveno niso povečali, saj je povprečje v devetih mesecih večje od povprečja prvega trimesečja le za 0,5 odstotka oziroma 67 din. To pomeni, da je bil največji porast (15 odstotkov) ob prehodu na nov sistem nagrajevanja, kar je v prvem trimesečju pomenilo večje povprečje na Brestu kot v občini Cerknica, ob polletju, pa tudi ob devetih mesecih pa je slika obrnjena. Osebni dohodki so se namreč dejansko povečali le na osnovi boljše uspešnosti poslovanja in doseganja normativov (kar imamo opredeljeno z našo metodologijo), spremenjenih prispevnih stopenj in različnega števila delovnih ur.
Na koncu naj omenim še to, da se je v oktobru povišal tudi zajamčeni osebni dohodek na delavca, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb, ki ob izpolnjevanju delovnih obveznosti za polni delovni čas ne sme biti nižji od zneska, ki ustreza višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Le-ti pa znašajo 9.530 din na delavca za en mesec, kar pomeni, da je ob izpolnjevanju obveznosti za polni delovni čas, tolikšen najnižji osebni dohodek.
Dejstvo pa je, da življenjski stroški in s tem zajamčeni osebni dohodki naraščajo hitreje kot povprečni osebni dohodki, kar nujno vodi k večji uravnilovki. Ob tem pa si moramo zastaviti vprašanje: ali je to vzpodbudno in vodi k hitrejšemu razvoju?
M. Širaj
Politika opiranja na lastne moči je predvsem odločen boj za zvečanje storilnosti tako družbe kakor posameznika, za večjo kakovost gospodarjenja in dohodka, za pogumnejši nastop na svetovnem trgu, kajti samo produktivnejše delo omogoča hitrejši družbeni napredek. Zato moramo uveljavljati, pa tudi gmotno bolj spodbujati delo in ustvarjalnost, na tem oblikovati in izvajati načelo delitve ter storiti vse, da bosta bolje vrednotena delo v neposredni proizvodnji in znanstveno delo, zaradi katerega je ta proizvodnja storilnejša, kvalitetnejša in konkurenčna na svetovnem trgu.
Hkrati se moramo odločno bojevati proti težnjam po uravnilovki in lažni sociali, ki prikriva nedelo, to pa vleče družbo nazaj. Socializma ne morejo graditi misijonarji politike enakih želodcev. Takšna politika bi vodila v zmešnjavo in revščino, na zunanjem področju pa v izgubo svobode neodvisnosti. Družba ne more odgovarjati za posledice, ki doletijo človeka, če noče delati ali dela slabo, za delovno organizacijo, ki slabo, negospodarno, nesmotrno in nestorilno posluje, za organizacijo, ki prav zaradi takšnega odnosa ni sposobna zagotavljati niti lastnega gmotnega položaja.
Nikola Stojanovič na 10. seji CK ZKJ
Zakaj rezilci v nroizvodnjo ?
V	prvi polovici sedemdesetih let smo imeli v temeljni organizaciji Pohištvo velike serije sestavljenih programov za domače tržišče ter ozek in v primerjavi z domačimi programi razmeroma majhen naročilniški izvozni program. Takšno stanje v proizvodnji je trajalo tja do leta 1980 z rahlim zmanjševanjem serij za domače tržišče in z nebistvenim povečanjem izvoznih programov.
V	zadnjih letih pa so se razmere na proizvodno-prodajnem področju še poslabšale (padanje kupne moči prebivalstva, nazadovanje stanovanjske izgradnje, zaostreni pogoji kreditiranja ...), tako da je tovarna, ki je grajena za velike serije razmeroma preprostega programa, večkrat izkazovala presežek delovne sile. Zato je bila politika vodstva tovarne takšna, da prek naravne fluk-tuacije zmanjša število zaposlenih na najmanjšo možno mero.
Tako vsaj dve do tri leta novih delavcev nismo zaposlovali. Leto 1983 pomeni preobrat v proizvodnji, pa tudi v prodaji izdelkov, bodisi za izvoz bodisi za domače tržišče. Soočamo se z velikim povpraševanjem oziroma zanimanjem tujih kupcev pred-
vsem za naročilniške programe, ki so zahtevnejši in zato potrebujejo več vloženega dela.
Tako nas je letos proizvodni program našel na področju kadrov docela nepripravljene. Povečati število zaposlenih za pri; bližno osemdeset, med katerimi naj bi bili tudi kvalificirani strokovni kadri, praktično ni bilo mogoče v tako kratkem času. Zato se v naši temeljni organizaciji srečujemo s pojavom, da se za dnevno zadovoljevanje kadrovskih potreb v proizvodnji poslužujemo pomoči lastnih režijskih delavcev in delavcev iz režijskih služb Skupnih dejavnosti.
Ker temeljna organizacija posluje z izgubo in ker so vsa prizadevanja usmerjena v izpolnjevanje proizvodnega načrta, je pomoč v taki obliki nujna in cenjena, predvsem tista iz drugih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Pričakovati je, da bo takšno stanje trajalo do konca letošnjega leta, ko naj bi stanje na tem področju, pa tudi na vseh ostalih, obvladovali v taki meri, da v naslednjem letu ne bi bili potrebni dodatni napori za obvladovanje proizvodnega programa.
B. Repše
PRIPRAVE NA VOLITVE
Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji 4. oktobra razpisal volitve v organe upravljanja delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Postopek evidentiranja novih članov v organe upravljanja so v posameznih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti opravili izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata.
Na predlog temeljnih organizacij je delavski svet delovne organizacije tudi že imenoval člane volilnih komisij in komisij za sestavo volilnega imenika za posamezne temeljne organizacije in Skupne dejavnosti.
Delavski svet je razpisal volitve v delavske svete, disciplinske komisije in odbore samoupravne delavske kontrole temeljnih organizacij Bresta in delovne skupnosti. VOLITVE BODO 8. DECEMBRA 1983 OD 6. DO 18. URE v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti.	V. Šega
Skladišče surovin v Loški dolini
zadovoljivo napolnjeno
Vse bolj zahtevna domača
•	A •	A V« VV
m tuja trzisca
IZHODIŠČA ZA PLAN PRODAJE V LETU 1984
Pri pripravah letnega plana ima posebno mesto tudi plan prodaje. Je pravzaprav podlaga za vse ostale dejavnosti, od nabave tnimo proizvodnje do kadrovanja in finančnega poslovanja.
Značilnosti, ki so prisotne ob Pričetku izdelave našega prodajnega plana za leto 1984, so predvsem:
—	slabe možnosti za kreditni nakup pohištva,
. —• pomanjkanje nekaterih vrst ^delavnih materialov,
—	nadaljnje padanje kupne nioči na domačem trgu,
—	rahlo oživljanje tujega — tudi ameriškega tržišča,
—- nadaljnje zmanjševanje vrednosti dinarja glede na glavne konvertibilne valute,
—	izredno drag kapital z obrestmi, ki so že krepko pre-Segle 30 odstotkov.
Gotovo vsaka od omenjenih značilnosti vsaj delno vpliva na učeno prodajnih možnosti in s te®i na oblikovanje plana za Prihodnje leto. Poleg omenjenih Posiovno-komercialnih oziroma tfznih značilnosti pa moramo Upoštevati še danost tehnologije ter kadrovsko sestavo. Čeprav sta. obe spremenljivi, ju je v ^učjem obsegu mogoče izboljša-11 le v daljšem času in postopo-?*v posamezni temeljni organi-Zaciji — ne pa v vseh naenkrat.
V zvezi s opisanimi ugotovitvami je treba rešiti več vpra-a®j. med katerimi predvsem:
kakšna naj bo nadaljnja usmeritev v razmerju domači r8 — izvoz,
. kako zagotoviti točne j še do-avne roke Bresta, ki so v zad-Ijiv?1 času Pre(l0lgi hi nezanes-
j. kako zagotoviti boljšo kva-Utac?' oziroma zmanjšanje rekla-
. ^ežk° je opredeliti kar naj-D“Udnejšo odločitev v zvezi s kak1-11 vPrašanjem. Ocene o tem, ksn° bo povpraševanje na do-ličaCem *n tujem trgu, so raz-v. Ue. Prav tako je tvegano pre-Vp.sto verjeti, da bodo vsi napo-ot-o PosH v celoti držali. Po ujevanju in dosedanjih iz-jsnjah smo opredelili prvo iz-ra uuišče: tudi v prihodnje mo-Prl^P .zagotavljati in vzdrževati b, aaJne poti na domačem trgu dolV- uvozu> pri čemer pa ima rite°Cen Puudarek izvozna usme-
Resolucijski okviri za leto 1984 postavljajo pred nas težavno nalogo — povečati konvertibilni izvoz za 20 odstotkov. Tudi Brestov plan bo moral zasledovati nakazano rast izvoza. Samo tako bomo uspeli »sestaviti« zadovoljivo devizno bilanco. Vedeti moramo, da bomo lahko izrabili vse zmogljivosti le, če bomo po eni strani imeli dovolj deviz za nakup uvoznih surovin oziroma materialov in če si bomo po drugi strani zagotovili svoje prodajno mesto na svetovnem trgu.
Zagotoviti točnejše oziroma krajše dobavne roke je v tem trenutku ena izmed strateških nalog. Vedeti namreč moramo, da smo letos »zasloveli« kot kronični podaljševalci rokov dobave. To še posebej velja za programe, namenjene domačemu tržišču. Tudi pri izdelkih za tuje tržišče se nam pogosto zatika. Je že res, da je nekaj zavor objektivnih, kot so težave z nabavo, dotrajana oprema ter ozka grla v posameznih temeljnih organizacijah in podobno. Žal pa gre tudi za precej subjektivnih vzrokov, ki jih bomo morali najresneje oceniti in z vso strogostjo do sebe — odpraviti. V nasprotnem primeru bomo še naprej žagali vejo, na kateri sedimo.
S komercialno-prodajne strani bomo skušali vplivati na skrajšanje dobavnih rokov z določenim zožen jem programov. To zožen j e seveda ne sme biti sunkovito, temveč previdno in podkrepljeno z ekonomsko-tržnimi primerjavami. Zožen j e progra-
mov je torej drugo izhodišče prodajnega plana za prihodnje leto.
V zvezi s spoštovanjem rokov in z ugledom na trgu moramo omeniti zlasti tudi reklamacije. Že ob površni analizi letošnjih reklamacij lahko ugotovimo, da je vse preveč takih, ki jim botrujejo skrajna površnost ali šibko izvajanje kontrole. Tako si po nepotrebnem nakopavamo dodatno delo in izgubljamo zaupanje kupcev.
Tretje izhodišče je oziroma bo poudarjena stalna pozornost za dogajanja v proizvodnji in na trgu ter pripravljenost, ustrezno ukrepati. Tudi letos namreč lahko ugotavljamo, da vsi pogoji gospodarjenja še niso znani. Njihova dokončna določitev pomeni dokončno oblikovanje ponudbe in povpraševanja na trgu surovin in materialov in s tem tudi na trgu gotovih izdelkov.
Bolj preprosto povedano: če se bodo odločilni materiali za kak program nesorazmerno podražili, bomo prisiljeni med letom spremeniti sprejete plane, kar pomeni, uvesti v proizvodnjo nove izdelke. Podobno bo treba storiti tudi tedaj, če trg ne bo sprejel posameznih izdelkov v zadostni količini.
Posebno vprašanje je tudi načrtovanje prodajnih cen. Vsako leto doživljamo bistvene odmike od resolucij skih okvirov in prav gotovo jih bomo tudi v letu 1984. Izhodišča relativne (nezanesljivosti planov seveda ne moremo oštevilčiti, vsekakor pa nam omenjeni pomisleki — vhodne cene, sprejem proizvodov na trgu in prodajne cene — kažejo na to, da bomo med letom (zagotovo) pogosto reševali naporne in zapletene naloge.
Z. Zabukovec
Hkrati, ko uveljavljamo delitev po rezultatih dela, moramo še bolj poostriti boj proti nedelu, nedisciplini, malomarnosti, razsipništvu, parazitizmu in vsem drugim oblikam brezvestnega odnosa do družbenih sredstev in lastnine. Na vse načine in v vseh okoljih moramo vztrajati tudi v odločnem boju proti tatvinam, kriminalu, podkupovanju, korupciji in drugim nezakonitim pojavom in dejanjem. Položaj je tak, da zveza komunistov ne more liberalistično gledati, kako se bogati še bolj bogatijo, revni pa postajajo še revnejši. To bi vodilo v obnavljanje razredne družbe, ta pa ob vse večjem stopnjevanju nacionalizma, teži k spodkopavanju in ogrožanju naše socialistične usmeritve. Posledic tega si ne moremo niti predstavljati. Proti temu se moramo odločno boriti z vsemi revolucionarnimi sredstvi.
Nikola Stojanovič na 10. seji CK ZKJ
Z obiska beloruske delegacije (o njem smo pisali že v prejšnji številki glasila)
Prikazali več kot lahko ponudimo?
OB LETOŠNJEM BEOGRAJSKEM MEDNARODNEM SEJMU POHIŠTVA
Od 14. do 20. novembra so se v dvoranah velikega beograjskega sejma na mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije spet srečali izdelovalci, trgovci in porabniki pohištva iz domovine in tujine. To je bilo že enaindvajseto srečanje pohištvene industrije na tej mednarodni sejemski prireditvi.
Beograjski sejemski dnevi so za vse sodelujoče velik dogodek. Prav tako kot jih posebej proizvajalci kar težko pričakujejo, pričakujejo novih dosežkov v oblikovanju, novih poslovnih dogovorov, prav tako si tudi oddahnejo, ko se sejemska vrata zaoro. Večkrat sejem namreč ni povezan samo z novim, lepim in prijetnim.
Različne strokovne službe v Brestu so se že nekaj mesecev pripravljale na nastop v Beogradu, da bi na beograjskem sejmu pač vse teklo tako kot mora. Novi vzorci, modeli, nove rešitve. Precej smo jih prikazali tudi na našem razstavnem prostoru v hali 1-A. Nekatere so bolj, nekatere manj uspele. Obiskovalci so si jih ogledali z zanimanjem in jih ocenili, tako da bomo vtise in ocene po sejmu že lahko strnili.
Poleg novosti pa smo prikazali tudi večino izdelkov iz rednega proizvodnega programa. In mno°i so imeli tudi o njih obilo vprašanj. Posebej o dobavnih rokih, ki so na Brestu dolgi, predolgi.
In gotovo si je še kdo postavil podobno vprašanje: kakšna bo usoda prikazanih novosti, saj večkrat ne zmoremo izdelati niti že osvojenih programov. Kupca pa ne privlači pohištvo, ki ga ni moč kupiti (vsaj v doglednem času ne). Posebej še danes ne, ko so cene »nemirne«.
Sicer pa je bil Brestov razstavni prostor kar dobro obiskan. Na njem so si obiskovalci lahko ogledali skoraj trideset različno oblikovanih ambientov, od tega deset novosti. Mednje sodi tudi program za opremo bivalnih prostorov INVENTA, katerega avtor je univerzitetni profesor NIKO KRALJ. Za ta program je avtor dobil priznanje »Jugoslovansko pohištvo 1983«.
Iz naše največje temeljne organizacije Pohištvo so si kupci
lahko ogledali različice programov MAJA ter program 3X3. največ zanimanja je vzbudila MAJA O TK. Fronto za ta program so oblikovali Brestovi arhitekti.
Od kuhinjskega pohištva smo poleg novosti kuhinj Brest 15 in Brest 16 prikazali še kuhinje Brest 09, Brest 11 in Brest 12 N. Kuhinja Brest 15 je uspela izvedba kuhinje Brest 09. Izdelana je v beli barvi, dopolnjuje pa jo modra barva polnila.
Iz temeljne organizacije Tapetništvo smo na sejmu prikazali naše že znane izdelke Ksenijo, Lenko in Majo. Že pred sejmom smo se odločili, da novih modelov ne bomo prikazovali, saj je povpraševanje na domačem trgu po sedanjih programih dovolj veliko.
Ena izmed uspešnejših Brsto-vih novosti je bil tudi program Helena, ki je bil prikazan delno na našem in delno na Sloveni ja-lesovem razstavnem prostoru. Avtorica programa je Polonca Rojec-Levičar iz Slovenijalesa.
Program bo izdelovala temeljna organizacija Jelka in bo ekskluzivni model Slovenijalesa. Program Helena je sestavljiv in z njim lahko opremimo dnevne sobe, mladinske sobe, otroške sobe in druge bivalne prostore. Program je izdelan v fine-line furnirju. Debelina stranic (25 milimetrov), podvojitev stropov in lepa fronta, ki ima dve globini, daje programu masiven in topel videz. Posebej uspelo so rešeni elementi pod skupno ploščo. Vsekakor oredstavlja program prijetno popestritev prihodnje Brestove ponudbe. Toliko o našem deležu na letošnjem mednarodnem beograjskem sejmu.
Upajmo, da bomo od vsega prikazanega izbrali tisto, po čemer bodo kupci radi segali in s čimer bodo res zadovoljni.
V. F rim
LJUBITELJEM REKREACIJE!
Vse Brestove delavce želimo opozoriti in spomniti, da imajo ugodne možnosti za rekreacijo tudi v pokritih prostorih.
Vsak ponedeljek od 20.30 do 22. ure in vsak četrtek od 20. do 22. ure je za njihovo splošno rekreacijo rezervirana telovadnica cerkniške osnovne šole.
Znova je odprto tudi Brestovo kegljišče. Brestovci lahko kegljajo v njem vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in vsako sredo od 20. do 22. ure.
Seveda pa so za rekreiranje v obeh prostorih obvezne športne copate.
Tržišče Združenih držav Amerike za Brest že dolgo ni več velika neznanka. Le na Morsa in na glasbene omarice iz šestdesetih let naj se spomnimo, čeprav to niso bili prvi izdelki, ki smo jih pošiljali »čez lužo«. Začetek sega namreč že v leto 1956. Ugotovimo lahko, da je to tržišče tudi danes za nas izredno zanimivo, saj pokriva približno 20 odstotkov celotnega Brestovega izvoza.
V zvezi z obiskom pohištvenega sejma v High Pointu nas je prvenstveno zanimalo, kakšen je trenutni utrip ameriškega trga in kakšne so možnosti v naslednjem letu, kakšni so načrti in dejavnosti konkurentov in kakšna mora biti naša dolgoročna usmeritev na to tržišče, in sicer v tehnološkem, razvojnem in prodajnem smislu.
Srečanje s tržiščem, kjer je samo pomembno biti uspešen, kjer cene ne priznavajo nizke družbene produktivnosti, velikih proizvodnih stroškov, slabe ali neustrezne kvalitete izdelkov, neuspešnih naložb, neangažirane-ga pristopa k razvoju in ostalih gospodarskih hib; pa kljub temu s tržiščem, kjer zaradi njegove razsežnosti hoče biti prisoten ves razviti in nerazviti svet, je seveda nekaj posebnega. To velja tudi za našo panogo.
Največ pohištva (več kot 80 odstotkov) uvozijo Združene države Amerike iz Kanade, kar je zaradi bližine in zmogljivosti te njihove sosede tudi razumljivo. Za preostalo petino je hud boj med ostalimi konkurenti. Najmočnejši med njimi je Tajvan, ki ne prodira več samo z nizkimi cenami, temveč tudi s kakovostjo; ne najmanjši med njimi pa smo tudi Jugoslovani z deležem okrog treh odstotkov.
Vsi »domači« in tuji proizvajalci smo se torej srečali na sejmu v High Pointu, ki je vsekakor barometer proizvodnje in prodaje pohištva v Združenih državah Amerike.
Sejem v High Pointu po našem pojmovanju ni razstavni sejem, temveč prodajni. Je povsem zaprtega tipa, saj nihče od raz-stavljalcev svojih novih izdelkov ni hotel razstaviti neposredno pred očmi svojih konkurentov. Nepoklicani gledalec si je tako lahko ogledal le del izdelkov na razstavnem prostoru posameznega proizvajalca skozi okna na ločilnih stenah. Zaradi tega se imamo zahvaliti našim trgovskim zastopnikom, da smo si lahko najpomembnejše proizvajalce pohištva na sejmu ogledali z njihovo pomočjo.
Brest se je na sejmu predstavil pri firmi SK Produkts, kjer smo razstavili regale v jesenu in novi površinski končavi in pri firmi USFI s kredencami, piedestali in zložljivimi stoli. Vsi vzorci so bili tržno zelo dobro ocenjeni. Kupci so že napovedali proizvodne količine za naslednje leto, ki pa so večje od naših razpoložljivih zmogljivosti.
Rdečo nit programov vseh raz-stavljalcev na sejmu tvorijo tipične ameriške jedilnice z značilnimi kredencami, mizami in stoli, knjižni regali in police ter oblazinjeno pohištvo. Vse to v različnih cenovnih razredih. Ceno tvorijo uporabljeni material in vloženo delo. Priznano delo za ploskovno pohištvo je očitno izredno majhno, saj so cene zelo nizke. Cenovna zanimivost izdelka raste z deležem uporabljenega masivnega lesa in kakovostjo površinske obdelave. In prav slednje je tisto področje, kjer nas v prihodnje čaka še obilo dela.
V razgovorih s strokovnjaki — proizvajalci površinskih materialov smo ob ocenjevanju najlepših obdelav ugotovili, da je potrebno za posamezne tudi osemnajst posameznih faz površinske obdelave, kar so nam kasneje v njihovih laboratorijih tudi praktično dokazali. Ob tem dejstvu velja ugotoviti, da je delež surovin oziroma materialov v naših izdelkih še vedno prevelik in da bi z več vloženega dela normalno dosegli tudi boljšo dohodkovnost. In še ena pomembna ugotovitev. Cene takih kvalitetno obdelanih
izdelkov niso bistveno višje od naših. Kvalitetna obdelava bo torej v prihodnje pogoj, da se bomo na tem trgu sploh obdržali.
Povpraševanje na ameriškem trgu je za naslednje leto izredno naraslo. Če smo lani ob takem času iskali vsaj še dve naročili, bi letos potrebovali vsaj še dve tovarni. Mnogi izboljšanje gospodarskega stanja v Združenih državah Amerike povezujejo s predvolilnim časom, ko vsak predsednik želi povečati svoje možnosti za ponovno izvolitev in napovedujejo možnost poslabšanja stanja v drugem polletju, ko bodo volitve mimo. V vsakem primeru je današnja izbira programov velika, iz česar pa bi morali mi kar največ iztržiti.
Še o konkurenci. Če najprej govorimo o tuji konkurenci, potem je treba ugotoviti, da je Tajvan bolj napredoval kot mi, saj se je z uvozom »severnih« drevesnih vrst otresel hibe, ki jo zaradi slabih fizikalnih lastnosti prinašajo eksote. Močno so napredovali v površinski obdelavi, da ne omenjamo embaliranja, ki je z vlitimi stiropornimi vložki brezhibno in so tako možnosti poškodb pri transportu zelo majhne. Jugoslovani v ZDA ne nastopamo enotno in smo zato tudi na tem trgu medsebojni konkurenti. Najmočnejše »hiše« so Krivaja, Šipad,
1. januarja 1984 bo stopil v veljavo novi republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ena od najpomembnejših novosti v primerjavi s prejšnjim zakonom je predčasno upokojevanje. Zakon opredeljuje samo pravico do predčasne upokojitve in določa, kakšne pogoje mora posameznik izpolnjevati za uveljavitev te pravice. Poleg tega je v zakonu zapisano, da se zaradi predčasne upokojitve zmanjša odstotek pokojnine.
Odstotek zmanjšanja pokojnine naj določi s samoupravnim splošnim aktom skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer tako, da dobi pri enaki starosti višjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na podlagi novega zakona že sprejela tudi novi statut, v katerem je opredelila vprašanja oziroma zadeve, ki jih je naložil zakon. Glede na to, da je statut eden od najpomembnejših dokumentov te skupnosti, bodo o njem še enkrat razpravljali tudi delegati republiške skupščine.
Če bodo na prihodnji seji soglašali z določili novega statuta, bo začel veljati skupaj z novim zakonom in sicer s 1. januar jem 1984.
V določilih novega statuta je v 32. členu določeno, da se predčasna pokojnina odmeri tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel zavarovanec pravico glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil starost 60 let oziroma zavarovanke, če bi dopolnila 55 let zmanjša, in sicer za vsako leto predčasne upokojitve 1,5 odstotka in za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe do 40 let (za moške) in 35 let (za ženske) pa 0,5 odstotka.
Iz lestvic za zmanjšanje predčasne pokojnine je razvidno, kakšen odstotek pokojnine pri določeni pokojninski dobi bo dobival zavarovanec, če bo uveljavljal to pravico.
S slovesnosti ob pobratenju med Transportom in Brestom
Transport — Brest
BREST PODPISAL LISTINO O POBRATENJU Z BEOGRAJSKO DELOVNO ORGANIZACIJO TRANSPORT
8. novembra je bila v Cerknici svojevrstna slovesnost — podpisana je bila listina o pobratenju med delovnima organizacijama iz dveh različnih republik — beograjskim Transportom in Brestom. Organizator tega bratskega povezovanja je bila naša temeljna organizacija Prodaja, ki je v nekaj zadnjih letih vzpostavila s Transportom tesne in učinkovite poslovne odnose.
odpira
Slovenijales in Lesnina. Zaradi surovinske baze sta Krivaja in Šipad nedvomno v prednosti. Pri ploskovnem pohištvu nam najbolj konkurirajo Danci, Romuni in Italijani.
Pomembnost trga in dejavnost konkurence sta vedno merilo, kako se obnašati na takem trgu. Ameriško tržišče ne prenese zaspane razvojne, tehnološke in prodajne politike. Vsako izgubljeno leto ne pomeni le leto dni izgubljenega časa. Temu primerno se bomo morali na Brestu tudi organizirati. Zaostanek na področju naložb v finalizacijo pohištva se nam še kako pozna, največji poudarek bo zato treba najprej dati opremljenosti in organizaciji proizvodnje ter vzporedno primernemu organiziranju obdelave trga. V to vsekakor spada ustrezna razvojna politika izdelkov s posebnim poudarkom na oblikovanju in površinski obdelavi.
Na koncu morda še o splošnem vtisu. Amerika ni »obljubljena dežela«, kot si to mnogi predstavljajo. Na enem mestu nisem še nikjer videl toliko revščine in toliko bogastva hkrati. Dežela ekstremov je in dežela dognane enostavnosti. Denar in samo denar. Umiranje revežev na pločnikih tam nikogar ne zanima.
Gledano s te plati nam je »ame-rika« bližje kot Američanom. Z večjo našo skupno produktivnostjo, z boljšim skupnim delom v najširšem pomenu besede bi si tak položaj le še utrdili.
D. Lesar
» •
Moški
Odstotek zmanjšanja pokoj nine
Starost (let) Pokojninska doba
	39	38	37	36	35
59	2,0	2,5	3,0	3,5	4,0
58	3,5	4,0	4,5	5,0	5,5
57	5,0	5.5	6,0	6,5	7,0
56	6,5	7,0	7,5	8,0	8,5
55	8,0 Ženske		8,5	9,0	9,5	10
Starost		(let)	Pokojninska doba		
	34	33	32	31	30
54	2,0	2,5	3,0	3,5	4,0
53	3,5	4,0	4,5	5,0	5,5
.52	5,0	5,5	6,0	6,5	7,0
51	6,5	7,0	7,5	8,0	8,5
50	8,0	8,5	9,0	9,5	10
Po taki lestvici bo pri enaki starosti dobil višjo pokojnino tisti upokojenec, ki bo imel daljšo pokojninsko dobo. Najmanjši odbitek pri predčasni pokojnini bo torej znašal dva, najvišji pa deset odstotkov. Takšno zmanjšanje pokojnine pa je vezano samo na manjkajoča leta in torej najkasneje po petih letih preneha.	A. Perčič
To je v uvodnem nagovoru na slovesnosti poudarila tudi predsednica delavskega sveta TOZD Prodaja. Naše tesnejše poslovno sodelovanje se je pričelo v letu 1981. Ob preureditvi našega skladišča v Beogradu v prodajalno pohištva smo se odločili, da vzamemo v najem skladiščni prostor pri eni izmed beograjskih delovnih organizacij. Leta 1982 nam je Transport zagotovil ustrezen prostor za skladiščenje naših izdelkov.
Za Brest je bila to pomembna pridobitev, saj smo lahko tako organizirali skladiščno odpremni prostor za vso ožjo Srbijo in Vojvodino.
Letos se je sodelovanje še razširilo s pridobitvijo njihovih skladišč v Zagrebu in Sarajevu. Tako nam danes Transport opravlja celoten transport in skladiščenje na območju Beograda, ožje Srbije in Vojvodine, celoten transport na področju Zagreba in Slavonije ter skladiščenje v Sarajevu in celoten transport po Bosni in Hercegovini.
Odločitev, da imamo v republiških središčih svoje skladiščno odpremne prostore, nam je omogočila precejšnjo preusmeritev v železniški transport. To nam je občutno znižalo transportne stroške, obenem pa povečalo prodajo, saj smo se s svojimi izdelki lahko močneje in neposredne j e približali potrošnikom.
Zato želimo naše tesno in učinkovito poslovno sodelovanje razširiti še na kulturno in športno
področje, kar bo našo povezanost še okrepilo.
Predsednik delavskega sveta Transporta je po pozdravnem nagovoru na kratko predstavil svojo delovno organizacijo. To podjetje za mednarodno špedicijo in domače transportne storitve je bilo ustanovljeno leta 1960 in je pričelo v zelo skromnih razmerah. V naslednjih letih pa je beležilo izredno strm vzpon.
Danes ima 1700 zaposlenih v desetih temeljnih organizacijah in v skupnih službah. Temeljne organizacije ima v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu ter predstavništva v Baru, Titogradu. Novem Sadu, in Pančevu. Opravlja najzahtevnejše storitve pri prevozu blaga s pomočjo najmodernejše transportne mehanizacije. Obenem sodeluje z vsemi pomembnejšimi špediterskimi hišami v domovini in v svetu ter opravlja pretok blaga na vse celine z najrazličnejšimi transportnimi sredstvi. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in energetski krizi dosega zavidljive gospodarske rezultate.
Posebno skrb posveča tudi družbenemu standardu, dobri obveščenosti ter samoupravni in delovni zavesti delavcev.
Zlasti si prizadeva za dobre poslovne odnose (na listi imajo kar tristo domačih in tujih komitentov) in posledica teh prizadevanj je tudi tesno sodelovanje z Brestom. Podpis listine o pobratenju je le še nov prispevek h krepitvi medrepubliškega sode; lovanja ter bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi.
Sledil je slovesni podpis listine. Le-ta se'glasi:
»S pobratenjem bomo poglobili poslovne odnose ter sodelovanje na kulturnem in športnem področju, kar naj prispeva k boljšim poslovnim rezultatom ter krepitvi bratstva in enotnosti med narodi. To sodelovanje bomo uresničevali s trajno izmenjavo izkušenj in načrtovanih akcij, dogovorjenih s skupnim programom.«
Slovesnost je poživil nastop pevskega zbora cerkniške osnovne šole, ki je izzvenel v prisrčno simboliko s pesmijo »Jugoslavijo«.
Drugi del slovesnosti ob p°' bratenju je bil čez teden dni v Beogradu, združen z obiskom Brestovih predstavnikov na naš1 najpomembnejši pohištveni prireditvi — beograjskem sejmu.
B. Levec
Podpis listine o pobratenju
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
Naša občina zaostaja za republiškim povprečjem
gospodarjenje v naši občini
v LETOŠNJIH DEVETIH MESECIH
Preden bi se natančneje pomudili pri letošnjih devetmesečnih rezultatih, naj iz osnutka občinske resolucije nanizamo nekatere Podatke in ocene. Iz njih bo namreč lažje ugotoviti, kje smo tudi v širši družbenopolitični skupnosti.
stopnje rasti
Maziv	Občina resolucija 83	Občina j I.—IX. 83	Občina ocena 83	Republika ocena 83
izvoz (konvertibilni) družbeni proizvod	18,0	—10,3	0,0	15,0
nominalno	21,5	26,7	25,0	36,0
realno	1,5	. . .	-7,7	0,5
zaposlenost	1,8	0,0	0,3	0,6
~~~ rast investicij rast sredstev za osebne	21,5	30,6	30,0	17,4
dohodke	14,0	21,2	24,0	23,0
Komentar k tabeli skoraj ni Potreben. Zaostajanje za Slove-J'11° je dovolj vidno, poleg tega p.a kot da bi se vse obrnilo na Slavo — izvoz, družbeni proiz-, °d in zaposlovanje pada, pora-a Pa narašča nad realnimi okvi-
Torej tipična podoba gospostva, ki stagnira.
Proizvodnja zaostaja
Proizvodnja, merjena v fizičnih , notah, je dosegla indeks 98,5, ar , pomeni za 1,5 odstotka ntanjšo proizvodnjo kot je bila , enakem obdobju lani. Občin-ka resolucija je predvidevala odstotno rast. V Sloveniji je sfUa v tem obdobju rast 3,2 od-,l°tka, s tem, da je ocena do onca leta 2 odstotna. Se pravi, a gre za precejšnje zaostajanje republiškim povprečjem. v t"ad lanskim obsegom proiz-i ?nje so v občini samo štiri Javnosti; strojna industrija, oizvodnja prometnih sredstev, in 1Zvodnja in predelava papirja d Proizvodnja živilskih proizvo-U •. vseh ostalih sedem dejav-^ 1 „ne dosega lanske ravni. ni načilno je, da kaže proizvodni P° Padcu v začetku leta tež-ne'v. raFi, ki pa je vedno počas-silaSa *n se ie septembra prevesi Ce*° v negativno stopnjo. Bi-Zai uŽanj® proizvodnje v VnH • u leta je povzročila proiz-nJa končnih lesnih izdelkov n-1 delonia kovinsko-predeloval-U0 ^Javnost. Obe ti dve dejav-irnei stro.ina industrija so m ie do avgusta težnjo narašča-k' pa se je ustavila. Ob n- ceJsnjih nihanjih v proizvod-stal prometnih sredstev ter ob n' n„° manjšem obsegu proizvod-Ved ZaSanega lesa in plošč je se-b a to povzročilo negativna gi-nja v celotni občini, im j fk? drugačno podobo
Cen - j	lasu iuv od ra
28 lndustrijskih proizvodov
a], astotkov pomeni še večjo revo e r,az|tko- Čeprav je vprašljivo’- kakšnimi cenami je ovred-m*a Proizvodnja, lahko iz glertiSe vrednostne proizvodnje le„ e, na enako obdobje pretek-ni|a :?ta za štiri temeljne orga-Cfac!Je (Pohištvo, Jelka, Rotova J01 .Novolit) sklepamo tudi p0, tanjši fizični obseg. Tudi izje .Jevanje plana ni ugodno, saj ovjttt^ks za občino samo 69 le, 0lr,a 6 indeksnih točk pod etno dinamiko.
KJE SO VZROKI?
Vzroki za takšna gibanja so nedvomno tudi v po roj ih za gospodarjenje, za katere ugotavljamo, da so se vse leto zaostrovali, saj gre skoraj na vseh področjih za restrikcije in oženje prejšnjih možnosti za poslovanje. Najbolj so se pogoji spremenili z junij sko-j ulijskim paketom ukrepov, ki je močno posegel na področje gospodarskih odnosov s tujino. Med najpogostejšimi vzroki pri naših temeljnih organizacijah pa so:
— Pomanjkanje surovin in re-promaterialov bodisi domačih bodisi iz uvoza, pri čemer tudi kvaliteta domačih repromateria-lov dostikrat ne ustreza.
— Zastarela tehnološka oprema zaradi okvar in netočnosti povzroča slabšo kvaliteto proizvodov ter zastoje. Težave so tudi pri vzdrževanju zaradi nabave rezervnih delov.
— Maloserijska proizvodnja velikega asortimana različnih elementov.
— Neprestane spremembe v proizvodnji.
IZVOZ ENAK lanskemu
Tudi na področju gospodarskih odnosov s tujino ne beležimo ugodnih gibanj. Izvoz se je po carinskih deklaracijah, preračunan po uradnem tečaju, povečal od 640.329.000 din na
644.811.000	din ali z indeksom 101 (konvertibila od 583.644.000 din na 531.867.000 din ali indeks 91). Tako ostaja izvoz na lanski ravni, medtem ko je v Sloveniji ocena rasti 10 odstotkov.
Še slabši je podatek o konvertibilnem izvozu, kjer je v občini padec za 10 odstotkov, medtem ko v Sloveniji ocenjujejo rast za 15 odstotkov. V izvozu je nad lansko ravnijo Brest, s precejšnjim izvozom pa se je vključila Kartonaža. Občuten padec pa beležita Kovinoplastika in Avto-montaža.
Zaradi povezanosti izvoza in uvoza seveda beležimo padec uvoza, medtem ko je uvoz v Sloveniji nekoliko nad lansko ravnijo. Zmanjševanje' uvoza je značilnost vseh večjih uvoznikov v občini. Pač pa je stonnja pokritja bistveno boljša kot v Sloveniji. Za skupno pokritje v Sloveniji je ocena 102, v občini pa je to pokritje 241,9. Ustrezno temu je pokritje za konvertibilno področje v Sloveniji 91,3, v občini pa 217,6.
Vendar se je konvertibilni delež v skupnem izvozu poslabšal od 91,1 na 82,5 in pri uvozu od
75.0	na 91,7. Skoraj ves uvoz odpade na uvoz repromateriala, saj je njegov delež 96,9 (konvertibilni pa 97,7).
Prilivi so v tem obdobju po uradnem tečaju znašali 676.466.000 din (od tega konvertibilni
567.481.000	din), odlivi pa
429.796.000	din (od tega konvertibilni 314.857.000 din). Iz teh podatkov je videti, da so prilivi večji od izvoza, kar kaže na dejstvo, da se del prilivov nanaša na leto 1982, ko se je izvoz povečeval. Nasprotno pa so odlivi večji od uvoza, saj so poleg uvoza zajeta še odplačila tujih kreditov. Po odlivih za odplačila tujih kreditov ugotavljamo, da zadolženost gospodarstva do tujine ni prevelika.
Delež prihodkov, doseženih na tujem trgu se je v celotnem prihodku povečal od 9,0 do 14,6. Temu je delno vzrok povečanje tečaja, delno pa dospetje plačil za izvoz blaga v letu 1982.
FINANČNI KAZALCI
Gospodarstvo občine je v prvih devetih mesecih ustvarilo za
7.971.351.000	din celotnega prihodka, kar je za 25 odstotkov več kot v preteklem obdobju. Pri tem imajo nižje stopnje rasti od povprečja v občini industrija, gozdarstvo, trgovina, stanovanj-sko-komunalna dejavnost ter fi-nančno-tehnične in poslovne storitve. Porabljena sredstva so naraščala z istim tempom kot celotni prihodek, pri čemer je bil porast amortizacije z indeksom 141 bistveno večji. Po dejavnostih na rast porabljenih sredstev ni usklajena z rastjo celotnega prihodka, zato je tudi rast dohodka zelo različna. Najnižji indeks rasti ima gradbeništvo (110), največjega pa finančno-teh-nične in poslovne storitve (190).
Razporejeni čisti dohodek se je povečal za 18 odstotkov, kar je ob porastu sredstev za osebne dohodke za 21 odstotkov povzročilo zmanjšanje vseh skladov, posebej pa še akumulacije. Kljub temu je rast povprečnega neto osebnega dohodka majhna (117), glede na povprečje leta 1982 pa celo samo 113. Povprečni neto osebni dohodki na mesec so znašali 14.518 din, v Sloveniji pa v prvih osmih mesecih 16.681 din, kar pomeni zaostajanja za 13 odstotkov.
Investicijska vlaganja so se povečala za 31 odstotkov in znašajo 188.211.000 din. Vendar je delež investicij v družbenem proizvodu še vedno nizek in znaša komaj 7,5 odstotka (v Sloveniji 12,8 odstotka). Zaloge surovin imajo visoko stopnjo rasti, medtem ko imajo zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov zelo majhno rast.
V	delitvi dohodka pada delež dohodka za čiste osebne dohodke in za skupno porabo ter delež za akumulacijo. Poglaviten vzrok je izredno povečanje obresti (indeks 199), tako da se je delež povečal od 6,9 odstotka na 11,1 odstotka. V manjši meri pa vpliva tudi porast sredstev skupne porabe. Takšno stanje je značilno za gospodarstvo v stagnaciji, ko dohodek relativno pada, obveznosti pa ostajajo.
ENAKO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
V	prvih devetih mesecih leta 1983 je bilo zaposlenih 4904 delavcev, v enakem obdobju preteklega leta pa 4907 delavcev. Torej
Iz Brestove proizvodnje
je zaposlovanje ostalo na enaki ravni kot lani.
Število iskalcev zaposlitve je bilo v decembru 1982 91, konec septembra 1983 pa jih je bilo 88 in število se še zmanjšuje. S tem je dosežena ena izmed najmanjših stopenj nezaposlenosti v občini, pa tudi glede na republiko. Vzroka sta verjetno dva: odliv delavcev iz občine in večje nadomestitve od predvidenih.
Če pogledamo na hitro še kazalce gospodarjenja, kažejo zelo neugodno sliko. Sicer se je dohodek na delavca povečal z indeksom 124 in družbeni proizvod na delavca z indeksom 126, ven-
dar je to daleč za republiškim povprečjem, kjer je ta indeks 135. Osebni dohodki na delavca pa kažejo na relativno zaostajanje. Vsi ostali kazalci imajo indeks pod 100, s tem da najbolj zaskrbljuje akumulativna sposobnost.
Naj na koncu povemo, da bi nadaljevanje takšnih gibanj imelo daljnosežne oosledice bodisi za osebni bodisi družbeni standard v občini. Zato je prvenstvena naloga v letu 1984 obrniti tok dogodkov v nasprotno smer, ka;ti letos je za to ostalo premalo časa.
P. Oblak
Težak položaj naših osnovnih šol
Ob koncu oktobra je občinski komite ZKS razpravljal o položaju naših osnovnih šol. Iz razprave, ki zajema sicer celo paleto vprašanj, poskušamo v tem prispevku izluščiti samo tista, ki se zdijo osnovna in katerih reševanja ne smemo več odlašati, če se želimo izogniti daljnosežnim posledicam. Gre za skrajno omejen maneverski prostor, v katerega so stisnjene osnovne šole, bodisi kar zadeva materialno poslovanje bodisi položaj delavcev v šolstvu nasproti drugim delavcem in tudi v pogledu samoupravnih možnosti in pravic.
Zdi se, da smo v naši občini zadnjih sedem, osem let, odkar smo z dvema zapovrstnima samoprispevkoma odločilno posegli v zanikrne prostorske pogoje našega osnovnega šolstva, skoraj povsem pozabili na to, da je treba nove prostore napolniti z novo vsebino in da tudi to nekaj stane.
Ta ugotovitev gotovo ne drži za nobeno od šol, saj so se prav v tem času kolektivi morda bolj kot kdaj koli prej trudili izboljšati svoje delo, razširiti in poglobiti možnosti za čim uspešnejši start vseh naših otrok v nadaljnje šolanje in v delo. Toda v svojih prizadevanjih so žal ostali preveč osamljeni.
Tako se je zgodilo, da naše osnovno šolstvo že daljše obdobje močno zaostaja za siceršnjim razvojem, natančneje povedano, da gmotni pogoji za delo osnovnih šol iz leta v leto bolj zaostajajo za pogoji dela v materialni proizvodnji in tudi za tistimi v drugih družbenih dejavnostih ter da vrtoglavo naraščanje stroškov za vzdrževanje šolskih prostorov vedno bolj neusmiljeno posega po sredstvih, ki bi morala biti namenjena osebnim dohodkom zaposlenih in posodabljanju vzgoje in izobraževanja.
O gmotnem položaju učitelja je bilo letos tudi v republiki ugotovljenega že marsikaj grenkega, v naši občini pa smo se znašli skoraj čisto na koncu te slovenske revščine — na 58. mestu.
Da bi bila mera polna, si tudi tega zavidanja nevrednega mesta nismo znali enakomerno razde-
liti. Tako so delavci v starejših stavbah in z večjim številom oddelkov za spoznanje na boljšem, v novejših in manjših pa v še slabšem.
Kaj nas je pripeljalo v takšno revščino, da moramo v gospodarsko tako neugodnem času biti plat zvona? Vzrokov je cela vrsta.
Poglavitna napaka je v samem sistemu indeksiranja. Kdor je pred leti nizko startal in se je ves čas držal resolucij skih omejitev — je danes revež. Droben primer: osnovna šola v Novi vasi je lani imela en stari milijon dinarjev za potne stroške. Oktobra smo se že samoupravno odločali, kdo bo spremljal učence na šolsko ekskurzijo — zastonj. Če se tega ne najde v kolektivu, potem ostaneta dve možnosti: ali se dati v zobe kot prekorači tel j, kršitelj ali pa otroke prikrajšati za tisto bore ekskurzijo (ne izlet!), ki jo tako ali tako sami plačajo.
Resnica je tudi ta, da imamo zakon o svobodni menjavi dela še zmeraj samo v Uradnem listu. Nihče do danes namreč še ni izračunal, koliko je v resnici naše delo vredno, kolikšen delež prispevamo v skupno družbeno reprodukcijo in do kolikšnega deleža družbenega prihodka smo torej upravičeni.
V analizi smo ugotovili, da se ta menjava v odnosu proizvodnja — šola odvija skoraj izključno v obliki raznih odpadnih materialov, ki jih tovarne odstopajo šolam, da jih te potem uporabljajo pri tehničnem pouku, (Nadaljevanje na 6. strani)
Kako zagotoviti sredstva?
RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Večkrat je slišati mnenja, da premalo pišemo o delu krajevnih skupnosti, kjer naši delavci preživljajo dobršen del svojega časa. Obenem je bilo ob sprejemanju Brestovega delovnega koledarja za prihodnje leto in solidarnostne delovne sobote za krajevne skupnosti slišati pripombe, da želijo biti delavci seznanjeni z njihovimi delovnimi programi oziroma s tem, kako so sredstva porabljena.
To sta le dva od razlogov, da smo se odločili pripraviti o teh in drugih vprašanjih razgovor s predstavniki krajevnih skupnosti. Našemu vabilu so se ljubeznivo odzvali predsednik sveta KS Cerknica MARJAN KUSIČ, predsednik sveta in predsednik skupščine KS Nova vas-Bloke MIRKO DOLES in FRANCE ŠKRABEC, predsednik in tajnik sveta KS Cajnarje-Žilce ANTON INTIHAR in FRANC MODIC, predsednik sveta KS Begunje JANEZ ŠKRLJ, predsednik sveta KS Grahovo FRANC KRANJC ter predsednik izvršnega sveta skupščine občine TONE KEBE. Predstavnikov KS Loška dolina in Rakek žal ni bilo.
Iz izčrpnega in kritičnega razgovora lahko na omejenem prostoru izluščimo in strnemo le nekatere osnovne misli in ugotovitve.
Letos je KS Cerknica asfaltirala prostor pred mrliškimi vežicami
KAKO SE FINANCIRAJO KRAJEVNE SKUPNOSTI?
Trajnejših in trdnejših virov za financiranje dela krajevnih skupnosti niti ni. Osnova je vendarle samoupravni sporazum z delovnimi organizacijami, ki bi morale za potrebe krajevnih skupnosti prispevati iz dohodka en odstotek, osnova pa je osebni dohodek zaposlenih. Obenem pa družbeni dogovor o razporejanju dohodka v SR Sloveniji sedaj precej posega na to področje in omejuje združevanje sredstev za te potrebe. Šele ko temeljne organizacije pokrijejo iz sklada skupne porabe svoje potrebe, pridejo lahko v poravnavo obveznosti do samoupravnih sporazumov — v tem primeru tudi s krajevnimi skupnostmi.
Zato je zdaj v pripravi predlog, da bi v obdobju do leta 1985 znižali odstotek obveznosti na 0,5, hkrati pa zagotovili, da bi delovne organizacije svoje obveznosti tudi redno poravnavale, poravnale pa naj bi tudi zaostanke, ki jih ni malo.
Nekaj malega (10 starih milijo, nov) dobijo krajevne skupnosti iz občinskega proračuna za delovanje delegatskega sistema.
Za financiranje posameznih del lahko na osnovi svojih interesov zbirajo prispevke in pomagajo s prostovoljnim delom tudi krajani sami. Zanimivo je, da je ta oblika zaživela v manj razvitih krajevnih skupnostih, medtem ko v Cerknici, na Rakeku in v Loški dolini skorajda ne.
In končno, že nekaj časa teče širša družbena akcija, da bi sredstva zbirali tudi z enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih v občini, o čemer pa je še vedno sli šati posamezne pripombe, pa tudi odpore.
PREMALO ODGOVORNOSTI IN ZAVESTI
Tako torej načelno. In kako je v resnici?
Potrebe po sredstvih so v vseh krajevnih skupnostih izredno velike, sredstev pa se nabere bore malo, tudi dogovorjenih. Vsi sogovorniki so ugotavljali, da gospodarstvo svoje obveznosti po sporazumih zelo slabo izpolnjuje, ali pa jih z velikimi zamudami. O tem je občinski izvršni svet pripravil izčrpno analizo (o tem smo v našem glasilu že pisali) in sklenil kar se da zaostriti odgovornost za izpolnjevanje sprejetih obveznosti.
Ugotovljeno je tudi bilo, da v osveščenosti občanov še marsikaj šepa. Namesto da bi svoje težave v svojih življenjskih okoljih reševali z lastno prizadevnostjo, pa tudi s sredstvi, pričakujejo, da jih bo reševala nekakšna abstraktna »družba«, ki da je za vse odgovorna
To se kaže tudi v slabem delovanju delegatskega sistema. Skupščine krajevnih skupnosti so pogosto nesklepčne in vse delovno breme običajno pade na člane sveta, na nekaj zanesenjakov.
Iz nedelavnosti delegatov izvira tudi slabša obveščenost o delu, uspehih in težavah krajevnih skupnosti, saj le malokateri delegat obvešča svoja delovna okolja o teh zadevah.
Sicer pa so kakršnikoli očitki ali pomisleki, da se zbrana sredstva v krajevnih skupnostih trošijo neracionalno, povsem nesmiselni, o čemer se lahko vsakdo prepriča. Nasprotno, vsak dinar večkrat obrnejo, pogosto pa ga oplemenitijo tudi s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki.
KAKO JE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH?
Težko je v nekaj stavkih zajeti vse letošnje delo, prizadevanja in težave po posameznih krajevnih skupnostih.
KS Cerknica. Letos so zbrana sredstva na osnovi enodnevnega zaslužka — 36 starih milijonov — porabili za asfaltiranje pred mrli-
škimi vežicami in pokopališčem v Cerknici (naložba je veljala 60 milijonov; sami krajani so prispevali 12 milijonov). Letos so na osnovi sporazuma dobili le 40 odstotkov sredstev.
Sicer pa se največ potreb kaže v komunalnem urejanju prostora (ceste, kanalizacija, telefonija, razsvetljava) in sem se bo v sodelovanju s posameznimi interesnimi skupnostmi stekalo največ sredstev. Poudariti pa je treba, da so pogoji za tovrstne naložbe in za kreditiranje čedalje težji in bo marsikaj moralo počakati na boljše čase. Razmisliti bi veljalo tudi, kako del sredstev za stanovanjsko izgradnjo (to področje je v občini dokaj rešeno) preusmeriti za komunalne potrebe.
KS Begunje. Dejavnost je bila letos kar precejšnja: vodovod Begunje—Bezuljak—Koži j ek, sofinanciranje telefonskih napeljav v nekaterih vaseh in izgradnje mostu čez Cerkniščico, urejanje kanalizacije po Topolu, različna vzdrževalna dela, neporavnano pa je ostalo tudi plačilo anuitet kredita za asfaltiranje ceste Begunje—Bezuljak — 16 starih milijonov. Prihodnje leto nameravajo sofinancirati telefonsko omrežje za Otave in Podslivnico. Od enodnevnega zaslužka zaposlenih pričakujejo borih 8 starih milijonov.
KS Nova vas-Bloke. Letošnji delovni načrt so izpolnili približno 70-odstotno, ker je zaradi ugodne priložnosti vpadlo vmes še asfaltiranje ceste Nova vas— Fara, kjer je bila nosilka del krajevna skupnost; dotok dogovorjenih sredstev je bil približno polovičen.
Najbolj pereče vprašanje je sedaj in bo v prihodnje še bolj oskrba z vodo, ki je letos naravnost kritična in kar bo zahtevalo znatna sredstva, zlasti še, če mislimo na razvijanje živinoreje. Drugo vprašanje je oskrba z elektriko, ki še vedno ni zadovoljiva; in končno, zagotovitev telefonskih priključkov, da o skrajno slabih cestnih razmerah sploh ne govorimo. To so temeljne prihodnje naloge 45 vasi in zaselkov na Bloški planoti.
KS Cajnarje — Žilce. Bodisi po samoupravnem sporazumu bodisi na osnovi enodnevnega zaslužka se zbere silno malo sredstev, saj šteje krajevna skupnost malo krajanov, pa še ti so raztreseni po številnih vaseh in zaselkih. Zato so v marsičem odvisni predvsem od zbiranja lastnih prispevkov in prostovoljnega dela. Precej je storjenega že za oskrbo z elektriko, čeprav še ni trofaz-nega toka, zelo pereče je vprašanje vodovoda, pa vzdrževanja cest in še marsičesa.
Skupni prihodek krajevne skupnosti znaša letno komaj 40
do 50 starih milijonov, potreb pa je neprimerno več. Krajani vsega ne zmorejo sami in kazalo bi najti dodatne možnosti za financiranje nerazvitih predelov, sicer se bodo razlike v razvitosti še poglabljale.
KS Grahovo. Trenutno je najbolj kritična oskrba z vodo, čeprav je zanjo prav v tem letu že dosti storjenega. Rešitev tega vprašanja je zanje trenutno najpomembnejša. Druga temeljna naloga je dokončno urejena elektrifikacija. V večjih naseljih so jo racionalizirali do največje možne mere, prihranke pa namenili za manjša naselja. In še tretja naloga — vzdrževanje in ureditev cestnih povezav, kar je v raztreseni krajevni skupnosti z malo naseljenih še posebej zahtevno.
Tudi v tej krajevni skupnosti znatna sredstva za posamezne ureditve prispevajo krajani sami.
NAČRTOVANJE JE SKORAJ NEMOGOČE
Vsi sogovorniki so si bili edini, da je v takih razmerah, ob tako negotovem in zapoznelem dotoku sredstev praktično nemogoče načrtovati prihodnje dejavnosti. Občanom namreč nima smisla
(Nadaljevanje s 5. strani) pri fiziki in drugih dejavnostih, šola pa delavcem v tovarni tu pa tam priredi kakšno proslavi-co. Za to res ni bilo vredno sprejemati zakona.
V takšnem položaju se delavci v šolstvu lahko samo primerjamo s kolegi v drugih občinah, pri čemer pa že samo pogled k sosedom pokaže najlepše povedano neprijetno sliko: v občini Postojna so za oddelek učencev namenili lani 645,323 din, na Vrhniki 651,439 din, v Logatcu 680,151 din, v Cerknici pa 532,174 din. Ker te številke že nekaj let naraščajo z enakim indeksom, se tako seveda poglabljajo tudi razlike; in ker so cene, recimo kurjave, čistil, papirja, hrane in tako naprej v Cerknici enako visoke kot v Logatcu — je razumljivo, da so pri nas nižji osebni dohodki in da zaostajamo v modernizaciji pouka.
Takšen položaj je tudi vzrok za to, da šolstvo v občini že leta ni napravilo nobenega koraka naprej, kar zadeva celodnevno šolo, podaljšano bivanje in druge oblike, ki so ta čas postale že obvezne: kolesarski, plavalni, smučarski tečaji, obrambna vzgoja, dopolnilni in dodatni pouk, fakultativni predmeti, bralna kultura — šolske knjižnice, strokovne službe (psiholog, pedagog, logoped...)
Eden od vzrokov za takšno stanje je nedvomno tudi slabotno delovanje celotnega delegatskega sistema v tej interesni
obljubljati nečesa, za kar se potem izkaže, da ni mogoče izpeljati.
Kljub temu pa je moč že iz zgornjih telegrafskih zapisov videti, da po krajevnih skupnostih skrbno gospodarijo, da imajo jasne načrte in se zavedajo, kaj je krajanom najbolj potrebno.
V sklepnih razmišljanjih pa se je zgostilo še nekaj ugotovitev oziroma spoznanj:
—	zagotoviti bi morali takšen način financiranja, ki bi zagotavljal stalen in sproten dotok sredstev, kar bi omogočalo tudi trdnejše načrtovanje;
—	okrepiti bi morali sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, tesneje z njimi načrtovati in združevati sredstva — v povezavi z delovnimi organizacijami;
—	razbistriti bi morali merila o nerazvitosti posameznih 'pod; ročij in zagotavljati skladnejši razvoj vsega občinskega prostora;
—	predvsem pa bi se morala v zavest delovnih ljudi trdno vrasti misel, da so po opravljenem delu v »službi« tudi krajani, ki morajo sodelovati pri razreševanju vrste osnovnih vprašanj v okolju, v katerem bivajo.
Razgovor pripravil B. Levec
skupnosti. Preoblikovanj e skupščine vsaj ob preteklih volitvah pri nas ni dalo nikakršnega uspeha. Nasprotno: kaže celo, da se je še tista volja in moč delegatov, kolikor je je bilo prej v skupščini in v izvršilnem odboru občinske izobraževalne skupnosti, v novih organih razblinila ih izničila.
Tako smo prišli v položaj, ko se moramo pogovarjati neposredno z »združenim delom« ih z občinskim izvršnim svetom-Morda nas bo to navsezadnje privedlo do resnične svobodne menjave dela, čeprav bi se le-ta morala po zakonu odvijati prek interesne skupnosti.
Ko je občinski komite ZKS razpravljal o teh vprašanjih, tudi ni mogel mimo nekaterih -7 recimo naravnost — nesocialističnih teženj, ki se pod krinko stabilizacije vrivajo v našo šolo. V mislih imam predloge, ki so letos (v počitnicah seveda!) prišle izza zelenih miz republi; ške izobraževalne skupnosti, naj bi namreč tisto, kar ne sodi v tako imenovani zagotovljeni program — to pa je goli pouk P° obveznem predmetniku, brez varstva in podaljšanega bivanju-šole v naravi, brez vseh interesnih dejavnosti, dodatnega pouku in tako naprej — naj bi torej vse to plačevali starši sami. P°' sledice takšnih rešitev so na dlu-ni: več znanja in razgledanosti, torej večjo moč prodiranja na višie stopnje izobraževanja bo (Konec na 7. strani)
-Okrogla miza« o problemih naših krajevnih skupnosti
Težak položaj naših osnovnih šol
Tudi letošnje srečanje jubilantov je bilo srečanje prijateljstva, °bujanja spominov, sproščenega kramljanja. To smo izkoristili tudi da smo k razgovoru povabili nekaj jubilantov. Vseh seveda ni b,}o mogoče, zato smo odbrali le nekaj »tridesetletnikov«, ki so vso a*i večino delovne dobe prebili na Brestu.
. Povprašali smo jih po njihovih izkušnjah, kaj se jim je v trideset-etnern delu najbolj vtkalo v spomin, pa tudi o njihovem mnenju, sako se izkopati iz sedanjih resnih gospodarskih razmer.
Pogovore so pripravili V. Šega, J. Klančar, F. Mlakar, V. Jerič in Knap.
Prane Avsec — TOZD Gaber
, Trideset let dela je za človeka dolga doba, medtem ko je za kolektiv kot celoto dokaj kratka.
bom omenjal posameznih ob-j°bij, vendar pa lahko povem, /ja brez težav ni šlo nikoli. Ved-smo imeli pred seboj cilje, a. katerih uresničitev smo si sk ob vsestranskem odrekanju, Prizadevali. Kar poglejmo tovar-Nihče nam ni ničesar poda-ril> vse, kar imamo, je delo narok.
ših
■ Kljub pričakovanju, da bo laž-ie’ smo se znašli v velikih te-avah. Godrnjanje in javkanje aas ne bosta rešila. Ponovno so vani potrebni delovni zagon, po-fizan z odrekanjem, pametne . Premišljene odločitve na vseh avneh ter visoka zavest in od-sovomost pri delu in samo-PPravljanju.
Ivan Perušek — TOZD Gaber
j Težko le reči, kaj je bilo v teh najbolj pomembno, saj je , sodovina našega kolektiva do-n?J Pisana. Vsekakor pa so bila Ddobja tam od leta 1960 naprej ša	Pa obenem tudi najlep-
a; Morda se to nekoliko čudno u?®1: pa vendar — pripadnost rS; tivu in pripravljenost za sevanje težav sta bili nepri-rJu1"11® večji. Veliko je bilo od-i*aPja. Ob izredno slabih de-tern1* Pogojil1 Pa je bilo kljub v ?u več strpnosti med nami, c zadovoljstva in medsebojne
fr«, kar je za uspešno delo KaJ Pomembno.
enY^e skupaj nas skrbi sedanje Sp°darsko stanie Bresta.
stanje Bresta.
Družbeno koristno in nujno je, da veliko izvažamo, vendar se bojim, da bomo izgubili domači trg, posledice pa bodo težke. Zanima me, ali bo kdo kdaj vedel za naša izvozna prizadevanja.
Rešitev iz sedanjega stanja je le v vestnem in odgovornem delu vseh, ne le proizvodnih delavcev. Sicer pa mislim, da imamo na Brestu premalo usposobljenega in preizkušenega strokovnega kadra, posebno pa na ključnih mestih. Vsekakor bi bilo potrebno tudi ljudi v neposredni proizvodnji bolje usposobiti za kvalitetno delo, pa tudi za odgovornejši odnos do materiala.
Franc Strle — TOZD Žagalnica
Kaj naj povem? Ne samo trideset let, ampak od kar pomnim, sem moral trdo delati. Vse sem si ustvaril z delom lastnih rok. Nisem razvajen, pa kljub temu ugotavljam, da je življenje čedalje težje, posebno za nas delavce, ki živimo le od osebnega dohodka. Močno pogrešam bolj sproščenih, toplih medsebojnih odnosov. Med nami je vse polno zavisti, pogosto pa tudi drug drugega več ne poznamo. Skratka, čas in razmere so nas medsebojno popolnoma odtujili.
Preveč razprav in govorjenja je, pa premalo koristnega, ustvarjalnega dela in premalo odgovornosti. Čas bi že bil, da bi se vsi skupaj zresnili in se zavedli položaja. Složno in odgovorno moramo poprijeti za delo, pa bomo želi tudi uspehe.
Te*ak
POLOŽAJ NAŠIH OSNOVNIH ŠOL
i^e]dk^evanM s 6- strani)
k: . kogcltei.ši tja narr
čain °-?,e odločno zavrača, zavr; ki SQ I11. tudi vsi naši učitelj lik0 Ze in. so še pripravljeni v, ši otnar?diti za to, da bodo n; dena/°cI ne glede na debelin šolak ce staršev v naši IjeniPtidobili kar največ ži Koliko Koristnega znanja i r mogoče dobro vzgojo. Za tn 6aa. Kodo morale naše šol ravnasvoJ° delovno in idejno n; Ho inn?st dobiti ustrezno mora lotnp !udi gmotno podporo c Ho n opomske skupnosti, posel dela ?,lzv°dne sfere združeneg ki s" r1.® le z novimi stavbam
i .	k. uuvimi bicivudn
tie, ta h- v našem primeru nr HOstinf ■	2 vsebino, organizir
Prej kvaliteto bo treba n stagnacija tudi v šolsh
pomeni nazadovanje. To pa ima lahko daljnosežne posledice —• ne le v šolstvu.
Komisija, ki je pripravljala gradivo za sejo komiteja, je delo nadaljevala tudi po njej, tako da je nalogam dodala tudi roke in izvajalce. Nalog ni malo, večji del tudi niso enostavne, saj zvečine zadevajo na sredstva, ponekod pa tudi na zavest, na odgovornost in na odsotnost spoznanja, da je osnovna šola res samo osnovna, vendar brez nje ni nobene višje.
Ob tem smo pa zmeraj in povsod farizejsko pripravljeni prepričevati drug drugega, kako pomembno je znanje in kako brez njega iz sedanjih težav nikamor ne bomo zlezli. Čas je torej, da za naše šole, za otroke in za učitelje tudi kaj storimo.
J. Praprotnik
Jože Tavzelj — TOZD Pohištvo
Če bi hotel opisati vse dogodke iz teh tridesetih let, bi to dolgo trajalo. Najbolj so se mi vtisnili v spomin časi, ko smo začeli graditi tovarno, ki se je takrat imenovala še LIP. Spominjam se, kako smo živeli in delali, da smo zgradili današnji Brest. Takrat smo bili še mladi, zdravi in zagnani za delo. Vsak je hote]
storiti čim več, da bi imeli v prihodnosti več od tega, kar smo gradili, da bi imeli naši kasnejši rodovi boljše življenje kakor smo ga imeli mi.
Težko si je danes predstavljati, koliko volje do dela smo imeli. Tudi tako trdnega tovarištva kot tedaj najbrž v nobeni generacij ne bo več.
Ko smo gradili tovarno, smo bili najbolj srečni ljudje na svetu; vendar tudi danes ne smemo pozabiti, kako smo hodili po blatu in delali na njem. Sedaj pa delamo v čistem in ogrevanem prostoru. Tedaj smo se zavedali, da bomo z našim delom ustvarili boljše delovne poroje, boljše življenje v naši socialistični družbi.
Naj bi se danes naša mlada generacija vsaj malo zamislila, kakšno življenje smo imeli takrat, ko smo ustvarjali temelje za boljši jutri nas vseh, boljšo prihodnost in srečo vseh delovnih ljudi.
Kovali smo prihodnost in še jo kujemo. Zato bodimo bolj delavni, tovariški in složni, saj se samo v slogi kuje naša moč. Iz naših gospodarskih zagat se bomo rešili le tako, da bomo spoštovali delo vsak na svojem delovnem mestu, od vodilnih delavcev pa do tistega delavca, ki gara za strojem.
Anton Cvetko — TOZD Tapetništvo
Njegova tridesetletna delovna povezanost z Brestom se je začela 4. 8. 1948. leta, ko je nastopil vajeniško dobo v cerkniški tovarni in s prvo pravo zaposlitvijo kot vodja strojnega oddelka. Po odsluženi vojaščini leta
letošnje srečanje jubilantov
LETOŠNJE SREČANJE JUBILANTOV JE BILO 28. OKTOBRA — KOT OBIČAJNO V DELAVSKI RESTAVRACIJI TOZD POHIŠTVO
Letos je delovni jubilej praznovalo 187 delavcev. Srečanje je začel vodja organizacijsko-ka-drovske službe Janez Otoničar. Pozdravil je vse prisotne, čestital k delovnemu jubileju in jubilantom zaželel novih uspehov pri delu, zdravja in zadovoljstva.
Glavni direktor delovne organizacije Tone Kraševec, ki je letos tudi praznoval delovni jubilej, je v svojem imenu in v imenu organov upravljanja podjetja pozdravil prisotne in jim čestital k delovnemu jubileju. Obširno je spregovoril o trenutnem gospodarskem položaju Bresta in posameznih temeljnih organizacij. Opozoril je na dosledno izpolnjevanje sprejetih ukrepov za uresničitev letošnje poslovne politike in plana, na spoštovanje sprejetih dogovorov in nalog. Nekatere temeljne or-
ganizacije je opozoril tudi na uresničevanje internih sanacijskih programov. Vse te ukrepe moramo izpolnjevati, če hočemo, da bomo izboljšali naše sedanje likvidnostno stanje. Zaostriti moramo oddgovomost na vseh področjih poslovanja. Prisotne je pozval, da bi se tudi v prihodnje trudili z boljšim in kvalitetnejšim delom za ugodnejše poslovne rezultate, povsod tam, kjer delajo in upravljajo.
Po krajšem kulturnem programu so direktorji temeljnih organizacij razdelili jubilantom nagrade. Kot je že prišlo v običaj, so se jubilant je tudi skupinsko fotografirali po posameznih temeljnih organizacijah.
Po pogostitvi so se jubilanti še bolj sprostili; zapeli so, zaplesali, pa tudi šaljivci so prišli na svoj račun. Škoda je le, da je bilo treba srečanje prezgodaj končati, saj so delavci iz popoldanske izmene že prihajali na topli obrok.
J. Klančar
1957 se je Tone zaradi kadrovskih potreb preselil v Martinjak in leta 1962 zaradi potreb zopet v cerkniško tovarno, kjer je opravljal dela obratovodje. med tem časom je opravil tudi delovodsko šolo. Zopet se je selil v Martinjak leta 1965 in od leta 1968 dalje opravljal dela in naloge vodenje vzorčne delavnice. Premestitvam še ni bilo konca. Leta 1976 je prek Bresta odšel v Kanado, po povratku leta 1977 pa v TOZD Tapetništvo. Upa, da se mu ne bo treba več seliti.
Najbolj so mu ostala v spominu vajeniška leta kot leta mladosti in kot težka v primerjavi z delom današnjih učencev v gospodarstvu. Dopoldan vajenec v tovarni, popoldan učenec v šoli. Seveda ne bo pozabil tudi obeh požarov v Cerknici in v Martinjaku in dela pri obnovi obeh. Pomembne in nepozabne so tudi prelomnice- v proizvodnji pohištva in sicer prehod od Selaka na nitro lak, od panel plošč na iver-ke in druge.
Današnje gospodarske težave pa nekako ne gredo skupaj s stalnim bojem za boljši jutri. Ogromno je napredka v pogledu delavskega 'standarda in pogojev dela, skrbi pa ga padajoči osebni in družbeni standard. Rešitev iz teh težav ni enostavna; morda bi moral v našem sistemu dejansko več vplivati in odločati delavec na podlagi samoupravljanja in ne država s predpisi in zakoni.
Stane Štritof — TOZD Masiva
Ob delovnih jubilejih se ob pogovorih radi srečujemo s sodelavci, še posebno, če so to delavci s tridesetletnimi delovnimi izkušnjami. Iz svojih izkušenj nam povedo o tem, kar se jim je najbolj vtisnilo v spomin, pa
tudi nakažejo poti, ki naj vodijo v boljši jutri.
O tem sem se pogovarjal z jubilantom Stanetom Štritofom.
Najbolj se mu je vtisnil v spomin dogodek iz leta 1954, ko je v juliju požar popolnoma uničil tovarno v Martinjaku. Da pa je bila nesreča še večja, je bila ravno v maju opravljena notranja rekonstrukcija, pri kateri so zamenjali nemalo število strojev. Tako je bil ves trud zaman.
Ob tej katastrofi velja omeniti nepopisen trud in prizadev-
nost vseh delavcev, ki so z udarniškim delom uspeli usposobiti proizvodnjo že do zime, ko je v novih prostorih ponovno stekla proizvodnja.
Rešitev iz sedanjih težav, ki niso majhne, vidi Stane edino v aktiviranju vseh notranjih rezerv bodisi v tehnološki opremi bodisi v osebni odgovornosti vseh. Pa tudi izvoz je postal vse bolj zanimiv, kar se že kaže v sedanjih rezultatih poslovanja. (Nadaljevanje na 8. strani)
Rasli so z Brestom
(Nadaljevanje s 7. strani)
Julka Hvala — Skupne dejavnosti
V tridesetih letih mojega dela je bilo toliko dogodkov, da se težko omejim samo na enega.
Brest se je v teh tridesetih letih zelo razvil. Marsikaj se je spremenilo v proizvodnji, organizaciji in v medsebojnih odnosih. Veliko je narejenega tudi za boljše počutje delavcev. Organizirani so prevozi na delo in z dela v vse smeri, dobra topla malica, ki je zelo poceni, obratna in zobna ambulanta, okrepčila na delovnem mestu, regresirano letovanje na morju v počitniških prikolicah, pa še bi lahko naštevala ... Pred tridesetimi leti vsega tega ni bilo.
*
Sedanji položaj našega gospodarstva in Bresta je nezavidljiv. Ker se vse spreminja, upajmo, da se bo tudi današnje stanje popravilo na bolje.
Brest se bo iz sedanjega položaja izvlekel predvsem z boljšim delom in z boljšo organizacijo. Boljšo organizacijo vidim tudi v tem, da se spremeni način nagra-
jevanja; bolje naj bo nagrajen priden in uspešen delavec, ki dosega boljše delovne rezultate. Posebno je to pomembno v času, ko v proizvodnji posameznih programov zamujamo. Poostriti bi morali tudi kontrolo kvalitete izdelkov. Zaostriti moramo disciplino in red na vseh ravneh in v vseh delovnih okoljih — v proizvodnji in v režiji.
Vsak naj po svojih močeh pošteno dela na svojem delovnem mestu, pa bomo dosegli tudi uspehe.
France Kranjc — TOZD Prodaja
Posebnih spominov iz tako razgibanega Brestovega razvoja skoraj ni. Vzdrževanje strojev in naprav namreč zahteva, da sleherni dan spremljaš vse, kar se dogaja in ustrezno ukrepaš.
Poleg vzdrževanja je bilo treba vedno sodelovati tudi pri vsaki novosti v razvoju Bresta. Naložbe so se nepretrgano vrstile, bodisi
po posameznih oddelkih bodisi pri izgradnji celotnih tovarn. Pri gradnji je bilo treba sodelovati od temeljev dalje, saj so bila solidna gradbena dela osnova, da si lahko vgrajeval naprave
in postavljal opremo brez dodatnih del. Poudariti je treba požrtvovalnost in pripravljenost delavcev za delo pri rekonstrukciji ali novogradnji, čeprav je bilo treba delati v nenormalnih pogojih. Zavedali so se, da gradijo boljše objekte, s sodobnejšo tehnologijo in urejenimi delovnimi pogoji.
Včasih me motijo govorice, da smo preveč neracionalno trošili, s čimer ne bi soglašal. Nenehno smo si prizadevali za kar najbolj racionalno opremo, naprave in napeljave. Pri tem delu tudi skoraj ni bilo prostih popoldne-vov, sobot ali nedelj. Vse je bilo podrejeno velikemu cilju, razvijati Brest. Mislim, da bo proizvodnja tudi v prihodnje zahtevala stalno posodabljanje, pa tudi nove gradbene rešitve.
Sedanji'Brestov položaj je odraz stanja v svetovnem gospodarstvu. Tudi v preteklosti je bilo tako. Stalno so bile zahteve po novih, zahtevnejših proizvodih in večji storilnosti. Tudi v prihodnje bistveno ne bo drugače, saj Brestovi delavci ne bodo mogli kaj dosti vplivati na zunanje dogodke, morali pa se jim bodo kar najbolj učinkovito in uspešno prilagajati.
Alojz Hiti — Skunne dejavnosti
V tridesetih letih se zvrsti toliko dogodkov, da se je težko opredeliti le za enega. Vsak je lahko po svoje pomemben. Živo pa mi ostajajo v spominu prva leta zaposlitve.
To je bilo obdobje, ko se je pričela industrija resneje razvijati. Za čim hitrejši razvoj in za ustvaritev boljših delovnih pogojev pa je bila potrebna skrajna prizadevnost na vseh področjih dela. S skromnimi delovnimi sredstvi in ob slabi prehrani so bili doseženi izredni delovni uspehi. Seveda pa je bilo porabljenega tudi več delovnega časa, saj je bilo poleg rednega
šestdnevnega tednika pogosto tudi udarniško delo ob nedeljah.
Kljub izrednim naporom pa je bilo takratno življenje na nek način lepo. Med delavci je bilo pravo prijateljsko vzdušje in ne spomnim se, da bi se kdo neplačanemu delu izogibal. Vsak se je po svojih močeh trudil, da čimprej dosežemo »boljši jutri«.
Dobro se spominjam tudi »Brestovih najboljših let« 1967— 1969. Bili smo pretežni izvoznik. Osebni dohodki so bili prvič dotlej zadovoljivi. Temu primerni so bili tudi produktivnost in vsi ostali kazalci gospodarjenja.
Nepozabni so tudi dogodki, ko smo dajali v obratovanje obnovljene tovarne v Martinjaku in Cerknici ter novozgrajene Iver-ko, Žagalnico in Mineralko. Tedaj se še posebno odražajo pri-
zadevnost vsega kolektiva, pomembnost združevanja sredstev dohodkovnosti. Zato nam je in enotnost pri novih naložbah.
Nedvomno je glavni vzrok za stanje, v kakršnem smo, svetovna gospodarska kriza. Vendar mislim, da to ugotovitev le preveč poudarjamo in da imamo precej težav tudi po lastni zaslugi.
Vprašanje je, ali je bila v zadnjih letih naša tržna usmerjenost pravilna. Najbrž nam izvoz ni bil zanimiv zaradi nizke zdaj toliko težje, ko je treba v tako zaostrenem položaju zunanji trg znova osvajati in »izvažati za vsako ceno«.
Naši nezavidljivi gospodarski uspehi so posledica tudi slabe notranje organiziranosti. Za boVšo organiziranost rabimo ustrezen kader. Le-ta pa odhaja od nas na manj zahtevna in bolje plačana delovna mesta.
Menim, da se bodo stvari obrnile na bolje le tedaj, če bomo uspeli razporediti pravega človeka na pravo mesto in ga za njegovo delo primemo nagraditi' Šele potem lahko od njega zahtevamo polno odgovornost.
Zniževanje stroškov in omejevanje porabe je potrebno doseči na vseh ravneh. Prepogosto namreč postavljamo zahteve P° omejevanju stroškov tam, k jej ne moremo ničesar prihraniti' V nekaterih oblikah trošenja pa se obnašamo kot da živimo j najboljših časih. Pri tem ne mislim le na Brestove razmere; temveč na dogajanje v širši dmžbeni skupnosti.
NOVOSTI IZ KNJIŽNICE
LEACH P.: Otrok od rojstva do šole
Priročnik, v katerem spoznavajo starši svoje otroka ter s teto tudi njegove in svoje težave.
HILL R. B.: Hanta Jo
Indijanska saga, kronika o kulturi in žival j en ju ameriških Indijancev v 18. in 19. stoletju, oprta na plemensko kroniko.
STELE F.: Grintovci
Predstavitev slovenskega planinskega sveta s čmo-belimi fotografijami in bibliografija o Grintovcih.
KOVAČ P.: Špelce
Zgodba o treh različnih otroštvih. Skupaj s tremi deklicami hodimo v šolo, spoznavamo prijateljstvo, strah... in se sprašujem0-kaj bo jutri.
HeUaaiski fimfoui
Tudi za naš novi podlistek smo se za sodelovanje dogovorili s cerkniškim rojakom, in sicer s Tonetom Kebetom, ki sicer živi v Ljubljani, je pa z vsem svojim sedanjim delom tesno povezan z Notranjsko in njenimi ljudmi.
Svojo življenjsko pot je že zgodaj povezal z našim revolucionarnim in narodnoosvobodilnim gibanjem, saj je že junija 1942. leta odšel v partizane. Po vojni je delal na različnih zahtevnih mestih, po upokojitvi pa se je posvetil predvsem raziskavam narodnoosvobodilnega boja na našem območju; njegovo vedno iščoče zanimanje pa posega tudi na druga področja človeškega delovanja. Posebej velja omeniti njegovo sodelovanje pri Notranjskih listih. Za svoje dosedanje delo je dobil tudi letošnje občinsko priznanje — »19. oktober«.
Pričujoči podlistek je sicer pred dvema letoma že izhajal v TV-15, vendar ga želimo predstaviti tudi širšemu krogu naših občanov. Iz obsežnega teksta smo izbrali le posamezne dele oziroma le nekaj
In še to: morebitne pripombe, dopolnila ali popravke k objavljenemu gradivu pošljite uredništvu našega glasila ali pa neposredno piscu.
Partizanska zgodovina je še vedno nepopisan list, ki čaka na dopolnitev. Čeprav so spomini zbledeli in pomrli nekateri pomembni pričevalci, je še vedno čas, da se spomnimo ljudi, ki še niso dobili dovolj prostora v partizanski publicistiki.
S skrajšanimi spominskimi zapisi bomo osvetlili nekatera imena padlih in po vojni umrlih notranjskih prvoborcev. To bodo le drobci iz njihovega deleža k velikemu boju svobodoljubnih sil za zmago nad nasiljem in za nove odnose med ljudmi.
Ludvik Lovko-Bobnar
Ludvik Lovko-Bobnar je veliko predvojno in medvojno ime, ki ga pozna skoraj vsa notranjska dolina od Planine, Rakeka, Cerknice, Loške doline in Babnega polja do hrvaške
meje, pa tudi prebivalci obmejnih primorskih krajev.
Rojen je bil v Cerknici 3. oktobra 1908. leta pod slikovito Slivnico, ob znamenitem Cerkniškem jezeru, v majhni pritlični hiši, pogreznjeni pod rob prašne ceste na Peščenku. Ta del Notranjske pa je znan še po skopi zemlji in revščini, ki je ljudi še v prejšnjem stoletju gnala v svet. Zaposlitev so iskali onkraj »velike luže« ter v belgijskih in francoskih rudnikih in gozdovih, da so si prislužili boljši kos kruha. Mnogi se nikoli niso vrnili.
Ludvik je že zgodaj spoznaval socialne krivice. Občutil je pomanjkanje v prvi svetovni vojni, doživljal premike mejnikov, ki so jih šele po rapallski pogodbi pomaknili nekaj kilometrov stran. Opazoval je moč naraščajočega fašizma, zastraševa-
nje z orožjem in utrjevanje meje ter
štirje so morali od doma. Oče Anton je premogel majhno kmetijo in kolarsko obrt. Pri njem se je Ludvik izučil za kolarja in dokončal obrtno šolo. Potlej je ostal doma in pomagal pri poklicu in na kmetiji.
Po prvi svetovni vojni se je njegov oče vključil v politično življenje in je deloval v kmečki stranki. Kmalu so ga izvolili za župana, ker je med ljudmi užival zaupanje. Tudi Ludvik se je »nalezel« političnih nazorov in spoznaval življenjski utrip malega človeka.
Leta 1924 se je šestnajstleten vključil v gasilsko godbo in ji ostal zvest do zloma jugoslovanske države. Sodeloval je tudi v gasilskem društvu.
ZAČETKI POLITIČNEGA DELOVANJA
V letu 1930 se je z Unca v Cerknico preselil kolar Jože Petrovčič,
doma iz Borovnice, ki je bil komunistično usmerjen in so ga zaradi propagandnega delovanja preganjali, pa tudi že obsodili. Najbrž zaradi stanovskega položaja se je Ludvik kmalu zbližal z njim, se navzemal komunističnih nazorov in jih začel tudi sam razlagati. Ko je Ignac Voljč z Vrhnike leta 1932 v Cerknici osnoval partijsko organizacijo, je bil Ludvik vključen vanjo. Sekretar je postal Jože Petrovčič, člani pa so bili Jakob Kranjc, Ludvik Lovko in France Mele (Primšar).
Po letu dni delovanja in širjenja propagande so po izdajstvu aretirali številne komuniste od Ljubljane do Loške doline. Ker jih je bilo največ z Notranjske, so procesu nadeli ime »notranjski proces«. Najprej so pozaprli 32 ljudi in devet so jih po zaslišanju izpustili, triindvajset pa so jih obsodili na daljše zaporne kazni in na izgubo političnih pravic. Vsi cerkniški komunisti so se znašli za zapahi, še preden so uspeli pridobiti nove sodelavce.
Pozaprli so jih v juniju leta 1933 in v februarju prihodnjega leta obsodili. Ludvika je izdalo opozorilno pismo, ki ga je skrivaj poslal aretirani Petrovčič iz ječe, naj nič ne pove o sestajanju, razširjanju letakov in drugem. Pri zaslišanju so Ludvika pretepali in mu razbili spodnjo čeljust.
Seveda je tedaj marsikdo od aretiranih klonil zaradi neizkušenosti in zakon o zaščiti države je zadeval v polno.
Mogoče bi bilo prav, če se na to obdobje ozremo nekoliko kritično, saj so po ublažitvi Živkovičevega nasilja v letu 1932 delali komunisti premalo previdno. Skoraj povsod so pripravljali vstajo, ne da bi za to imeli osnovne možnosti. Takrat še niso bile dodobra izdelane taktične oblike bojevanja proti razrednemu sovražniku in kapitalistični vladavi-
ni. Vizija komunizma je bila v ospredju, toda zavita v kopreno n®' štetih neznank. Zato so bila komu" nistična žarišča na Notranjske!11 razmeroma lahko odkrita.	,
Po prestani kazni nihče izme° obsojenih cerkniških komunistom formalno ni bil več povezan v k°" munistično organizacijo.
O sodnem procesu Ludvik Lovk? ni rad govoril. Svet, ki ga je povzdi-goval in se navduševal zanj, je naenkrat postal iluzoren, sanje so s? razblinile v nič. Klonil je pod udare1 izdajstva in neizkušenosti in za nekaj časa politično obmiroval. V sebi pa je čutil, da se nekaj mora zgoditi in da komunizem ne more za-mreti. Še bolj je sovražil vse krivi?! no. To je vselej izpričeval in govori o pravičnih odnosih med ljudmi.
Partijska nepovezanost in polit'6' na osamljenost sta bedeli kot senca nad njegovo žlahtno preteklostjo '[j sam sebi je očital, da ni štor' več za komunistično stvar. Zakal , črna pika, kje je storil napako . ■ • Potlej sta z obsojenim Francete11 Meletom še močneje delovala P° gasilcih, še bolj pa pri gasilski 9°°' bi. Po odhodu dr. Cirila Kraševca letu 1936 je Ludvik postal njen kapelnik. V godbi je bil močan levičarski vpliv in nobeni stranki ni usp® lo, da bi godba postala orodje P0* j tičnih prepirov. Pozneje so skorai vsi godbeniki postali pristaši NOp' Ludvik je menda zaradi tradicij6 ali pa zaradi prikrivanja pred obla® mi zahajal tudi v cerkev. Po le\ 1938 pa je vanjo zašel samo takr® ko je moral nastopati kot kape'11 godbe. Ob žolčnih napadih kapi36., Antona Kovačiča, ki jih je nam®^. komunizmu in španskim revolup' narjem, sta oba z Meletom izoripa z svojo pripadnost in solidarnost bojevniki proti fašizmu, zato sta PG nehala poslušati besede katolis* fanatikov.	,
(Se bo nadaljeva*0
čakalnica v naši obratni ambulanti
Rekreacija delavcev — manj izostankov z dela
,. Znano je, da telesno utrjeni Audje laže prenašajo bolezni in Kirurške posege ter potrebujejo n?nj časa za okrevanje. Zdravje je človekova življenj-5a blaginja. Dokler smo zdra-'' se nam zdi, da je to nekaj ^arno po sebi razumljivega; šele edaj, se podre ravnotežje v jjas. se zavemo, da smo izgubili aekaj neprecenljivega. Sodoben aačin življenja zahteva od člo-eka nenehno telesno in dušev-P0 odpornost. Zato. pa moramo fneti pripravljene tudi nekakšne ^°lranje rezerve, da smo se 'Posebni upirati škodljivim vpli-v°m okolice.
kakšna in podobna vprašanja zdravju in športni rekreaciji Preučujejo na Švedskem že od v ta 1969. Najprej so se razisko-a‘9i zanimali za športno rekre-ClJo in pravilno prehrano. Pojile so preučevali tudi vpliv j ^Sptrajnega sedenja, alkohola a nikotina na človeški organi-i Pt. Dosedanje raziskave so po-, azale znane domneve zdravni-®V’ da so rekreativni športniki ,a delovnem mestu zanesljivejši, -“. jih spretnost varuje pred Poškodbami, da porabijo manj Pravil, so manj debeli in bolj Oporni proti stresu. Tako so v delovni organizaciji na Vedskem po devetih letih ugoto-^ P’ da so delavci iz skupine re-eativcev zaradi zdravstvenih
razlogov izostali z dela 4673 dni, delavci, ki se ne ukvarjajo z rekreacijo, pa 13.478 dni. Razlika je res velika.
Takšni in podobni podatki dovolj zgovorno pričajo, da je pravilna usmerjenost v športno rekreacijo poleg zdravstvenega pomembna tudi iz gospodarskega vidika.
Zato se sprašujemo, ali smo dovolj storili za dobro počutje svojega telesa in zdravja. Kolikokrat na teden si vzamete vsaj nekaj uric prostega časa za svoje telesno in duševno utrujeno telo? Morda so ta vprašanja malce preveč neposredna. Kako pričeti s športnim delovanjem? Tudi to je vprašanje. Vendar je možnosti dovolj. Lahko začnete s preprosto telesno vajo, hojo. Hoja je osnovna oblika našega gibanja. Je najbolj preprosta, najcenejša, najbolj dostopna in dokaj učinkovita telesna dejavnost. Kako bi začeli? Vsaj vsak dan bi morali intenzivno hod-iti tričetrt ure. Lahko po ravnem, lahko pa tudi po valovitem zemljišču. S to vajo si bomo okrepili različne mišice v našem telesu, najbolj pa srce, ki gibanje najbolj potrebuje, da bo zdravo.
Ob koncu tega pisanja bi vam radi zastavili tudi kratko anketo, na katero bi želeli - čim več odgovorov.
J. Zakrajšek
°DRežI!
ANKETA
Ali se ukvarjate s športno rekreacijo?
°A	NE (obkroži)
S katero vrsto športa se ukvarjate? (naštej)
^ Ali menite, da bi bilo v Brestovem obzorniku dobro objaviti po-?a,r,ezne napotke za različne vrste rekreacije?
UA	NE (obkroži)
4 y
‘ katero vrsto rekreacije bi se odločili?
(nogomet, odbojka, košarka, izleti v naravo, kolesarjenje, stre-jumje, kegljanje, smučanje)
(Ukrožite ustrezno zvrst)
ANKETO IZPOLNIL:
^ASLOV NA DOMU:
žrebanje za
°dREži
za\Se’ ki boste izpolnili anketne liste, bomo uvrstili v žrebal OH,,eP° knjižno nagrado. Podeljene bodo tri knjižne nagrade. Rok j aJ° ankete je 10. december 1983.
Or ^Polnjene anketne liste lahko oddaste v tajništvo vaše temeljne , Sanizacije, ki jih bodo posredovale Miri Drobnič v skupnih de-h P®stih. Lahko pa jih tudi pošljete na naslov: ZTKO Cerknica, Raičeva 32.
šp 0t*a,lke, ki jili bomo dobili, bomo uporabili za organiziranje rtnih dejavnosti v vaši delovni organizaciji.
Bolniška v breme delovne organizacije
Težke gospodarske razmere vplivajo tudi na razvoj zdravstvenega varstva. Nastali položaj je zahteval spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov. V prihodnje naj bi zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako spodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah, njihovo večjo povezanost in skrb občanov za svoje zdravje.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki se bo v celoti uporabljal od L L 1984 dalje, podrobneje določa posamične pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
Zdravstveno varstvo si bomo zagotavljali po načelih vzajemnosti in solidarnosti v temeljni, delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, v občinski, medobčinski ali zdravstveni skupnosti Slovenije. Tako bo potrebno v organizacijah združenega dela zagotoviti pravice do
a)	preventivnih zdravstvenih pregledov;
b)	storitev, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo pri delu;
c)	zdravstvenih ukrepov, ki krepijo zdravje in delovno sposobnost;
d)	posebnega zdravstvenega varstva delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo;
e)	zdravstvenih storitev, ki preprečujejo, odkrivajo, zdravijo in rehabilitirajo poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Za omenjene storitve bomo zagotovili sredstva delavci združeni v TOZD oziroma delovno skupnost ali z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti v delovni ali sestavljeni organizaciji. Za storitve, ki so navedene pod točke »e«, bo zagotovljena solidarnost tudi na ravni občinske zdravstvene skupnosti.
Za ostale storitve si bomo uporabniki zagotavljali pravice z združevanjem sredstev v zdravstveni skupnosti in sicer na načelih solidarnosti in vzajemnosti.
Največja novost in sprememba, ki jo sporazum prinaša, je na področju zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
Pravica do socialne varnosti obsega:
—	nadomestilo osebnega dohodka,
—	povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva,
—	pogrebnino,
—	posmrtnino.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe bomo morali od L L 1984 dalje v celoti zagotavljati v delovni organizaciji iz lastnih sredstev oziroma z uveljavljanjem dogovorjene solidarnosti.
Nadomestila osebnih dohodkov, ki se bodo izplačevala iz sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti, se bodo nanašala le na odsotnost z dela zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali drugih organov v prid druge osebe, ob dajanju krvi, izolaciji in spremstvu, ko to odredi zdravnik, za potne stroške v te namene, pa tudi za nego obolelega ožjega družinskega člana in zaradi bolezni oziroma poškodbe za tisti del, za katerega združujemo sredstva v skupnosti.
Poleg omenjenega bodo zdravstvene skupnosti zagotavljale sredstva še za potne stroške delavcev in njihovih družinskih članov ter za pogrebnine in posmrtnine. Višino nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela bo potrebno določiti v samoupravnih aktih delovne organizacije. Nadomestilo nikakor ne bo smelo biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, in ne nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki jih objavlja Zavod za statistiko v Uradnem listu SRS. Nadomestila morajo biti določena najmanj v višini:
—	75 % od osnove za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana;
— 80 % od osnove od četrtega do petnajstega dneva odsotnosti;
—	85 % od osnove od šestnajstega do tridesetega dneva odsotnosti;
—	90 % od osnove od enaintridesetega dneva dalje;
—	1U0 % od osnove za vojaške invalide, udeležence NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od L L 1945 do i5. maja 1945, za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantaciji živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. Za izračun osnove se ne upošteva:
—• osebnega dohodka za pogodbeno delo, honorarjev, pa tudi nagrad za dolgoletno delo in podobno, čeprav se po splošnem aktu delovne organizacije priznavajo za osebne dohodke;
—	prejemkov, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za letni dopust);
—	prejemkov v naravi, razen ko pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih;
Z VOJAŠKIM OROŽJEM VED NO BOLJŠI
Strelci iz Cerknice, člani ekipe občinskega štaba teritorialne obrambe, so sodelovali na 14. odprtem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja. Ekipo so sestavljali po dva strelca s pištolo, avtomatsko in polavtomatsko puško. Rezultati so iz leta v leto boljši in letos je ekipa zasedla drugo mesto.
Z malo več športne sreče bi bil uspeh še večji. Ekipe so bile namreč zelo izenačene. K uspehu naše ekipe so veliko pripomogli sami strelci, ki so na lastno pobudo hodili na treninge. Tudi občinski štab si je prizadeval za dobro orožje, medtem ko je bil pri številu nabojev dokaj skromen.
REZULTATI:
Pištola:
Ekipno	krogov
L Izobraževalni center	RSNZ325
2.	OŠ TO	Radovljica	323
3.	OŠ TO	Cerknica	321
Posamično
— nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni, poškodbe, nege in poroda, nadomestila v času začasne nezaposlenosti oziroma drugi socialni prejemki.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka se bo delavcem, ki bodo odsotni z dela več kot 6 mesecev, valorizirala dvakrat v letu in sicer ob koncu prvega in drugega polletja koledarskega leta.
Omenili smo nekatera najbolj bistvena in zanimiva določila novega sporazuma.
Zmanjšuje se obseg solidarnosti, ki smo jo do sedaj uveljavljali na osnovi naših prispevkov v zdravstveni skupnosti. Mnogo večje breme v finančnem smislu in tudi večja odgovornost za zdravje delavcev bo sedaj prešla na delovne organizacije.
Že dosedanje izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela do 30 dni, ki gre v breme delovne organizacije, predstavlja velik izdatek, zato bo potrebno v prihodnje temu področju posvečati mnogo več pozornosti, še posebej pri ukrepih za preprečevanje obolenj.
Občinska zdravstvena skupnost pripravlja dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981—1985 in sicer na osnovi zakona o zdravstvenem varstvu in aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti Slovenije.
Dopolnilo bo v javni razpravi od 22. novembra do 25. decembra
in bo vsebovalo tudi predlog znižanja prispevne stopnje in sicer (približno) z 0,45 % na 0,30 % iz bruto osebnih dohodkov in z 10,95 % na 10,85 % pri prispevkih iz dohodka.
P. Kovšca
9. mesto Janez MATIČIČ 161
10. mesto Jože KEBE	160
Avtomatska puška:
Ekipno	krogov
L OŠ TO Radovljica	336
2.	OŠ TQ Trebnje	321
3.	OŠ TO Cerknica	320
Posamično
3. mesto Franc MAHNE 168 12. mesto Milan RADOJEVIČ 152
Polavtomatska puška:
Ekipno	krogov
15. mesto OŠ TO Cerknica 273 Posamično
24. mesto Jadran ZADNIK 142 57. mesto Božidar VENGUST 131
SKUPNA UVRSTITEV
krogov
L OŠ TO Radovljica	948
2.	OŠ TO Cerknica	914
3.	Zaščit, enota RSNZ	870
F. Mahne
Strelske novice
brestov
obzorn i k
(Iz številke 74 — 30. november 1973)
INTEGRACIJSKA GIBANJA V LESNI INDUSTRIJI
Začetni impulz tesnejšemu sodelovanju lesno-industrijskih podjetij naše regije (Brest, Javor, Lesonit) in Gozdnega gospodarstva Postojna so tudi pri nas dale družbenopolitične organizacije naše regije. Neposredni razgovori vseh partnerjev so pokazali, da so določeni problemi, katerih razreševanje je skupni interes. To se nanaša predvsem na surovinsko zaledje in usklajevanje proizvodnih in razvojnih programov. Interes gozdarjev je vsekakor v tem, da se oplemeniti kar največ lesne mase, ki jo nudijo naši gozdovi, kar pa se ujema z interesi lesnopredelovalne industrije.
Uvodni razgovori predstavnikov vseh štirih gospodarskih organizacij, konfrontacija razvojnih programov, pa tudi analiza sedanjih proizvodnih programov so pokazali, da so sedanji, pa tudi prihodnji razvojni programi že toliko diferencirani, ali bolje, specializirani, da večjih skupnih programov nimamo.
KOLIKŠNA KILOMETRINA?
Verjetno je že splošno znano, da je komisija za presojo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov 15. novembra predlagala, naj bi bil najvišji znesek nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene 1,30 din za prevoženi kilometer z veljavnostjo uporabe od 1. 11. 1973.
PRVI STIKI O PRIPRAVAH NA INTEGRACIJO
21. novembra je bilo prvo srečanje komisij za pripravo elaborata o upravičenosti integracije med Slovenijalesom in Brestom. Na tem srečanju smo se predvsem dogovorili o metodologiji in o vrsti podatkov, ki jih bodo pripravile komisije.
Ko bodo podatki znani, bomo prešli k oblikovanju dokumenta o upravičenosti te integracije. Računamo, da bo naslednje srečanje komisije sredi decembra.
KONČNO KNJIŽNICA
Prvoaprilski šali, da bo v Cerknici odprta knjižnica, ni nihče nasedel. Sedaj pa — čeprav s precejšnjo zakasnitvijo — bo knjižnica zares odprta za javnost. Slovesna otvoritev bo že v okviru slavnosti ob Dnevu republike, redno pa bo na voljo občanom od 1. decembra dalje. Njen delovni čas bo objavljen na posebnih letakih.
Vsekakor lepa pridobitev za Cerknico! Če že ne iz potrebe, vsaj iz radovednosti si oglejte knjižnico, ki je založena s knjigami za vsak okus in vsako starost!
NA BLOŠKI PLANOTI TOKRAT ZARES
Prva faza, katere uresničevanje naj bi začeli leta 1974, obsega:
1.	aktiviranje smučišč, ki s sedla (850 m) in z vrha Lisca (872 m) padajo v smeri Velikih Blok do kote 710. S tem bi pridobili 140 do 162 metrov višinske razlike. Na tem območju je predvidena krožna smučarska vlečnica poševne dolžine 500 metrov z višinsko razliko 140 metrov in zmogljivostjo 600 do 800 oseb na uro;
2.	zgraditev gostišča v Novi vasi s 50 do 60 ležišči, kar naj bi bila osnova za razvoj nastanitvenega turizma;
3.	poleg obeh osnovnih investicij pa program turističnega razvoja v prvi fazi predvideva vrsto dodatnih ukrepov:
—	usposobitev tujskih sob, ureditev okolja,
—	vzorčne kmetije za vpeljavo kmečkega turizma,
—	razširitev domače obrti — »suhe robe«,
—	Smučarska zveza Slovenije naj bi v koledar zimskih otroških tekmovanj vnesla slalomske tekme pod imenom »Kačje vijuganje na Blokah« ali tekmovanje v tekih »Po poteh bloških smučarjev«.
Predvideni investicijski stroški bi za obe investiciji na Blokah v letih 1974/1975 znašali 6,579.960 din.
Filmi v decembru
1.	12. ob 19.30 — švedska ljubezenska drama LJUBEZENSKI TRI-
KOTNIK.
2.	12. ob 19.30 in 4. 12. ob 19.30 — italijanski glasbeni film AMERI-
ŠKA MRZLICA.
3.	12. ob 19.30 in 4. 12. ob 16. uri — ameriški akcijsko-fantastični film
SUPERSONČNIČLOVEK.
5. 12. ob 19.30 — ameriška komedija NINOČKA.
8. 12. ob 19.30 in 9. 12. ob 19.30 — italijanska erotična komedija ŽENSKA DEVICA.
10. 12. ob 16. uri — ameriške risanke TOM IN JERRY — DOBRA PRIJATELJA.
10. 12. ob 19.30 ter 11. 12. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški zgodovinski spektakel BEN HUR.
12. 12. ob 19.30 — japonska erotična drama (ponovitev) KRALJESTVO ČUTIL.
15. 12. ob 19.30 in 16. 12. ob 19.30 — ameriški glasbeni film ZADNJI VALČEK.
17.	12. ob 19.30 in 18. 12. ob 16. uri — ameriški mladinski film LJU-
BEZEN NA KOTALKAH.
18.	12. ob 19.30 in 19. 12. ob 19.30 — ameriška kriminalka LABORA-
TORIJ ZLOČINA.
22. 12. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški akcijski film ZOB ZA ZOB.
24.	12. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška komedija NENAVADNI PES
ČUVAJ.
25.	12. ob 16. uri in ob 19.30 ter 26. 12. ob 19.30 — ameriški akcijski-
karate film JAGUAR.
29.	12. ob 16. uri in ob 19.30 — hongkongški pustolovski film MEČ.
30.	12. ob 19.30 — nemška erotična komedija NOROSTI GOSPE
ELODY.
Iz drugih lesarskih kolektivov
Predstavniki LESNINE so na Kitajskem podpisali pogodbo, po
kateri bo Lesnina dobavila nekemu kitajskemu lesno industrijskemu kombinatu strojno linijo za proizvodnjo sodobnih stolov, z letno zmogljivostjo 150.000 kosov in v vrednosti 1.750.000 ameriških dolarjev. Strokovnjaki Lesnine bodo izdelali tehnološke načrte, izbrali proizvodni program, dobavili vso strojno opremo (zvečine jugoslovanskega izvora), vodili poskusno proizvodnjo in jo — usposobljeno za dogovorjeno zmogljivost — predali v dveh letih po podpisu pogodbe. Kitajski partner je istočasno naročil tudi izdelavo ponudbe za dobavo opreme za proizvodnjo ploskovnega pohištva in lamelnega parketa. To je prvi posel, ki ga je naša država pridobila v kitajski lesno predelovalni industriji.
NOVOLES gradi svoj razvojni center. Zgradili so že mizarsko delavnico, kemijsko delavnico z laboratorijem in prostore za strokovne delavce, zatem učno delavnico s centrom usmerjenega izobraževanja, ročno delavnico za potrebe oblikovalcev, razstavni prostor in večnamensko dvorano. V okviru razvojnega centra pa bodo zgradili še kemijski laboratorij za vhodno kontrolo materialov, lesarski laboratorij, večnamensko učilnico in knjižnico.
JAVOR je zaključil z rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne Lesograd v Kozini, ki se je Javorju priključil pred tremi leti. Osnovno vodilo naložbe je bilo, doseči tehnološko raven podobno urejenih tovarn in se bolj usmeriti v končne proizvode iz žaganega lesa lastne proizvodnje. Gre predvsem za povečanje proizvodnje palet in proizvodnje decimirariega lesa. Naložba je veljala dobri dve milijardi starih dinarjev.
GLIN Nazarje za prihodnje leto ne načrtuje večjih naložb.
Prednostne naložbe bodo: oprema za površinsko obdelavo stavbno mizarskih izdelkov, oprema in rekonstrukcija kurišča, da bi zagotovili kurjenje skorje in lesnega prahu ter zaključek obnovitvenih del v zabojami.
SAVINJA gradi v svoji tovarni pohištva v Šempetru novo kotlovnico. Odločili so se za vrelo-vodni sistem, ki bo kurjen z lesnimi ostanki. Silos za gorivo-žagovino so že postavili.
V SLOVENIJALESU-trgovina
so letos doslej izvozili za pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, pa tudi za načrtovanim precej zaostajajo. Na konvertibilni trg so sicer izvozili za nekaj odstotkov več kot lani, občutno pa se je zmanjšal izvoz na klirinško področje. Kljub temu pa še največ izvažajo v Sovjetsko zvezo, sledijo pa Italija, Združene države Amerike, Zvezna republika Nemčija in ostale države.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor:	Vojko HARMEL,
Viktor JERIČ, Srečo KNAP, Darko LESAR, Božo LEVEC, Matija MIŠIC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA, Marjan ŠIRAJ In Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Anton
PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
LESNA INDUSTRIJA Kočevje
načrtuie svoje naložbe na področju finalne proizvodnje v vseh fazah. Najprej bodo rekonstruirali tovarno masivnega pohištva, s čimer se bo dosedanja proizvodnja 190.000 stolov povečala na 250.000, proizvajali pa bodo še mizna podnožja in pograde. Začetek in zaključek te naložbe bo v letu 1984. V drugi fazi nameravajo postaviti tehnologijo in organizirati proizvodnjo stilnega pohištva v kombinaciji masivni les — furnirana iverka. Tudi ta naložba naj bi stekla v letu 1984. In končno bodo rekonstruirali proizvodnjo ploskovnega pohištva, s tem da bodo postavili stiskalno linijo za f umiranj e ter zamenjali linijo za formati-ziranje, robljenje in mozničenje.
HOJA se pripravlja na izgradnjo centralnega mehaniziranega
skladišča z lupilno posta i o n3 svoji žagi v Škofljici. Predračunska vrednost naložbe znaša 59.000.000 dinarjev. V te namen6 so pridobili tudi finančni kredi1 iz tujine in sicer ,186.270 ameriških dolarjev. Razliko bodo zagotovili z lastnimi sredstvi, z združenimi sredstvi in delno z domačim bančnim kreditom.
STOL je v pripravah na zimske olimpijske igre dosegel v Sarajevu lep uspeh. V zelo kratkem pogodbenem roku mu je uspelo opremiti hotel Sarajevo, enega iz verige Holiday Inn hotelov. Hotel, ki ga je slovesno odprl predsednik svetovnega olimpijskega komiteja Samaranch, so opremili na osnovi p°; sebnih naročil kupca z vsem1 stoli, mizami in fotelji. S poslom sta bili zadovoljni obe pogodbeni stranki.
Kegljaške novice
KEGLJIŠČE SPET ODPRTO
Po večmesečnim premoru je Brestovo kegljišče spet odprto. Ker je kegljišče zaprtega tipa, je možno rekreacijsko kegljanje samo za . organizirane skupine, to je za osnovne organizacije sindikata in za društva. Kegljišče je odprto vsak dan razen sobote in nedelje od 16. do 22. ure. Rekreacijsko kegljanje je za Brestove delavce dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 16. do 18. ure in ob sredah od 20. do 22. ure.
Ker je kegljišče predvsem rekreacijsko športnega namena, so v bifeju na voljo samo brezalkoholne pijače.
MLADINKE
Zaradi premajhnega zanimanj3 deklet za kegljanje v okviru kluba ni ženske mladinske ekipe> zato nismo sodelovali na mladinskem ekipnem prvenstvu. Me3 mladinkami je nastopila sam° Ana Urbas, ki je z odličnim nastopom na kegljišču v Trbovljah potrdila, da še vedno sod1 v sam vrh slovenskega mladim skega kegeljanja. Drugo mesto s1 je priborila predvsem z odlim nim zadnjim nastopom, saj je v' zadnjih 50 lučajih na zelo težkeri kegljišču podrla kar 228 keglje'--
Rezultati
1.	Bunič, Gradis	823
2.	Urbas Ana, Brest	81'
Z ekipnega prvenstva Notranjske na Brestovem kegljišču
TUDI LETOS TRIM LIGA
Kegljaški klub Brest bo tudi letos organiziral občinsko - trim ligo v kegljanju v disciplini 6 X 100 lučajev mešano. Vse ekipe, ki bi želele nastopiti, se lahko prijavijo vsak dan na kegljišču v Cerknici. Lahko se prijavijo tudi posamezne skupine, ki nimajo organizirane redne vadbe na kegljišču.
Predviden začetek tekmovanja je v drugi polovici decembra. Zadnji rok prijav je 12. 12. 1983;
MLADINCI
Mladinci kegljaškega kluba so po prepričljivih zmagah na območnem prvenstvu nastopili na republiškem prvenstvu posameznikov, kjer pa niso dosegli pričakovanih uspehov, saj so se uvrstili od 25. mesta dalje.
Več uspeha so imeli na ekipnem prvenstvu Slovenije, kjer so zasedli solidno 9. mesto. Mladinska ekipa je nastopila v postavi: Žnidaršič, Piletič, Vidmar in Romam Hiti. Ker je mladinska ekipa še zelo mlada, saj imajo nekateri mladinci pravico nastopati v tej kategoriji še pet let, pričakujemo boljše uvrstitve šele v prihodnjih sezonah.
3.	Šeško, Celje	800
4.	Petak, Celje
Nastopilo je 40 tekmovalk 12 21 klubov.
ČLANI
Članska ekipa je v tem mesecu nastopila na območnem V{' venstvu, kjer je prepričljiv zmagala in se kot prvak regtp uvrstila v prvi krog republiške^? ekipnega prvenstva, ki se je Pjl čelo 10. decembra na kegljišč11 v Ljubljani in na Jesenicah. Eh. kolo tega tekmovanja bo tU“. na kegljišču Bresta v CerknK in sicer v soboto in nedeljo 1 in 18. decembra od 9. do 17. Ufe^
Ekipno prvenstvo Notranjsk6 je bilo na kegljiščih v CerknK” Postojni, Ilirski Bistrici, Pivki hj na Vrhniki. Ekipa KK Brest 1 na vseh kegljiščih prepričljiv zmagala, saj je drugouvrščen ekipe v povprečju premagova za več kot 200 kegljev na vs kem kegljišču.
Končni vrstni red:
L Brest Cerknica	25	t
2.	Proteus Postojna	18	to
3.	Ilirska Bistrica	14	to
4.	Pivka	10	toj-
5.	Logatec	6	toc