Avguštinci v Ljubljani so dali tiskati bakrorezno sliko, ki predočuje Mater božjo dobrega sveta in avgu- štinsko (sedanjo frančiškansko) cerkev s samostanom in s kosom sedanje Prešernove ulice. Bakrorezna slika Matere božje dobrega sveta Bakrorezno sliko (148 X 82 mm) obroblja roko- kojski okvir z nadrobno razčlenjenimi školjkami. Gornja polovica zavzema podobo M. B. dobrega sveta. Risba kaže dobrega umetnika, bržkone Fortu- nata VVerganta, ki je bil rojen v Mekinjah (1721), krščen v Kamniku, umrl v Ljubljani 1769. Gotovo je VVergant naslikal tedaj oljno sliko za cerkev, kakor je njegovo delo Žalostna M. B., ki se nahaja v oltarju na listni strani ob svetišču iste cerkve. Po tej oljni sliki, ki se nahaja v cerkvi v srebrnem okviru na oltarju sv. Derata, je slikar potem narisal našo sliko za bakrorez, ki ga je urezal v Augsburgu Klauber. Sliko M. B. dobrega sveta so začeli častiti 1. 1763. v Desanzanu v Gorenji Italiji. Ta slika se je potem v neštetih posnetkih širila po svetu in prišla je tudi k nam. Pri nas je napravil nekaj lepih posnetkov Fortunat VVergant in pozneje Janez Potočnik. Spodnji del slike zavzemajo avguštinska (franči škanska) cerkev, samostan in del Prešernove (prej Slonove) ulice. Cerkev se v tem času bistveno ni spremenila, pač pa v malenkostih. Na cerkvenem pročelju opazujemo naslednje spremembe: K vhodu vodijo le glavne stopnice, stranskih ni opaziti. V dol- binah nad vhodom in ob straneh ni zaslediti kipov Boga Očeta, Dev. Marije in angela Gabriela, tudi ne napisa: Ave, gratia plena! Mogoče in verjetno je, da so bili kipi že prvotno v dolbinah, toda zaradi majhne oblike slike niso zaznamovani. Na prostoru, kjer je VVolf naslikal lepo fresko »Angeli molijo sv. Rešnje Telo«, so bila prej tri okna. Prav tako so bila nare jena okna na robu pročelja na desni in levi strani. Ta okna so sedaj zazidana; v višini I. nadstropja je naslikal P. Aleksander Roblek sv. Frančiška Asišk. in sv. Antona Pad. Na vrhu pročelja je sedaj ura, ki je prej ni bilo. Tudi samostan je v bistvu enak sedanjemu, le v posameznostih moremo opaziti razlike. Na levi poleg samostana vidimo samostansko dvo rišče z ograjo. Na dvorišču stoji gospodarsko poslopje in neka manjša stavba, ki je pa na bakrorezni sliki videti le s skrajnim koncem. Tako imamo spomin na Prešernovo ulico, kakršna je bila, preden je magi strat postavil dolgo in nizko trgovsko hišo v tej ulici. Kdaj je nastala risba za bakrorez? Iz spodnje kra jevne slike ne moremo sklepati na starost bakroreza; samo to lahko trdim, da je moral nastati pred 25. sept. 1842, ko je bil odprt novi kameniti frančiškanski most. Znano je namreč, da so mestni očetje sklenili, da podro stari leseni most, ki je bil obremenjen s 52 KRONIKA PREŠERNOVA ULICA V LJUBLJANI PRED 170 LETI VIKTOR STESKA trgovskimi kolibami, in sezidajo novega iz kamna. Ker so tako izginile kolibe, so trgovci zahtevali, naj jim magistrat nakaže nov prostor. Zato je bil magi strat prisiljen zgraditi trgovcem nadomestilo; tako je nastala trgovska hiša v Prešernovi ulici. Na sliki te trgovske hiše še ni, torej mora biti slika starejša. Bolj natančno pa nam pomaga dognati starost slike zgornji del: podoba Marije dobrega sveta. Kakor smo ie omenili, se je češčenje te vrste slik začelo v De- sanzanu v Gornji Italiji 1. 1763., kjer je izvirnik te slike. Odtod se je češčenje urno širilo. Tudi v ljub ljanski škofiji so jo zelo častili in nje posnetke so naročale cerkve in zasebniki. Med našimi slikarji jih je največ naslikal Fortunat Wergant. Znano je, da so imeli v avguštinski cerkvi sliko M. B. dobrega sveta. Gotovo jo je naslikal Fortunat Wergant, ki je napravil za isto cerkev še drugo sliko, namreč žal. M. B., ki se nahaja na oltarju na listni strani ob sve- tišču. Kot predlogo za bakrorez je torej Fortunat Wer- gant narisal M. B. dobrega sveta in spodaj samostan sko cerkev s samostanom vred. Bakrorezna slika je narejena natančno po oljni sliki in kaže vso ljubkost svojega izvirnika. Bakrorez je urezala v Augsburgu tvrdka Klauber s podpisom: Klauber Cath. se. A. V. (= Klauber Ca- tholicus sculprit Augustae Vindelicorum). Napis na sliki se glasi: Das Gnaden Bild Mariae von Guten Rat, vvelches in der Kirchen deren W. W. Ehrw. P. P. Augustineren zu Lavbach vor dem Spital - Thor mit sonderbahrer Andacht verehret wird. Podpisani Klauber je gotovo Janez Krstnik Klau ber, roj. v Augsburgu 1. 1712., umrl prav tam 1. 1774. (Muller-Singer, Allg. K. L., II, 346.) Slika je morala torej nastati med 1. 1763. in 1769., t. j. med začetkom češčenja in med smrtjo slikarja Fortunata Werganta. KRONIKA 53