LITOSTROJ —
Kje smo in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti
Ob različnih in pogoslo si nasprotujočih (rditvah se človek dandanašnji težko znajde. Velikokrat nam ni več jasno. komu verjeti — izjavam najvišjih avtoritel podjelja, ki so ohičajno bolj vzpodbudno naravnane ali lastnim očcm ter govoricam, ki našo sedanjost in prihodnost prikazujejo precej črno in ki ne vlivajo prevej opti-
mi/ma.
V govoru, ki ga je imel na seji delav-skega sveta ob obletnici Litosiroja, je generalni direktor Jože Šlander skušal te nasprotujoče si informacije preseči in čimbolj objeklivno prikazali stvarni položaj, v katerem smo, pa tudi, kaj v vsej negoiovi družbeni, politični in eko-nomski situaciji kot podjetju lahko pri-čakujemo.
Ob obravnavi polletne negativne bi-lanee poslovanja, pa tudi še pred lem smo vzroke ležav ločili na zunanje (objektivne) ler noiranje (subjektivne). Obseg ter pomen objektivnih vzrokov, na katere ne moremo vplivati ali pa zelo malo, se je v zadnjem času izrazito po-večal, lako da bomo tudi z razrešitvijo naših notranjih problemov ter nereda (kjer tudi nismo pretirano uspešni, niti hitri) lahko le malo ublaži svoje težave. Kljub (emu pa je to edina možnost, saj lahko le z rezultati svojega dela vseh predvsem pa tistih, od katerih smo živ-Ijenjsko odvisni (npr. banke), dokazuje-mo, da vsemu navkljub funkdoniramo ter smo tudi s programi perspeklivni.
Po besedah tovariša Šlandra naš se-danji položaj bistveno opredeljujeta dve dejstvi. Litostroj je še vedno v fazi sanacije, s kupom težav, dolgov itd., ko smo jih podedovali iz preteklega ob-dobja in ki jih v tem relativno kratkem času ni bilo mogoče razrešiii; poleg tega pa na svoji koži čutimo še spreminja-nje, čeprav postopno in marsikje neja-sno ler nedorečeno, celoine jugoslovan-ske poliiike in ekonomije. Dosedanjo dogovorno ekonomijo ler popolni poli-lični monopol partije naj bi na eko-nomskem nivoju nadomestil tržni si-stem, na političnem področju pa je ču-liti poizkuse uveljavljanja dejanskega pluralisiienega sisiema, ki naj bi v na-prej zagotavljal in uzakonjal vodilne vloge ene (in edine) poliiične partije, te-niveč naj bi odprl pot svobodni konku-renci različnih poliiičnih sil.
Ta liberalizacija v svojem začetku poleg pričakovanega nasprotovanja za-govornikov sisiema, ki nas je očitno pripeljal do gospodarskega pa tudi po-liličnega poloma, prinaša obilico zah-lev, katerim gospodarslvo sploh ne mo-re ugodili ter ležav, nejasnosti in nedo-rečenosli.
Vsc bolj je jasno, da tako spremenje-no okolje dclovanja velikim gospodar-skim sisiemom povzroča težave, iz ka-(erih se sami (po vsej verjeinos(i) ne bo-do mogli izkopati. S podobnimi ali pa še hujšimi težavami se ubadajo skoraj vsi veliki gospodarski sistemi: TAM, Tomos, lskra, Slovenske železarne, Slovensko elektrogospodarstvo itd.
Pogoji gospodarjenja in dela so že nekaj časa povsem nemogoči, saj vla-data popolna zmeda ter deorganizacija, v primeru trenutnih težav pa se podje-tja ne morejo dogovarjati, niti imajo kje iskati pomoči.
Že zadostni količini težav na doma-čem iržišču (izpad nekaterih predvide-nih naročil na primcr za hidroelektrar-
ne, neplačila za že opravljena dela ipd.) pa so se v letošnjem letu pridružile še ležave s Sovjetsko zvezo, ki ne plača že izgotovljenih izdelkov, kot ludi splošno zmanjšanje izvoza v to državo.
Če se domači trg zapira in če podob-no velja tudi za klirinškega, potem je edina možnost Zahod — vsestransko zahtevno in konkurence polno konver-tibilno tržišče. In nekaj konkretnega se dogaja ludi na tem področju, kot je po-jasnil generalni direktor.
Posebej je poudaril, da scprišli časi, ko bodo rezuilaii Litoslroja in tudi ob-sioj nasploh odvisni ne le od poslovne uspešnosti, lemveč tudi od agresivnosti
— predvsem pri izterjavi denarja ter pri pridobivanju poslov. Če vemo, da v tem trenutku dolžniki dolgujejo Litos-troju 22 milijonov dolarjev za že izgo-tovljene izdelke, je zahteva po agresiv-nosti  verjetno  razumljiva  vsakomur. Žal pa je tudi moč in sposobnost vpli-vanja omejena — izterjave večjih plačil (SZ, naše hidroelekirarne) so dvignjene na državni nivo, s čimer je Litostroj kot proizvajalec prizadet in nemočen ter povsem odvisen od politike.
Že prej omenjeni veliki gospodarski sistemi se spremembam — razumljivo
—  težko prilagajajo. Litostroj ni pri tem nikakršna izjema, saj je bila litos-trojska noiranja organizacija po bese-dah lovariša Šlandra izrazito toga. Koi takšna je lahko kolikor toliko uspešno delovala le v izrazito discipliniranih in urejenih nolranjih in zunanjih razme-rah, kakršnih pa že daij časa ni več. Za-to reorganizacija odpravlja togost in omogoča večjo prilagodljivost Lilostro-ja spremembam. To je prvi korak k možnostim    za    boljšo   gospodarsko uspešnost. Jasno pa je. da se ob tako celovitih   spremembah   pojavlja   tudi kup problemov in nasprotovanj, ki jih je treba postopoma odpraviti.
Tako lahko Litosiroju pomagajo iz težav predvsem večja prodornost in uspešnosl pri izterjavi denarja ter pri-dobivanje poslov, zmanjševanje vseh stroškov, ureditev noiranjih težav, no-tranja strpnost ter usklajeno delovanje v smereh, ki so bile skupno dogovorje-ne, večja disciplina in odgovornosl ter ustreznejša — boljša izobrazbena struktura. Predpostavka za uveljavlja-nje tega pa je sistem, ki bo drugačen od dosedanjega, ki bo stimulativno deloval na vse delavce in jih vzpodbujal k vses-transki ustvarjalnosti. Skratka tak si-slem, ki bo pregleden, in ki bo deloval po povsem jasnih poteh in načelih, hkrati pa se bo tudi sposoben prilagodi-ti spremembam v okolju.
Eden predpogojev za uspešnost du-di) lakšnega sodobno organiziranega gospodarskega sistema pa je tudi urejen in siabilen ekonomski in politični si-stem v Jugoslaviji. Kajti v popolnem kaosu, katerem smo danes žal priče, se gospodarstvu ne pi.še nič dobrega.
T.Š.