Sistem samoupravne organiziranosti in delitev dela v OZD To- Do izida glasila je vpisalo posojilo 792 delavcev od 844 zaposlenih, zbrana vsota pa znaša 1,420.900 od Predvidene 1,439.400 din. Pričakujemo lahko, da se bo šte-vilo vpisanih do 1. oktobra še povečalo. Obvestilo delavcem Tosame o vpisu posojila za ceste s tem bodo delavci, ki do sedaj e niso vpisali posojila pokazali, da Je njihova družbena zavest zrela, a razumejo skupne potrebe druž-Pe’ kateri člani smo. Obenem pa odo tako dokazali, da so solidar-z delavci Tosame, ki so se v pre-iiii jem številu kljub slabšemu zivljenskemu standardu izkazali z Pisom vsaj simboličnega zneska. ^ oktoberski številki našega gla-Ua bomo podali dokončne podat-Ke o vpisu. 2elja komisije je, da bo končno Poročilo, brez seznama takih, ki ne o* Podpisali vpisa posojila za ceste. Komisija za izvedbo vpisa posojila za ceste sama Tudi naša OZD, TOSAMA, je v letošnjem letu na zborih delovnih ljudi sprejela sklep, da se v duhu razvoja samoupravne socialistične skupnosti organizira v dve temeljni organizaciji združenega dela in delavno skupnost skupnih služb. Delitev 850 članskega kolektiva TOSAME v TOZD Saniteta, ki v svojem sestavku združuje 541 članov in TOZD Filtri s 86 člani ter DSSS z 223 zaposlenimi, je narekovala logična posledica razvoja samoupravnih odnosov in tehnološkega napredka proizvajalnih sredstev. Izredno hitro gibanje gospodarskih odnosov doma in v tujini je zahtevalo od naše družbe, da vloži ogromne napore v tekoče obveščanje vseh nas. Tako nam nudi kvalitetne informacije v pravem času ter daje smernice za nadaljnje u-spešne posege v celotnem družbenem udejstvovanju. Tudi naša delovna organizacija se je srečala s podobnimi težavami in rešitev se je pokazala samo v točnem izpolnjevanju ustavnih določil — to je delitev OZD v TOZD predvsem tam, kjer bo mogoča boljša samoupravna obveščenost in njeno kvalitetno delovanje ter delitev dela ne povzroča prevelikih tehnoloških sprememb. Pri obstoječi strukturi kadrov in sestavi kapitala (stroji, oprema, prostori) je bila edina pravilna možnost (narejenih je bilo več variant, ki so bile posredovane že v našem glasilu in dane v javno razpravo), da se OZD TOSAMA organizira v: — TOZD Saniteta — TOZD Filtri — DSSS Glede na določila Osnutka Zakona o združenem delu so vse te formalne organizacijske oblike pri nas že tudi samoupravno ovrednotene in ima vsaka svoje samoupravne organe in splošne akte. Sedaj je vsaki TOZD in DSSS PRVI DELAVSKI SVET PRED šestindvajsetimi leti Tedaj, 7. septembra 1950, ko se je ob 10. url zbralo 31 Izvoljenih delavcev na prvem sestanku delavskega sveta, Je napravilo prelomni korak v sistemu odločanja. Na strani 3 SISTEM SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI IN DELITEV DELA V OZD TOSAMA dana zakonska pravica in dolžnost, da v svojem obsegu samostojno in samoodgovorno rešuje situacije, s katerimi se srečuje. Enostnost vseh zaposlenih v TOZD Saniteta, TOZD Filtri in Delavni skupnosti skupnih služb se kaže v tem, da na zunaj nastopajo z enotnim nazivom OZD TOSAMA in da si v križnih situacijah solidarno pomagajo. Skupni samoupravni organi, ki nastopajo na ravni OZD TOSAMA, vodijo in nadzorujejo delo samoupravnih organov v TOZD in DSSS povsod tam, kjer to določa statut OZD TOSAMA, o-ziroma tam, kjer bodo posamezni organi v TOZD in DSSS iskali njihovo pomoč in sodelovanje pri posameznih problemskih rešitvah. V naslednji shemi je prikazana struktura samoupravnega sistema v OZD TOSAMA: OZD TOSAMA TOZD Saniteta TOZDFiltri DSSS — DS — DS — DS — OMR — DK — OMR — DK — PO — DK SKUPNI SAMOUPRAVNI — SDS — OSZ — GO — SDK ORGANI Legenda: — DS = delavski svet — OMR = odbor za medsebojna razmerja — DK = delavska kontrola — PO = poslovodni odbor (izvršilni odbor DS Saniteta) — OSZ = odbor za splošne zadeve — GO = gospodarski odbor — SDS = skupni delavski svet — SDK = skupna delavska kontrola Vsi samoupravni organi delujejo po načelih, ki so zapisana v naših samoupravnih aktih. Zaradi boljšega medsebojnega delovanja in poznavanja vam posredujem še i-mena sodelavcev, ki so bili izvoljeni, da vodijo posamezne samoupravne organe. TOZD Saniteta: — DS predsednik tov. Janez Rode; namestnik tov. Anton Peterka — OMR predsednik tov. Branko Pirc; namestnik tov. Mimi Pre-lovšek — DK predsednik tov. Silvo Pre-nar; namestnik tov. Olga Jazbec — PO predsednik tov. Ivanka Ogorevc; namestnik tov. Stane Mer-kužič TOZD Filtri: — DS predsednik tov. Majda Žagar — DK predsednik tov. Andrei Pavlič DSSS: — DS predsednik tov. Stanka Ristič — OMR predsednik tov. Janez Rozman — DK predsednik tov. Peter Grujič SKUPNI SAMOUPRAVNI ORGANI: — SDS predsednik tov. Ivan Cerar — SDK predsednik tov. Janez Piž-moht — OSZ predsednik tov. Srečo Vod-lan, ing. — GO predsednik tov. Viljem Dolenc Omenjenim tovarišem — sodelavcem pripada v sedanji mandatni dobi čast in dolžnost, da konstruktivno in uspešno vodijo seje posameznih samoupravnih organov in skupno s člani — delegati rešujejo vsa vprašanja, katera bo postavil prednje kolektiv. Predsednike posameznih organov želim samo opomniti, da se vsaj pri opravljanju te funkcije poslužujejo vseh pravic, katere jim nudi Statut in Poslovnik o delu samoupravnih organov. S tem bodo omogočili svojim delegatom, da se lahko in hitro odločijo za rešitve posameznih problemov. To jim bo lahko samo takrat, če bodo svojim članom pravočasno preskrbeli ustrezni material, katerega mo- Rak na želodcu Po zapisku doc. dr. Marije Auersperg Vzroki za nastanek raka na želodcu niso znani. Zelo verjeten pa je vpliv prehrane in navad pri prehranjevanju. Podlaga za tako domnevo je zelo različna pogostot te vrst eraka v raznih deželah, ki se razločujejo med drugim tudi po vrsti prehrane prebivalcev. Zanimivi so podatki, da upada pogostost raka na želodcu z naraščanjem življenjskega standarda — to pripisujemo spremenjenemu načinu prehranjevanja. Med škodljivimi vplivi, ki so verjetno pomembni za razvoj raka, navajajo tudi uživanje koncentriranih alkoholnih pijač, prekajenega mesa, ostrih začimb in kajenje. Tudi pomena dednosti ne ra pripraviti za to določena strokovna služba. Ne smemo našega delegata — samoupravljalca obremenjevati s stvarmi, katere morajo pripraviti za to odgovorni ljudje, kot tudi ne kriviti za neko odločitev, ki ni bila najboljša zaradi prekasnega posredovanja podatkov oziroma iskanega gradiva. Vsi pa se moramo zavedati, da je dolžnost nas vseh, da sklepe samoupravnih organov tudi izvršujemo in da se resnično samoupravljanje prične pri pripravi samega materiala za samoupravne organe ter da sta: —- kvaliteta sklepov in — čas trajanja seje odvisna v glavnem le od priprave materiala za posamezno sejo. Ko je samoupravni organ na osnovi dobre priprave materiala v kratkem času sprejel ustrezen sklep, je faza samoupravljanja v glavnem končana in je potrebno le s čim nižjimi stroški, v določenem času, ta sklep tudi realizirati. Tako lahko na naslednji seji lahko ugotovimo, da so bili sklepi v redu in pravočasno izvršeni. Samoupravljalci smo v našem družbenem sistemu mi vsi in ne le naši delegati v samoupravnih organih. Oni bodo na svojih sejah sproti ocenjevali naše dosežke in priznali, da delo delegata ni težko, če je obojestransko sodelovanje na kvalitetni ravni. Rezultat tega dela je naš lepši in boljši jutri. ing. Rozman Štefan smemo zanemariti. Pri sorodnikih ljudi, ki so oboleli za rakom na želodcu, se pojavlja to nevarno obolenje štirikrat pogosteje kot pn drugih ljudeh. Na Japonskem, kjer je rak na želodcu najpogostejši na svetu, so pri preučevanju življenjskih in prehranjevalnih navad opazili zanimivo zvezo med uživanjem začimb in močno soljeno hrano ter rakom na želodcu. Ugotovili so tudi, naj b* tudi vsakodnevno uživanje mleka bila nekakšna zaščita pred rakom na želodcu. V zadnjih letih so namreč opazili tudi na Japonskem upadanje pogostnosti te bolezni — za- Rak na želodcu četek tega pojava sovpada s časom, ko si je mleko šele pričelo utirati svojo pot v vsakodnevni jedilnik Japoncev. Take podatke nam nudi statistika. Na videz nerazumljivo zvezo med začimbami, žga-ujem, kajenjem in možnostjo, da zbolimo za rakom na želodcu ua eni strani ter mlekom in mož-onstjo, da se tej nevarni bolezni izognemo na drugi strani, pa si lahko razložimo takole: žganje in pretirano začinjena hrana povzročajo zaradi draženja lahko vnetje želodčne sluznice — to pa je že sprememba, ki velja za predraka-vo. V določenih primerih namreč lahko iz vnetno spremenjene in stanjšane sluznice vznikne rak. Med predrakava obolenja štejemo tudi izrastke želodčne sluznice — polipe ter čire na želodcu in pojave. ki jih spremlja zmanjšanje kisline v želodčnem soku. Pri ljudeh, ki imajo premalo kisline, je verjetnost, da bodo zboleli za rakom na želodcu, desetkrat večja kot sicer. Devetdeset odstotkov bolnikov ima takrat, ko postavimo diagnozo — rak na želodcu, znižano količino želodčne kisline. Pri vseh teh spremembah je začinjena hrana pomemben vzročni dejavnik. Znamenja bolezni so odvisna od Taka na želodcu in mesta, kjer se J? razvil. Znamenja so zelo razno-uka, številna in neznačilna. Enaka znamenja lahko dajejo tudi druga obolenja. Najznačilnej-rfl je povezava raznih motenj, ki Jm bomo našteli, njihovo vztrajno Ponavljanje ter naraščanje njihove jakosti. Zaradi preglednosti bomo razdelili znamenja v tri skupine: 1- splošna znamenja — težko opredeljivo upadanje zdravja in živ-Ijenske moči, utrujenost, slabost, hujšanje, bledota, izguba apetita; 2- znamenja, ki so podobna bolezenski sliki pri čiru na želodcu — bolečine v žlički, v povezavi ali brez nje z obroki hrane in se lahko začasno pomirijo po zdravljenju z dieto in s sredstvi zo-per kislino; neznačilna bolezenska znamenja, ki kažejo na obolelosti prebavil kot so npr. izguba apetita, včasih samo za nekatere jedi kot npr. meso, občutek nejasnega ti-sčanja in napenjanja v žlički, občutek teže v želodcu, napenjanje, bluvanje, »slaba prebava«, motnje v požiranju, slabost, bolečine pri srcu, črno blato. Vse preradi se ljudje ob takih znamenjih tolažijo, da so si pokva-»m želodec s slabo hrano in odla-|aJo s pregledom pri zdravniku, '■namenja raka na želodcu res ni-značilna prav za to bolezen, vendar nam mora to, da težave dlje TaJajo in se celo stopnjujejo vzbu-aih sum, da gre za nevarno obole- nje ter nas napotiti pravočasno na zdravniški pregled. Zapomniti si moramo, da ne smemo nikoli sami zdraviti tako imenovane »slabe prebave« in želodčnih težav, če trajajo dalj kot kak teden. Posebno pri ljudeh starejših od 40 let so taka znamenja kaj rada znanilci raka. Samo skrben zdravniški pregled, laboratorijske in rengetske preiskave ter preiskave ter pregled notranjosti želodca s posebnim optičnim instrumentom nam lahko zanesljivo razjasnijo naravo težav. Raka na želodcu lahko sedaj o-zdravimo le s pravočasno operacijo. Da je operacija sploh tehnično izvedljiva, mora priti bolnik v roke kirurga takrat, ko je zlohotna raš-ča še omejena na želodcu sam in še ni prišlo do vraščanja rakavega tkiva v sosednje organe in velike žile. Pri operaciji skuša kirurg odstraniti oboleli del želodca z okoli- šnimi bezgavkami vred. Izkazalo se je, da je bistven dejavnik, ki odloča o možnostih bolnika, da bo preživel pet let po operaciji to, ali so bili v času operacije že prisloni zasevki rakavega tkiva v bezgavkah ob želodcu. Vse ostale metode zdravljenja so pri raku na želodcu mnogo manj uspešne kot operacija. Zdravljenje z obsevanjem samim je pri raku na želodcu neuspešno. Uporabljamo ga le za o-lajašnje težav bolnikov, ki imajo zasevke v kosteh. Na sedanji stopnji znanja v medicini, v boju z rakom na želodcu imamo eno samo zanesljivo orožje, ki lahko privede do ozdravljenja bolezni — to je pravočasno operacijo. Zato velja ponovno opozoriti na odločilen pomen zgodnje ugotovitve te bolezni. Vsako odlašanje pomeni zmanjšanje možnosti za o-zdravljenje! Prvi delavski svet pred šestindvajsetimi leti V Tovarni sanitetnega materiala Vir pri Domžalah tedanji podružnici št. 1 Zvez delavcev in nameščencev Tekstilne oblačilne industrije, so delavci pred 26 leti začeli uresničevati novo obliko odločanja, ki se nam v 1976 letu zdi nekaj povsem normalnega oziroma nujnega — to je delavska samouprava. Tedaj, 7. septembra 1950, ko se je ob 10. uri zbralo 31 izvoljenih delavcev na prvem sestanku delavskega sveta, je napravilo prelomni korak v sistemu odločanja. Dnevni red tedanjega zasedanja je obsegal šest točk. Vsi člani sveta so dobili poverilnice, delavski svet pa je dobil tudi predsednika. Polge volitev za predsednika delav- skega sveta, so bili na prvi seji tudi volitve članov prvega upravnega odbora. Od članov prvega delavskega sveta sta v Tosami še dva delavca in dve delavki in sicer Štefka Pirc, Stanka Ristič ter Jože Glavan in Tone Teran. Vsi se dobro spominjamo prve seje delavskega sveta, ki je bila v tedanjem oddelku konfekcije, (konfekcija je bila v sedanjem starejšem predelu tkalnice ovojev) čeprav je podrobnosti čas že nekoliko zbrisal. Četrstoletna doba le ni tako kratko obdobje. »Ja, predlagani smo bili za člane prvega delavskega sveta na masov- PRVI DELAVSKI SVET PRED ŠESTINDVAJSETIMI LETI nem sestanku. Potem so bile volitve ,pri čemer je bila volilna lista kar krepko odprta, saj je bilo predlaganih 11 kandidatov več kot je bilo predvideno število za sestavo delavskega sveta«, se spominjajo prvi člani nekega TOSAMINEGA samoupravnega organa. Seveda, razlika med delom in odločanjem zdaj in pa tistim začetnim pred 26 leti obstoja. Saj plansko gospodarstvo ni puščalo tako prostih rok pri vodenju proizvodnih procesov in njihovi širitvi, vendar pa pripravljenost vseh ljudi in navdušenost je bila taka, da je sedanje razvita samoupravna praksa le logična posledica pred 26. leti zastavljenega dela. In o čem so člani prvega delavskega svet največ razpravljali. Prvi člani so si edini, da je bilo na njihovih sejah največ govora o možnosti širjenja in večanja podjetja ih pa seveda veliko tudi o tem, kje se bodo za vse načrte, o katerih je bilo govora, dobila finančna sredstva za njih uresničitev. »Pravzaprav smo šele ob teh razpravah začeli prav dojemati po- membnost tistega novega zasedanja delavskega sveta, kateremu smo kot člani prisostvovali«, je menil Glavan, ki je bil potem še dvakrat izvoljen v Delavski svet in U- Tokrat smo imeli razgovor z dekleti in fanti, ki so bili zaposleni v naši delovni organizaciji med šolskimi počitnicami. Bilo jih je kar precej, zato ni bilo težko dobiti nekaj sogovornikov. Buda Gros, ki je delala v SKS obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Domžalah. V našem podjetju dela letos že četrtič med počitnicami. Dvakrat je delala v konfekciji, enkrat pri filtrih, letos pa je bila na obvezni enomesečni praksi v splošno kadrovskem sektorju. »Šola mi ne povzroča posebnih težav, v vašem podjetju mi zelo ugaja. Spoznala sem tudi praktično stran dela, katerega sem se učila v šoli. S pomočjo sodelavcev, ki so zelo pozorni, sem se seznanila tudi z organizacijo podjetja, kar mi bo pravni odbor ter enkrat v Poslovni odbor. Tudi drugi trije člani so bili vsaj še dvakrat izvoljeni v kak samoupravni organ. Feliks Vodlan koristilo pri nadaljnem študiju. Svojo obvezno prakso sem podaljšala še za en mesec, zato ker doma nimam posebnega dela in bi mi bilo le dolgčas. V Tosami bi želela delati tudi prihodnje počitnice, predvsem zaradi razumevanja in dobrih odnosov med sodelavci. Tudi šestnajstletna Tončka Ma-zora je delala v SKS. Obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Domžalah in je zelo redkobesedna a pri delu neutrudna in so jo imeli delavci radi. »V Tosami delam že drugi mesec in mi delo ne povzroča več velikih težav. Počutim se dobro in tudi s sodelavci se dobro razumem-Delo v tajništvu mi zelo ugaja, zato sem se tudi odločila, da podalj- Postopki pri izdelavi vate (nadaljevanje iz prejšnjih številk) MIKALNIKI Pa poglejmo sedaj kaj smo in kaj še moramo narediti z mikalni-ki za boljše mikanje. Predvsem morajo biti dobro vzdrževani naslednji pomembni deli: 1. Ležaji: Zaradi velike teže pri velikih valjih in velike hitrosti pri manjših, je okvara enega ležaja znak za sistematsko zamenjavo vseh ležajev na istem tipu mikalnika, istega letnika. Ker v začetku nismo imeli katalogov, smo morali za mikalni-ke tipa CU 2 1800 narediti med sistematsko menjavo še spiske ležajev. Razen pri mikalnikih za higiensko vato kjer imata le mikalni bo-boen in snemalni valj valjčne ležaje, ostali pa so drsni, imajo vsi drugi mikalniki vse valje valjčno in kroglično vležajene. Tako je treba za enkratno zamenjavo imeti v skladišču precejšnje zaloge. Za tesno medsebojno nastavitev oblog pa so brezhibni ležaji prvi pogoj. Zanemariti pa ne gre nevarnosti lomov in uničenja obloge pri obrabljenih ležajih. 2. Verige in klinasti jermeni: Za različne hitrosti posameznih valjev je na mikalniku veliko število klinastih jermenov raznih dimenzij. Za manjše hitrosti in večje sile pa so uporabljene galove verige. Izdelan spisek klinastih jermenov zahteva precejšno zalogo, omogoča pa tudi normalno nabavo. Večjo pozornost pa bo potrebno posvetiti bolj pogosti menjavi obrabljenih jermenov in pravilnemu napenjanju, saj je točen prenos vrtljajev zelo pomemben, če želimo izboljšati kakovost mikanja. Enako bi lahko rekli za verige, za katere pa v celoti še ni narejen spisek (glede vgrajenih dolžin). 3. Reduktorji prenosniki in sklopke Pomembnost teh strojnih delov je enaka zgoraj omenjenim strojnim elementom, še posebej pri mikalnikih tipa CU 31 in CU 311 širine 2000 mm, pri CU 2 pa so reduktorji tisti, ki poganjajo sekirico. Prav z nabavo teh smo imeli štiri leta težave, ki smo jih lahko spreljali do končnega naročila le z obiskom poljskih strokovnjakov in dobavo katalogov. Naročeni so tudi nadomestni reduktorji in sklopke za ostale mikalnike. Z dobavo teh važnih delov bomo lažje dosegli točne hitrosti posameznih valjev in se izognili daljšim in krajšim zastojem zaradi popravil. 4. Okrov: Ker mikalniki močno prašijo, je bilo potrebno podaljšati nekatere okrove tako, da nagrmadeni prah ne zdrsi med valje in poškoduje elastičnih oblog. Z nekaterimi preureditvami okrova pa smo omogočili lažji dostop do dovajalnih valjčkov zaradi čiščenja le-teh. 5. Elastične obloge: Za različne namene se uporabljajo različne elastične obloge, v zadnjih letih pa gre tu razvoj hitro naprej in se je povečala tudi P°' nudba izdelovalcev oblog tako, da izdelovalci sami priporočajo za posamezne namene več ali manj ustrezno oblogo. To se je pokazalo Pn vseh izdelovalcih, ki so razstavljali na razstavi tekstilnih strojev v Milanu. Dolga leta se je za naše namene uporabljala prožna obloga z žičnimi iglicami okroglega preseka. Po temeljitih preverjanjih in ra-zgovarjanjih z različnimi strokovnjaki, domačimi in tujimi, je bila izbrana nova vrsta elastičnih ob- Sam prakso. V Tosamo sem prišla delat predvsem zato, ker poznam veliko delavcev in še blizu stanujem. Denar, katerega bom dobila bom uporabila za šolske potrebščine, obleko, a kaj bi naštevala, saj ostalo tako ne bo nič.« Urbanija Peter hodi v drugi letnik strojne tehniške šole v Ljubljani. Delal je v oddelku filtrov in nam povedal: »Delam zato, da bom kaj zaslužil. Nekaj bom porabil za šolo, drugo pa za dopust na morju. Imam Pa tudi moped, ki vedno kaj potrebuje. Ob prostem času najraje »šraufam mopijo« in tudi kolegom pomagam popravljati, da gremo potem skupaj na izlete. V Tosami se počutim odlično. Pri filtrih nisem imel težkega dela. Bilo je raznovrstno delo, še posebej pa me je veselilo, da so med sodelavci dobri odnosi. Zelo sem bil presenečen nad dobro in obilno malico, katero dobimo še poleg zaslužka!« Alenki Pelan so besede kar vrele iz ust. V Tosami dela že tretjič ’n je končala gimnazijo. Pridna ni le v šoli in pri delu, ampak tudi v družbeno političnih organizacijah, je član predsedstva 00 ZSMS Vir ln član komisije za informiranje pri OK ZSMS Domžale. Ima veliko opravka s časopisi, zato smo jo vprašali, kakšno mnenje si je ustvarila o našem glasilu. »Berem ga le delno, prelistam pa skoraj vsako številko. Je zelo zanimiv in v primerjavi z ostalimi časopisi tehnično prednjači. Nudi izčrpne informacije in je tako primeren za širši krog bralcev in ne le za izobražence. Na vprašanje o mladini v Tosami je odgovorila: »Mislim, da je premajhno sodelovanje z mladimi iz Krajevne skupnosti Vir. Želimo si več sodelovanja in eventuelno podporo vašega kolektiva pri ureditvi mladinske sobe na Viru. Pri skupnem sodelovanju je upanje na uspeh večje in rezultati so vedno opaznejši. »Kakšna je po tvojem mišljenju razlika med prakso in šolo?« »Delo se konča ob dveh, šola pa zahteva celega človeka skozi vse leto. Menim tudi, da praksa zahteva konkretno delo in manj misli.« !°g s katerimi sistematično zamenjujemo stare, iztrošene. S končno dobavo previjalnega stroja (v mesecu avgustu) pa bomo lahko pospešeno zamenjali obloge, ki so bi-bj več ali manj poškodovane zaradi različnih napak stare tehnologije v belilnici. Tako bomo imeli mikalnike pripravljene za standardno kakovost sanitetne vate. Za boljše kakovosti Pa bo treba izbrati ustrezno meša-nico (dolžino) vlaken in tej prilagoditi finočo obloge. Ta je opredeljena s številom igličnih konic na kvadratno enoto in debelino žice. fa vse obloge pa bo, kot je omen-Jeno, samo žica bikonveksnega (ovalnega) preseka. 6. Nastavitev elastičnih oblog: Tudi to je tesno povezano z iz-d,ro mešanice (dolžine) vlaken ter nnočo prožne obloge. Ker so naši mikalniki volnarske vrste in so torej po zgradbi name-nJeni za dolga vlakna, predelujejo Pp pri nas kratka in zelo kratka vjdkna, je težav pri izbiri pravih oddaljenosti med posameznimi va-.i veliko. Ti mikalniki se upo-rabljajo za mikanje vate predvsem zaradi velike zmogljivosti ter manj-zahtevno5!! glede kakovosti izdelka, za katerega so surovine v glavnem različni odpadki. Kakovost mikanja pa je slabša, kar dokazuje mali mikalnik z okrovom, smo ga dobili iz Litije. V razgovorih z različnimi poljskimi strokovnjaki, je bila velika pozornost posvečena prav nastavitvam medsebojnih razdalj posameznih valjev. Ugotovljeno je bilo, da so naše nastavitev dobljene z dolgoletnimi izkušnjami in z malenkostnimi spremembami enake predlogom poljskih strokovnjakov; predvsem glede na dolžino mikal-nikov 2000 mm, kjer moramo že računati z vibracijami osi, ki so lahko zelo nevarne pri krajših medsebojnih razdaljah valjev. Za tesnejše nastavitve pridejo tako v poštev le mikalniki širine 1800 mm. V povezavi s finejšimi oblogami, s posebno mešanico, suhim in rahlim predložkom, bi lahko na teh mikal-nikih delali boljše kakovosti sanitetne vate. Ostane pa še vedno možnost tandem mikalnikov, to je zaporednem vezanju dveh mikalnikov z namenom, da dobimo kakovostnejšo vato. Seveda pa bo treba za dosego tega cilja narediti veliko preizkusov, določiti postopek za sestavljanje nove mešanice ter paziti na kakovost predložka. Ker nimamo v cevovodih naprave za lovljenje tujkov — predvsem kovinskih delov, ki se redno pojavljajo v svitkih in občasno povzroče v mikalnikih požar, bi morali odpraviti tudi to pomanjkljivost, ki je redkejša kakor zbit ali vlažen beljen bombaž. Je pa še bolj nevarna ter hudo poškoduje oblogo. Posebno ugodnost bi lahko pričakovali s preureditvijo zbiralca koprene. Če bi za kakovostno vato izbrali vlakna enakomerne, a kratke dolžine, kar bi bilo laže enakomerno zmikati, bi se nam taka koprena zaradi majhne trdnosti lahko trgala na ločnem zbiralcu. Če bi tak lok zamenjali s transportnim trakom, pri tem pa bi stiskalna valja ostala enaka, bi se tej nevarnosti, ki je pri nas pogosta, (trganje koprene) izognili, obenem pa prihranili dražji, kakovosten bombaž za druge namene ter prihranili tudi delovno silo za nadzor koprene. Ta postopek uporabljajo v tovarni C. Hahn v Wup-pertalu. Predno zaključim ta sicer kratek zapis o stanju in perspektivah sanitetne vate s stališča strojnih možnosti, moram posebej opozoriti na prvi korak, ki ga je potrebno opraviti za ureditev problema mešanja. Menim, da moramo imeti v skladišču surovin sortiran bombaž po kakovosti tako, da se preišče vzorec bombaža iz vsake bale in se nato na osnovi primesi (nečistoč) ter stapel diagrama določi kakovost bombaža. Po opravljeni modernizaciji belilnice bi bil s tem opravljen drug velik korak v smeri izboljšanja kakovosti sanitetne vate. Vse nove obloge, ki jih navijamo in jih še bomo ter nove nastavitve ne bodo obrodile zaželjenega sadu, če se ne bomo lotili sortiranja bombaža — te sicer neprijetne naloge. Viljem Dolenc NAŠ RAZGOVOR Tatjana Kramberger obiskuje vzgojiteljsko šolo v Ljubljani. Med počitnicami je delala v konfekciji, ker doma nima veliko dela in še prislužila si bo nekaj. »Za delo v vaši tovarni sem se odločila zato, ker je blizu, pa še z očetom hodiva skupaj. Delo ni posebno težko, mislim, da je v šoli težje. Ob prostem času se ukvarjam z ročnim delom, kegljam in obiskujem dramsko sekcijo. Denar bom porabila za nakup motorja, in sicer »ta hitrega«. Josip Tartara je končal gimnazijo in se vpisal na ekonomsko fakulteto in je bil kot sam pravi »šef vozička v menzi«. »V Tosami se dobro počutim in sem vesel vsakega novega poznanstva. Vedno si želim, da so odnosi med ljudmi dobri, kajti za težave smo največkrat krivi sami.« »Mlad človek je med šolanjem vezan na starše — hranitelje. Kako ocenjuješ njihov trud sedaj, ko greš po njihovih stopinjah?« »Že zgodaj sem videl očeta kako se je trudil, kako je marsikatero noč prebedel, da sva laže živela. Zato je pravilno in celo nujno, da bi moral vsak poizkusiti mnoge faze fizičnega dela.« »Delaš v kuhinji, zato povej kako ti ugaja ureditev prehrane v Tosami?« »Prehrana za tak kolektiv ni dobro urejena. Že sama povezava med skladiščem in kuhinjo ni dobra. Prostori so mali in neprimerni, zato so negodovanja upravičena. Mislim, da bi morali težiti k toplim obrokom, vsekakor pa morate temu problemu še posvetiti pozornost.« Tako so nam povedali mladi o sebi in o svojih prvih delovnih izkušnjah. S. T. In memoriam Dne 28. 8. 1976, smo se na pokopališču v Škofji Loki poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, prijatelja in družbeno-političnega delavca tov. CIRILA ZARNIKA. Umrl je mnogo prezgodaj — v 57 letu starosti, ko se je z nami veselil nadaljnega razvoja Tosame, ko je s svojim dolgoletnim izkustvom in praktičnim delom doprina-šal boljše tehnološke rešitve, ko je s svojim aktivnim delom v družbe-no-političnih organizacijah Tosame, želel čim-več doprinesti za ugodno vzdušje vseh svojih sodelavcev. Vedeli smo, da je težko bolan, pa smo kljub temu imeli upanje, da se bo vrnil med nas, na svoje delovno mesto, veder in razpoložen kakršnega smo bili vajeni videti. Kruta in zahrbtna bolezen, ki jo je imel je bila pretežka; tudi njegova velika volja do življenja in dela, kakor tudi močno in plemenito srce, ga ni moglo obdržati pri življenju. Že v zgodnji mladosti je moral prijeti za trdo delo in preizkusiti vse težave takratnega življenja delavcev. Ni obupal, gledal je naprej v življenje z velikim optimizmom, kajti ljubezen do planin in prirode mu je vedno znova dajala moči in spodbudo za nadaljnje delo. Meseca oktobra 1938. leta je bil sprejet na delo pri takratnem last- niku Kocjančiču, to je bil začetek njegovega dela v tovarni, kateri je zvest ostal do poslednje minute njegovega življenja. Poleg napornega dela je nenehno skrbel tudi za svoj lastni razvoj in strokovno izpopolnjevanje. Od navadnega delav- ca je postal visoko kvalificirani mojster. Njegova velika aktivnost je bila v samoupravnih organih, saj je bil večkrat član delavskega sveta in član ostalih samoupravnih organov. Delal je na odgovornih delovnih mestih z velikim uspehom. Ni šte-dil s časom za delo, nenehno je bil prisoten in živel za tovarno. Bil je ustanovni član prostovoljnega gasilskega društva, v poslednjem letu pa njegov predsednik. Predvsem pa je bil velik ljubitelj planin in vse skozi je skrbel za naše počitniške hišice na Veliki planini. Vsled njegovega požrtvovalnega, uspešnega in vsestranskega dela je bil med sodelavci cenjen ter priljubljen. DRAGI CIRIL! Vsi tvoji sodelavci in prijatelji, ti za tvojo požrtvovalno delo, za tvoj trud in napor, ki si ga dal za dobrobit in razvoj delovne organizacije in naše družbene skupnosti, prav lepo zahvaljujemo. Ostal nam boš dolgo in globoko v spominu. Tvoji sodelavci Dopust Dopust. Kako prijetna beseda, vendar za vse neuresničljiva. Ko Pomisliš na dopust, si že pred očmi zamisliš brezskrbno pretegnjene dopustniške pohajače, ki vse štiri od sebe na razgreti blazini, brisači ali kar na travi ter se ne meneč za nič, predajajo vročemu soncu. Ne daleč od njih valovi, morje, ki jih od časa do časa prebudi s svo-.Tim mrzlim objemom, na Ikar jezno zagodrnjajo in se pomaknejo nazaj. V ozadju šumi borov gozdiček, vele se lahno majejo v nežni poletni sapi in vabijo razgreta telesa s svo-.lo tolažilno senco. Tu je še vrsta nizkih prijetnih hišicah, v katerih se turisti zadržujejo ponoči in podne-yi, ob času zajtrka, kosila in večerje. Ali se vsem godi tako? Ver-letno je še mnogo takih, ki se jim ta želja še ni uresničila. Mnogi hrepenimo po takem dopustu, vendar si ga iz različnih razlogov ne moremo privoščiti. je čas Že nekaj let imamo pri nas kolektivni dopust, vendar jih je malo, ki ta čas preživijo brez dela in skrbi. Naši delavci so domačini, nekateri imajo male kmetije, travnike, polja .in seveda jih čaka delo, na katerega so vezani, katero mora biti narejeno kot delo v tovarni. Torej delajo brez oddiha in dopust zanje sploh ni dopust. Zvečer so utrujeni kot vsak drugi dan, saj morajo poleg dela v podjetju opravljati tudi delo na polju. Tudi ženske moramo med tem časom nadomestiti vse zaostalo delo An mislim si: »Sedaj ko sem na dopustu lahko naredim še to im to.« Ko pridemo na delo ne čutimo nobene sprostitve in zdi se nam da smo še bolj utrujene. Velikokrat je ovira za prijetno preživeli dopust tudi fizična stran, saj je enotedenski dopust za štiričlansko družino za marsikoga predraga reč. Velika olajšava za nas oddiha bi bila, da bi tudi mi zgradili nekaj počitniških hišic, saj jih ima že skoraj vsako podjetje .in bi lahko tudi mi občutili pomen besede dopust. Seveda pa je za naše podjetje sedaj mnogo bolj pomembno dograditi prostore za nadaljnjo proizvodnjo, katera nam bo prinesla mnogo več sredstev in morda bomo ob tem povišanju sredstev čez nekaj let vedarle dočakali dan, ko se bomo skupno odločili za gradnjo počitniških hišic. Veliko težav smo dali skozi vsa ta leta našega ustvarjanja in marsičemu smo se odrekali in v nas je še veliko upanja in moči. Če nam je uspelo dograditi toliko novih prostorov in nabaviti toliko novih strojev, potem se v nas upravičeno zadržuje upanje, da bomo čez nekaj časa uspeli tudi v tem, da bodo našemu celemu kolektivu zagotovljeni boljši počitniški dnevi. Frank Milica ZAHVALA Ob očetovi smrti se želim iskreno zahvaliti vsem sodelavcem in drugim članom kolektiva za izra-Ze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vodstvu podjetja, gasilcem in osnovni organizaciji sindikata seza-nvaljujem za vso pomoč in trud pri organiziranju pogreba. Zahvaljujem se tudi pevcem za odpete pesmi in sindikatu za finan-cr>o pomoč. Hvaležnost izražam tudi kolekti-VL| Tekstilne tovarne Senožeče. Marija Presekar ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in oče-:? se zahvaljujem celotnemu kolektivu TOSAME in Testilne tovarne Senožeče za sočustvovanje z menoj Podarjeno cvetje, petje in množično spremstvo na njegovi zadnji po- Zarnik Minka z otroki ZAHVALA Ob boleči dzguhi mojega Ijube-Sa očeta se vsem sodelavcem iz mi-Kainice iskredno zahvaljujem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujem se tudi 'sindikalni organi.zaciji za finančno pomoč. Kovič Ivanka Gasilsko tekmovanje v Jaršah Gasilska tekmovanja so zelo koristna, saj si gasilci tako obnavljamo znanje in tehniko gašenja ter poznavanje gasilnih aparatov. Pripravljeni moramo biti vedno, pa naj kjerkoli zatulijo gasilske sirene. Od naše pripravljenosti je odvisno ali bomo požar ne le pogasili, ampak morda že v kali zadušili. Občinska gasilska zveza je v nedeljo, 5. septembra, organizirala v Jaršah občinsko tekmovanje za vsa prostovoljna in industrijska gasilska društva. Mi smo se ga udeležili s tremi desetinami, katere so že spomladi tekmovale v Mariboru. Tam smo dosegli kar lepe rezultate, saj so vse tri desetine dobile diplome in srebrne značke. Letos rtam je vreme precej nagajalo, pa tudi poletni čas dopustov nam je preprečil, da bi dovolj vadili za tekmovanje. Kljub vsemu smo se pred tekmovanjem zbrali in se z našim kombijem odpeljali v Jarše. S tekmovanjem so pričeli naši mlajši gasilci. Morda je tudi to, da so tekmovali prvi, nekoliko vplivalo, da niso dosegli zaželenih rezultatov. Želimo si in tudi upamo, da bo na durgih tekmovanjih bolje. Sredi dopoldneva je prišla na vrsto tudi naša ženska desetina. Med šestimi ekipami so naša dekleta dosegla prvo mesto. Po kosilu so nastopili naši »veterani«. Korakali so s paradnim korakom, da so jih vsi občudovali. Povelja tov. Marjana Slaparja so kar odmevala po igrišču. Pri ukazu: »V napad!«, so skočili vsi kot bi ustrelili s puško. Sesalne in tlačne cevi so jim šle skupaj tako hitro, da ni bilo mogoče slediti z očmi. Vsi navijači TOSAME smo jih z aplavzom vzbodbuja-li. Sodniki so bili presenečeni in ker ni bilo nobenih napak, so jim brez pripomb prisodili prvo mesto. Po tekmovanju smo se zadovoljni vrnili v našo TOSAMO. Stifter ZAHVALA Ob smrti žene iln maimiice se vsem sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice, tkalnice gaze in konfekcije zahvaljujeva za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Naj lepša hvala tudi za denarno pomoč sindikalni organizaciji ter pevcem za lepe poslovilne pesmi. Modlic Hinko in sin Zlatko V četrtek, 3. septembra, je prvič po tovarniškem dvorišču zapiskala sirena našega prenovljenega in v gasilske namene preurejenega kombija. Sirena je svečano naznanjala, da smo gasilci in vsi v TOSAMI pridobili novo moč. Ta naš kombi bo o-mogočil še hitrejšo intervencijo pri kakršnem koli požaru ali pri drugih katastrofah. Dolgoletna želja nas gasilcev se je le uresničila. Vidimo, da imajo naši vodilni delavci in člani samoupravnih organov dosti razumevanja, ker so odobrili investicijo, ki bo koristila vsem. Vsi gasilci se za to razumevanje zahvaljujemo. Želimo si, da bi avtomobila in še skoro nove motorne brizgalne nikoli ne rabili. Kljub temu bomo vedno budni ni pripravljeni pomagati in preprečevati najhujše. Štifter Tosamovci osvajajo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega dragega očeta, se vsem sodelavkam in sodelavcem v tkalnici ovojev najtopleje zahvaljujem za denarna sredstva ter za številne izraze sožalja. Iskreno se obenem zahvaljujem sindikalni organizaciji za izročeno finančno pomoč. SMREKAR Fani planine V okviru akcije TRIM pohodov smo tudi v Tosami pripravili pohod v planine: cilj nam je bil osvojiti vrh Komne. Seveda smo si spotoma ogledali še slap Savica in sotesko, v kateri je ta naravni biser. Ce za spremembo začnem pri koncu, naj vam povem, kakšno je bilo mišljenje nekaterih, ki se pohoda niso udeležili. Najbolje to ponazori sledeč dogodek, ki sproži nemalo smeha. »Ta vaš pohod«, mi je rekel nekdo, »ni bil nič. Pri nas v dolini smo čutili potres!« Debelo sem ga pogledal. »Ja, ja, prav zares. Vse alpe so se tresle od smeha, ko se je izvedelo, da se greste vi planince!« Vsi so planili v smeh, jaz pa sem malo na debelo požrl in prestavil razbolele noge, ki Komne Se niso pozabile. Bil sem pristaš pregovora, ki pravi, da »planina ni nora, nor je ta, ki gre gor«, vendar sem po izletu svoje mišljenje korenito spremenil. Le-ta, ki sam poizkusi osvojiti kak vrh, ki zadiha pravi gorski zrak in pase oči po lepotah, ki jih skriva planinski svet, razume, zakaj toliko ljudi hodi v gore. je nad vhodom tabla z obetavnim napisom »Gostilna«. Ko je pospravil plačilne rekvizite, je glava odprave, Marjan Štrukelj počasi vstal, nas vsakega posebej pogledal, verjetno za spomin in odločno rekel: »Gremo!« Zagnali smo se kot vihar in pomilovalno gledali nazaj na one, ki so počasi racali za nami. Pot je bila ovinkasta, vila se je kot kača, mi pa kar Čeprav je že slabo kazalo, se je kuub kislemu vremenu zbralo v avtobusu precej »ta pravih«, ki se ne boje planine, ne truda. No vsi nismo bili taki, vendar ob pogledu oa naj mlaj še udeležence, ki so se se posebno veselili, je zginil še zadnji dvom v lastne moči. V avtobu-su je vso pot do Bohinja in še na-Pfej do Savice Niko skrbel, da ?mo se držali za trebuhe. Razdiral Je krepke planinske in take za vsak oan, da je bila vožnja kar prekrat-Ka. Ko smo se peljali mimo Bohinjskega jezera, se mi je nehote vrnila Primrejava z Blejskim jezerom. .ed je raj za petičneže, v nasprotju z njim pa je Bohinjsko jezero z okolico naravni dragulj. Čudovito vodo obkrožajo gozdovi, orjaška Preveša pa mu dajejo poseben čar 'n.v človeku ustvarjajo občutek dietne in miru. Petje ptičev je utihnilo, ko se je naš avtobus ustavil v Savici. Oble-ooni, kakor smo že bili, smo dajali tak videz, da je natakar v restavra-otji kar barvo spremenil. (Op. p.: vzletno zaradi nadejanega zasluž-t o- Ob čaju in sedviču smo si hi-v. 1 Pripovedovati kako ni dobro u-ivati poživil (beri vinjak, žganje) Pred naporno hojo in obenem pridno hodili po korajžo v zgradbo, bli-u našega prvega postajališča, kjer naravnost, preko skal in strmin po bližnjicah proti vrhu. Komaj sem videl sem in tja odpadke, ki jih tako radi odmetavajo razni »ljubitelji« planin. Da pa ne bi kaj prezrl, je poskrbel Jur, ki ga je nesnaga in gledali na »racače« za nami, ki so se nam vztrajno bližali in veselo pomenkovali, kot bi se sprehajali po Tivoliju. Pri njih me je čudilo, kako to, da vsi pljujejo v eno steklenico, jaz pa sem imel tako suha usta, da bi se pokadilo, če bi hotel pljuniti. Kmalu sem spoznal svojo zmoto; iz steklenice so pili, žal pa smo drugi to opazili prepozno. Kmalu smo hodili v veliki skupini, manjkala sta samo Muri in Niko, ki sta drvela kot bi imela v nogah motorje. Še dobro, da ju ni kak divji lovec zamenjal za kozla in jima posal šiber med rebra. »Koča!« sem zaslišal. Na bližnjem vrhu smo zagledali veliko zgradbo čudne gradnje. Šele od blizu smo videli, da je vsa obložena z deščicami, da ji ne pride do živega dež in sneg. Pogled na kočo nam je vlil novih moči, spet so se hitreje premikale naše noge, pozabili smo na nasvete o počasni hoji. V zadnji strmini smo sopihali in se potili, značka Trim hoje je bila krvavo zaslužena. Navalili smo v dom, saj tako razgretim nam je kozarček »kačje sline« prijal, pa čaj in porcija odličnega pasulja za tem. Navdušeno smo se vrgli nad pisanje kartic. Slavcu je nekdo v navdušenju poslal celo družinsko sliko. Ko se je polegla prva utrujenost, smo pričeli kot martinčki lesti okrog koče, od koder je bil čudovit pogled na vrhove okoli nas in na Bohinjsko jezero, ki je ležalo globoko pod nami. Skupina najbolj zagrizenih je šla še naprej, na ogled koče pod Bogatinom. Žal je vse skupaj tako hitro minilo, čas nas je že priganjal in posloviti smo se morali od vrha Komne in njene koče. Še zadnji posnetek in vrnitev v dolino. Šlo je kot plaz, kar prehitro, tako, da smo prehitremu brezbrižnost ljudi do narave najbolj prizadela. Kmalu se je pričelo ono drugo: nam neizkušenim zagnancem je pričela pohajati sapa, korak pa postajal vse težji. Vse bolj pogosto smo pogledovali proti vrhu in na uro. Kar malo sramežljivo smo po- Janku morali nuditi prvo pomoč. Trdo povita noga pa ni bila ovira, da ne bi šel preko skal z vsemi na ogled slapu, ki z bobnenjem in šumenjem opozarja nase. V kotlini slapu vlada precejšen mraz. Razgreti kot smo bili, smo jo hitro po- brisali do avtobusa in novega okrepčila ter zasluženega počitka. Odlično in obilno kosilo, ki smo ga zaslužili, nam je v veliki meri povrnilo moči, da bi bili preipravljeni še za krajši pohod. Mehki sedeži v avtobusu pa so kmalu izdali pravo stanje stvari. Noge so otrpnile, utrujenost se je pokazala na vseh licih. Le oči so sijale v sreči in zadovoljstvu. Vsi smo si bili edini v misli, da je bil izlet čudovit, vsevprek so se slišale želje, da se še organizirajo podobni pohodi, katerih naj se udeleži še več članov kolektiva. Ko smo že pri organizaciji naj povem, da je bi vse odlično pripravljeno in izpeljano. To je bil izlet, ki se pomni in to v dobrem izven dosedanje žalostne tradicije. Tone Stare Osnovni organizaciji sindikata se na.jlepše zahvaljujem za obisk in danilo. Milica Rebolj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili preventivno zdravljenje v Rogaški Slatini. Upamo, da nam bo to pomagalo da, bomo lažje premagovale težave in napore na delovnem mestu, pa tudi v vsakdanjem življenju. Želimo, da bi tudi drugim omogočili zdravljenje v zdraviliščih, če so ga potrebni. Menimo, da so take investicije dobro naložene in se bogato obrestujejo. Če že bolezni ne preprečimo vsaj omogočimo, da ne napreduje. S tem (koristimo posamezniku, ker se bolje počuti in lažje dela in celotnemu kolektivu, saj nam vsaka pridobljena ura namesto bolniškega staleža prispeva k uresničevanju postavljenih ciljev. Minka Starbek, Majda Gostič In Kristina Miš OSEBNE VESTI Rojstni dan praznujejo od 12. 9. do 11. 10. Konfekcija: 2. 10. Avman Mihaela, 24. 9. Cerar Marija, 7. 10. Cerar Andreja, 22. 9. Hribovšek Majda, 25. 9. Jeretina Karolina, 13. 9. Račič Terezija, 1. 10. Rokavec Ivanka, 19. 9. Rudolf Joži, 2. 10. Stele Frančiška, 1. 10. Volkar Marija, 1. 10. Zupan Mihaela, 19. 9. Bezlaj Helena, 5. 10. Kovačič Jožefa. Mikalnica: 13. 9. Oražen Jože, 19. 9. Korošec Jože, 13. 9. Bešter Terezija, 20. 9. Cimbola Ana, 22. 9. Česen Slavka, 5. 10. Frankovič Brigita, 10. 10. Hrovat Pavla, 29. 9. Hribar Marija, 16. 9. Jeretina Francka, 7. 10. Kosec Marija, 18. 9. Lazarevič Marica. Tkalnica ovojev: 6. 10. Cerar Francka, 26. 9. Rihter Ivanka, 23. 9. Marn Marija, 2. 10. Planinc Marija, 8. 10. Praznik Terezija, 9. 10. Prelovšek Terezija, 6. 10. Ravnikar Marija, 12. 9. Ribaš Rozka, 30. 9. Rode Marija, 25. 9. Vrhovnik Milan. Pripravljalnica: L 10. Sedeljšak Marija. Avtomatska tkalnica: 7. 10. Florjančič Rafaela, 6. 10. Marolt Magda, 19. 9. Podbevšek Marija, 29. 9. Šuštar Pavla. Filtri: 10. 10. Breznik Mihaela, 16. 9. Cirer Joži, 14. 9. Pavlič Zofka, 29. 9. Smolnikar Jelka, 28. 9. Urankar Tinca. Belilnica: 16. 9. Pavšek Viktor. Komercialni sektor: 14. 9. Dečman Viktor, 26. 9. Florjančič Matevž, 17. 9. Miš Franc, 5. 10. Prstec Stjepan, 17. 9. Račič Martin, 20. 9. Rebolj Milica, 6. 10. Strehar Karol. Uprava: 18. 9. Jeretina Metka, oec., 3. 10-Lekan Francka, 12. 9. Peterlin Franc, dipl. ing., 12. 9. Primožič Vlasta, 21. 9. Pungerčar Metka. Pomožni obrati: 26. 9. Andrejka Mihael, 17- 9' Hribar Ivanka, 14. 9. Jamšek Franc, 17. 9. Juhant Franc, 7. 10. Zupan Rafael. ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: Od 16. 9. do 15. 10. 1976 Vidmar Zmaga, 16. 9. — tkalka, Srpaniotto Valerijo, 20. 9. — mizar, Gerželj Ivan, 21. 9. — mizar, Čehovin Irena, 21. 9. — tkalka, Šturm Tatjana, 22. 9. — natakarica, Frank Milica, 25. 9. — tkalka, Škerjanc thago 26. 9. — mehanik, Sluga Krista, 27. 9. — tkalka. Može Franc, 28. 9. — mojster, Škamperle Marjan 29. 9. — mojster priprave, Fer-fila Andrej, 1. 10. — zunanji delavec, Bole Slavka 2. '10. — obračun OD, Gustinčič Rudolf, 10. 10. — mazač strojev, Margon Zora — tkalka. RODILI SO SE: Peterlin Francu, dipl. ing. — hči Urbaniji Marinki — sin Kosirnik Francu in Marjeti — sin Rožič Stanetu in Ani — hči. Odšli iz podjetja: Peterka Dragica in Drolc Ivanka — sporazumno Dimc Vida in Kerč Vida — upokojeni Zarnik Ciril po težki bolezni umrl. Fjan,„Uz ?^?/eDkito Janez, glej, tvoja slika je v časopisu POROČILI STA SE: Kovač Ivanka — RIHTAR Korošec Marjana — REMS. Prišli v podjetje kot vajenci: Rode Janez, Morda Stanko in Brez-nik Andrej. IZPOSOJENO .. Čemu ne pomagata kolegu pri prenašanju paketov?« ..Oprostite, sva iz druge TOZD!* Nagradna križanka ■“nr^cr" —. \Tkanina za \slamile Mesna juha Apetit Fblcraii-nav' SAODOVI AMRUI fbcivo krhkega testa Leblanc Nicolas Angleški poskočni pes Grški povelj- p« Miki f S ==^r>C* z«--'-. ► 7^ Z' v flu 1 zgorim mlodist —=n,' {nT ~ vn s Film-ar. greta Melodi- ji napev izraz zg. nerodna Fbstir ovc Vodna ■žival zaliv ob Sredoi.m. Brzovlak Maža Sestav. V-v. ■JLA \ 2^ II ŽVEPLO KANtoh v ŠVICI Izraz za Vojvodi^- Hizarsk orodje Pripad. cborož. sile f ► Neumen HUS Glavni števnik DE Sl CA VITTOHIO Tibetansko gored tešite kr Ut-s, in men1 V Zddoi flustimai bog Velebla- govnica Priporno 'pnota Pozdrav ILotinsk Proda- jalec apna Heraz- bit Oce a. #' P® »► Organ trebuŠM Irene Joliot -Podedo vanosi Čistilno sredst- vo šport na ■leda MT. oz. SAttAie- VA lili REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 8 V uredništvo je bilo do 25. 8. 1976 oddanih 20 križank, od katerih je bilo 15 pravilno rešenih, 5 pa nepravilno. Žreb je nagrade razdelil naslednjim reševalcem: 1. nagrada: Rožič Stane — splošni kadrovski sektor 2. nagrada: Pernek Betka — konfekcija 3. nagrada: Zajc Silva — računski center. Vsem reševalcem se zahvaljujemo za sodelovanje. Vsem nagrajenim čestitamo! Uredniški odbor Vsa dekleta so čudovita! Od kod za vraga se jemlje toliko nemogočih soprog? Angleški pregovor Izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1200 izvodov Tisk: »Papirkonfakcija« Krfieo