------     364     ------
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
198.
Kava v Ameriki. Nasadi kave, njen vzgoj, branje,
pripravljanje in ležanje.
V  francoskej Guyani je na slabem glasu Cavenne radi močvirne in nezdrave okolice, kamor Francozi svoje zločince pošiljajo, in tudi tu je našla kava izvrstno pristanišče. Leta 1722 je dobil vojaški častnik funt kavi-nega zrnja z ljuskami s Surinama, da-si so Holandezi pazili, da bi je nobeden za saditev ne dobil. Pet let potem je rodila tu kava prav bogato. Kmalu so vse francoske naselbine toliko kave pridelale, da je pred francosko revolucijo večino kave Evropa dobivala s St. Dominga, Martinique-a in Bourbana. Ustanek črncev na St. Domingu je uničil na to vse nasade, ali kava se je zopet vzdignila in se razširila tudi po Kubi in Venezueli. S početka niso na Kubi šli nič kaj na roko vzgoju kave. Bogataši, kateri so se bavili z vzgojeni sladorovega trsta, prezirali so kavo, ker za njo ni treba toliko delavnih rok, ne toliko novčnega kapitala, kolikor za sladorov trst. Radi tega ho se poprijeli tu vzgoja kave siromaki in oslobodjeni črnci, in kedar je tako zmanjkalo delavcev, morali »o in nege nasade sladorovega trsta opustiti. Kava se je sedaj začela vse bolje širiti, nepregledne šume so iztrebili in povsodi zasadili kavo. Na Jamajko so pripeljali 1832. 1. kavo Angleži, in tako so začeli tudi oni se skušati s Holandezi in Francozi v trgovini s kavo.
V  Braziliji so začeli vzgajati ka^o 1770. 1. Bra-zilijska kava je bila vsa do najnovejšega časa na slabem glasu, ker je niso znali dobro sušiti in pripravljati. No sedaj bolje pazijo.
Prva francoska naselbina, Katera je najpreje kavo zasadila, bila je Bourbon (afriški otok), in od tu je tudi prva domača kava prišla na Francosko. Posejali so na otoku 1717. 1. seme z Moke, a tri leta pozneje so konec vzeli vsi kavovci do enega, od katerega so vsi poznejši nasadi. Po kavi od Moke je to najboljša kava na svetu.
Pozneje so zasadili kavo na Isle de Fracce (Mauritius) in na Madagaskaru. In tako ]e danes malo krajev na svetu, kjer podnebje in zemlja kavi prija, da bi je ne sadili in v/gajali. Kava rodi dobro, daje bogat pridelek, oa-haja vedno dosta kupcev, in zato je zavzela v gospodarstvu tropskih krajev najznamenitejše mesto.
Vzgoj kave zahteva mnogo skrbi in strežbe. Seme se poseje na posebne prostore. Po šestih mescih se mladice presada v pravilne vrste. Drugega leta začne mlado drevesce prvi cvesti in roditi. V četrtem in petem letu rodi kava najboljše, potem začne pešati. Najpozneje v dvajsetem lotu odstrane drevo ter zamene z novim mladim. Kjer je podnebje pretoplo, tam uspeva kava samo, ako raste v hladovini pod drugim drevjem. V vsakem kraju postopajo na drug način s kavo. V Arabiji puščajo drevesa, da po volji rasto, da se v naravnej veličini razvijejo, in obrezujejo samo spodnje veje. Kedar jagode dozore, otresejo jih na plahte. Plodovi se sedaj na soincu posuše. V vseh ostalih krajih, kjer se kava vzgaja, obero plodove, kedar so rudeči. Glavna bratev je maja, in ker pozneje novi plodovi neprestano zore, morajo jih vedno pazno obirati. V Venezueli kakor v vseh ostalih krajih razen Arabije, obrezujejo drevo, da ni višji od l1/« "/• Kadi tega se drevo tem čvrstejše od zdolaj razvija in dobiva gosto, grmasto krošnjo, in zato tudi boljše rodi. V Venezueli raste na jednem hektarju po priliki 2560 dreves. Recimo, da dade vsako drevo na leto 2 % kave, toraj jeden hektar do 5000 %. Na Javi nahajamo nasade v višini od 1200 *"/ na obronkih ta-mošnjih vulkanov, kateri so s svojim riganjem več potov uničili ogromne nasade. Ti obronki so zvezani z mnogimi vodovodi, da se more drevescem vsak čas prima-kati. Kedar hočejo tu novih nasadov nasaditi, iztrebijo kar cele šume, a puščajo samo jedno drevo „dadapa", katero s svojo visoko krošnjo daje senco. V iz-trebljenej šnmi se zemlja dobro očisti, in potem se v pravilnih vrstah posadi kava, in k vsakej kavi dojde po jedna mladiča „dadapa". Tu rodi sedaj boljša vrsta kave, katero nazivajo dadapovo kavo. Ako pa šuino slabo iztrebijo in očistijo, potem v takih nasadih rodi slabejša kava, katero zovejo šumska kava.
V štirinajstem letu se drevesa navadno že odstrane. Na Javi morajo domačini kavo za holandeško vlado vzgajati, to je, pridelek jej morajo v ceno prodajati. V nizkih legah je pridelek vedno obilnejši, no najdražja in najboljša kava pa je gorska kava, katera raste v višini 1200 «y.
Kedar se kava otrese ali obere, potem se moia zrnje iz mesa izločiti, in to delajo na dva načina. Vrenje je jeden način, s katerim zrnje odstranjajo. Plodovi se na kupe nasujejo in puste nekaj dnij. Pri tem začne meso vreti, in samo se od zrnja odloči. Pri najboljših vrstah kave odpravljajo zrnje od mesa vedno s silo. Zrele obrane plodove znosijo v posebne stope, in tu se zrnje   od   mesa  spravi.    V  jednem   in   drugem   slučaju
suše odločeno zrnje na plahtah. Pri sušenju se mora zlasti paziti, da zrnja dež ne zmoči, ker potem izgubi barvo in postane dosta slabejše.
Posušeno zrnje ima na sebi še vedno tenko kožico, katera je sedaj trda in tudi ta kožica se mora odstraniti. Za to imajo posebne valjarje. Poteoa pride kava še na sito, da se očisti.
Kava je sedaj gotova in prirejena, ali še ne more v trgovino. Ona mora še nekaj let poležati, ker s tem ležanjem še le do dobrega dozori in dobi potrebni duh. Fine, drobne vrste arabske kave leže navadno tri leta, In še le potem gredo v promet. Druge večje in slabejše vrste morajo mnogo dalje ležati. Najprostejše ameriške vrste leže tudi po 10 do 14 let. Kadar se odležana kava na brodovih prevaža, treba je paziti, da jej ni blizu taka predišeča tvar, ker jo kava koj nase potegne, s tem pa se pokaži.
(Dalje prihodnjič.)
-----    365    -----