List 4.
Posvečeno bodi tvoje ime.
Oda  iz   „Visoke pesmi"   Koseskiga.*)
w
»¦adonite združeni svetovi, Vse danice, zvezde vse višin, Zemlje toki, morskih rek valovi, Zraka piš. kreposti globočin! Zadenite trombe kerubimske, Harpe svete korov angelskih, Zadonite pesmi serafimske: Hosiana bitju bitij vsih!
Sveto, sveto, sveto vedno bodi Tvoje ime pravice silni Bog! Na kolena zemlje vsi narodi, Pojte »Sveto, Sveto, Sveto« krog! Sveto ime neskončnima spomina, De častim te vredno, daj, o daj! Posvečeno v duhu tvoga sina Bodi tu in tam in vekomaj!
Ko se cvetje krasne tulipane
Letnih ur iz popja zableši;
Ko svitlost prikazni še neznane
Nočni mrak obnebja preleti j
Ko po zraku zime jasno studne
Tisučerno zvezdic blesketa,
Se zavzame človek zgodbe čudne,
Serce mu stermenja duh navda.
To pa je o blesku tvoje slave, Kar ob soncu žar večerni je 5 Iz odsvita večne luči prave Le utrinka blede iskrice. In stermenje tebi zaderžali, Pozabili tvojo slavo bi? Bi češenja tebi ne skazali, Ki te luči živo jedro si?
Ko posvetni bliža se visosti. Ki kot on je v djauju sanj in prah, Čut obide lastne ga slabosti, Neželjen mu šine v žile strah.
*) V pričujoči pesmi podamo bravcam »Novic« za pokušnjo en del »Visoke pesmi« (Hohes Lied), ki jo je naš Koseški zlagati začel. Oda pobožna je ali »hvmnus«, v kteri pesnik razodeva občutke, obujene po premišljevanju nadčloveškiga, nevidljiviga — Gospoda nebes in zemlje! Serce nadušeniga pesnika hrepeni v ti »Visoki pesmi« iz doline žalosti in solza po nar višjim svetim bitju! Slovenci imamo še clo malo pesem te verste. Gosp. Macun piše v svoji knjigi »Cvetje slovenskiga pesničtva«: »Naj slavniji hymni so psalmi kralja Davida — kar se tiče pesničtva pobožniga, njim nije para u nobenem narodu—in hvmni starogerčki. Za hymne derži v slovenskim: »Pod lipo« in »D o m oho d duha« gosp. L. Tomana, in »Oda Bog« po Deržavinu poslovenjeno od   Koseskiga;   —   u   ilirskim:   »Bog   v  veličanstvu
svome i. t. d.«--------Visoki duh, žlahno   serce in krasna
beseda našiga »mojstra pevcov« so tri lastnosti, ktere pred vsim taka veličastna pesem terja. De bi jo nam pac kmalo celo podal; bo gotovo enoglasna želja vsili Slovanov.                                                                     Vredništvo.
Se ponižno močnimu priklanja, V blesku kron mu serce trepeta. Se za čast posilnika poganja, Ki mu ljud za nohtam smet velja.
In bi tebi slave ne zapeli, Ki si vse visosti kralj in carj Tebi, ki si oče zemlji celi, Vsim stvarem, zvezdišu vsim vladar? Ki, ko streseš rob obleke svoje Vse te svitle sonca otamniš; In če migneš novih svetov roje Iz kaosa vihrati storiš.
Sveto bitje! Živi Bog ljubezni Tebi samo čast in slava gre; Posvečeno v strahu in bojezni, Posvečeno bodi tvoje ime! Tebi le spodobi se češenje , Tebi gre de glasno vsih strani Te žival neskončno mergolenje De te duh in praha sin časti.
Zadonite vsi tedaj svetovi, Vse danice, zvezde vse višin, Zemlje toki, morskih rek valovi, Zraka niš, kreposti globočin; Zadonite trombe kerubimske, Harpe svete ves nebeški raj, Zadonite pesmi serafimske: Sveto, Sveto, Sveto vekomaj!