Zemljepisje v Ijudski šoli. CDalje.) Med Oplotnico od zabodne in med Bistrico in po njenem iztoku nied Ložnico od vzhodne strani, se razprostirajo od Pohorske strani proti Dravini griči, ki podaljšujejo izrastke pohorske in tu bistrijško planino, ki se od Pohorja razvejuje krez Veliki kogel, sv. Tri kralje, Greh, do Slovenje Bistrice. Haloze so hribi in griči, ki iztekajo iz rogaške gore in iz Maceljna in se razprostirajo do Drave in Dravine, Černa gora in Najšberg še je nad Dravino. Zahodna meja jim je proti boškemu podgorju, to je proti štatenberškini bribom štoperski potok. Rogatnica jih deli o gornje in spodnje Haloze, one so na levem, te na desnem bregu Rogatnice. Haloški hribi so okoli Leskovca in sv. Vida okrogli in podobni hribotn v slovenskih goricah , sicer so erlasti, stermi in verhi njihovi ozki. Na desni strani Rogatnice so spodnje Haloze, glasovite po haloškem vinu. Jugovzhodni izrastki maceljnovi delajo mejo proti Hervatskemu. Od- meje proti Dravi se verbi znižajo, in tii imamo v spodnjih Halozah (ri poglavitne verste verhov, ki se vlečejo proti Dravi, in so dotlej še razve stranskib verliov nad 1000 visoki, perva versta gre nied Rogatnico in Fajno, od Maceljna krez Sedlašek, Podlehnik, Tomajno, Pristavo do St. Janža, sv. Vidu nasproti, na zabodni strani odpada k Rogatnici na vzhodno stran pa ima poprečne verhe do Tajne kakor je ložinski verh, Gruškovec in terdobojski verb, Leskovec, Tranbrek. V drugi versti verhov med Tajno in Belo gre več vrhov blizo do sred širine med hervatsko mejo in Dravo, tii pa vzhodnje verhe belski levi pritok, zahodnje pa tanjski desni pritok preterga, na oni strani se zopet podaljšajo do Drave. Tretja versta med Belo in zaverškim potokom ima zopet, precej sred potokov, svoj glaven verh, in razpošilja odtod stranske verhe. Veliki verh y2 JZ. od Zaverča je 1306' ? visok, Zaverč, cerkva sv. Barbare na Hervatskem 1027' ?• (Daije prih.)