' in. t.ll ilmnihil ■ I. |__ t - » * ___|_ 1| f,,.-l-.. oiaiu. AOMncan in apirii, rorrign NO. 66. . v - : ■•*■<■ * ' '" ' fr • : ...... ' ' -*f ' ' ' ' 7"' ffjp . - " ' ' ■ /'•• V* ' V^J ' * "T* "Tf* ...... " -----. "" Oevelandska Amerika NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. nian Societies tod Organi, satfcms. LETO X. — VOL. ' i .' CLEVELAND, OHIO WEDNESDAY, JUNE 6th, 1917. II MILIJONOV SE REGISTRIRA ■■■■ -——■ — . -- ' i« ■ ■ i -—---—......1--- i Nabiranje vojaštva za armado. ■-"•v 1 Do 2.500.000 jih je sposobnih, da so pobjenl na zborovanju v St. Louisa, SO® reprezentirali nemške interest in so bili v silnem nasprotji proti Ameriki. S stranko, ki ži z Nemci, jaz nimam ničt*4||| opraviti. Ameriška komisija v Rusiji iRjusko pristanišče, 3. junija^l Ameriška (komisija, kateri Bg||| čeljuje Elihu Root, je dospejll v Rusijo in se j« podala j 1 ■ irfflj Petrogradu. Namen te komism je proučiti današnje ruske raz- |! mere in določiti koliko nftj A8® merika pomaga Rusiji, da činjii pirej ustanovi močno vlado, | Joffre pomaga Pershingu. Pariz, 5. junija. Mlaršal Joffl fre je bil postavljen od voinffil« ministerstva, da preskrbi potrebno za ameriško udclaHJ v ojni na strani zaveznira|H Joffre bo glavni svetovalecl ameriškemu generalu- PeidpB ing«, katerega v kratkem mfl čakujejo v Franciji. V Paržala pripravljajo ogromen sprejem | za ameriškega generala, kaf|H hitro dospe z Amerikanci v j glavno mesto Francije. Ogromno vojno posojilo. ; Washington, 5. junija. Zn| menja kažejo, da bo posojnH Zjedinjenili držav od str Amerikancev štirikrat podpMH no, t. j. da bodejo Amerik; ponudili ameriški vladi najm^H osem tisoč milijonov dolaifl^H $8,009,000.000.00 za vojno &lmm ti Nemčiji. Vlada zahterjjSH ,000.000000. Priprosti ko|l bogati ljudje enako hitro {fl| pisujejo vojno posojilo. Ali ste že kupili Liberty sojilo? Oe niste, pojdite I«mH na banko in kupite tam poso)fl lo svobode. Prej dobijo države denar, prej bo vc^jH gotova. Prej pade kajzer s pnd stola, prej se neha preltvs^H krvi. In vi lahko potntfflH uisftaviti prelivanje krvi, če 11H ipite Liberty Bond, Vsaka blfl| ka vam da pojasnilo. 370 aretiranih. i Washington, 5. junija. Vlada 1 Zjed. držav je dosedaj aretira-H la nad 300 mož, ki so govorili \ proti registraciji. Nad 50 pro- ; centov teh so Nemci, večinoma 1 socijalisti. Ogromne kampe za "slackerje" Beseda "slacker" pomeni . človeka, ki bi se rad nepoštenim . ipotom izmazal od vojaške službe. Teh ne bodejo trpele Zjed. države. Na zapadu se pripravljajo ogromne kampe za one, ki bodejo zaprti, ker se niso dali registrirati. Delati bodejo morali pri obdelovanju nove zemlje v pustih krajih, kjer še ni pripravljeno ničesar za kmetije. Pričakuje se, da bo kakih 50.000 oseb na ta način zaprtih, in vlada bo imela od njih dobiček, iker bodejo morali zastonj obdelovati zemljo, ker niso hoteli poslušati postave. Socijalisti zapuščajo stranko. New York, 5. junija. John Spargo, eden na$oljših socialističnih propagatorjev in pisateljev se" je javno odpovedal socijalistični stranki. Z njim zajedno je podal resignacijo Allan Benson, socijalistični kandidat za predsednika lansko leto, vendar si je pridržal ko-nečno odločitev, Vzrolc, zakaj sta se ta dva najbolj uplivna socijalista odpovedala stranki ' je, ker socijalisti delujejo proti splošni vojaški dolžnosti. John Spargo, ki se je .odpovedal stranki, je bil član eksekutivne-ga odbora socijalistične stranke. Socijalisti so za Nemce. Allan Benson se je izjavil: Na konvenciji socijalistov se je sklenilo, da se socijalistična stranka upre splošni vojaški dolžnosti. To pomeni nasilje. In z nasiljem jaz nisem. Socijalistična stranka kot celota ni še spregovorila % svoje besede, ampak oni socijalisti, ki so bili Washington, 1. junija. Zjedinjene države bodejo poklicale v vojno službo najprvo 500,- 000 mož, in za to bo potrebno, da gre na preiskavo najhianj 1,500.000 mogoče pa tudi 2,000 000. Pričakuje se, da bo vsak tretji ali četrti sposoben za službo v armadi. In če jih hočejo dobiti 500.00 za službo, jih morajo poklicati najmanj od 1. 500.000 do 2,000.000, kakor se je izjavil včeraj briigadni gene-neral Crowder pred kongresom. Pričakuje se, da bo v Zjedinjenih državah vseh skupaj registriranih nekaj nad deset milijonov, in izmed teh jih je fizič-!no nesposobnih najmanj 50% ali nad pet milijonov. Nadalje se računa, da bo izmed teh pet milijonov najmanj 2,500.000 odvrženih, ker so oženjeni ali so neobhodno potrebni pri delu. Zadnjih 2,500.000 pa bo moralo služiti. In sicer jih potegnejo k vojakom prvih 500.000 1. sept. drugih 500.000 dne i januarija, tretjih 500.000 1. marca in zadnjih 500.00 pa j aprila prihodnjega leta. če znamenja dotedaj kaže-jo, da vojne še ne bo konec, tedaj sledi nova registracija. Koliko je^ojaštva Y Zjedmje-nih državah. Milicija posameznih držav! šteje danes nekaj nad 300.000 mož, mornarjev je 92.000 mož,' rezervnih monarjev 23.000 mož marinov 27.000 mož, redne armade 165.000 mož, izbranih mož bo i. sept. pol milijona, tako da bo armada Zjed. držav štela 1,107,000 mož. Ta armada se do marca prihodnjega leta pomnoži na 2,500.000 mož. Toda narodni gardi manjka še 200.000 mož do vojne moči in redni grmadi 90.000, in vojni urad se je izjavil, da če do 1. sept. prostovoljci ne pokrijejo ta primanjkljaj, da jih bo 290.-000 več vzetih k vojakom poleg onih 500.000, ki pridejo vseeno na vrsto. Kako bodejo sprejemali vojake Ko bodejo vse številke ¥z vseh držav dospele v Washing-to, koliko ljudi se je registriralo, tedaj se začne šele ogromno delo. Vlada upa, da bo to delo gotovo do 4. julija. Najprvo se morajo odstraniti iz nabranih registracijskih kart vse one karte uradnikov Zjed. držav in mestnih ter državnih uradnikov, duhovnov in dijakov v semeniščih. Nadalje se bodejo . odstranile vse karte onih oseb, katerim manjka ena roka ali noga, alo so slepe, itd. Ne bodejo se pa odstranile karte onih, ki so izjavili, da imajo jetiko, revmatizem, itd. To se zgodi pozneje, ko zdravnik dokaže, da je res tako. Kolo usode se zasuče. Kolikor ostane kart potem, se jih dene v kolo, ki se zasuče in sicer na dan, ki ga bo predsednik določil. One osebe, katerih ime bo padlo iz .kolesa, se bodejo morale dati »nemudoma predati" pri zdravniku, nakar pridejo pred posebni odbor, da se dožene, Če imajo kaj vzrdkov proti vojaški službi. Nobene razlike ne bo med bogatim ali revnim. Vsi bodejo morali enako .^užiti. Nihče ise ne more odkupnti. Vsaka država bo morala dati Število vojakov po razmerju prebivalstva. Kakor 1 hftro bo registracija goto-j va v vseli državah, izda vojni Slovenci prvi pri registraciji -* ' \ m Slovenci so bili prvi, ki so spolnili državljansko dolžnost in se oglasili v torek v volivnih kočah mesta Cleveland. Računa se, da .se je najmanj 6000 Slovencev registriralo. Sledeči Slovenci so bili pfvi registrirani v posameznih precinktih: V 5. vardi, precinct G. je bil prvi Frank Jelen, v precinkt H. iste varde je bil prvi registriran John TirČek, stanujoč ni Sa-cket ave. v vardi 14, precinkt F. je bil prvi registriran F. Kolesar iz ySi ceste, v vardi 15. precinkt B. je bil prvi registriran Frank Pajk iz Ossage, v vardi 17. precinkt O je bil prvi John škrlj iz 72. ceste, v vardi 23. precinkt B. je bil prvi Jos. Gram, v precinktu C, iste varde je bil prvi John Bučar, v precinktu K je bil prvi Charles Armbruster, v precinktu L je bil prvi Anton Krbavčič, v precinktu M je bil prvi A. Adamič v precinktu P je bil prvi A. Vrančič, v vardi 26, precinkt V je bil prvi čelišič. Vse- povsod, kjerkoli stanujejo Slovenci v raznih vardah so bili (Slovenci prvi na nogah in so stali že dolgo časa, predno so se koče odprle, da pridejo na vrsto. Tekom dopoldneva so se vrste čakajočih napolnile, in JftT m ' Mfrfr fr staftrtxhn<» do 600 v rstah. Naval na voliv-ne kooe je bil ogromen. Registracija pa je šla počasi, ker so imeli registrarji silne sitnosti z mnogimi, ker ne znajo angleškega jezika. Večinoma so bili naši ljudje sicer dobro pripravljeni, zakar je preskrbelo naše uredništvo, toda tisoče rojakov je bilo, ki se do zadnjega trenutka niso zmenili za poduk, in so morali imeti velike sitnosti v kočah, da so prišli na vrsto. Prišlo je tud do mnogih smešnih prizorov. N. pr. nekje je '.vprašal registrator rojaka, če je anarhist, in rojak je potrdil, ker ni razumel vprašanja. Drugje je zopet registrar vprašal, koliko je rojak star, pa mu je odgovoril kje stanuje, itd. itd. 111 ■ ■■■ "1 —Izdelovanje žganja, dokler traja vojska bo skoro nemogoče, se je izjavilo več največjih izdelovalcev alkohola, ko se je zvedelo, da je senat nalož^ ogromne davke na alkohol. Toda radi ogromnih davkov se ne bo nič manj žganja povžilo, kajti žganje, ki je sedaj narejeno, je izvzeto od ogromnih davkov. Kar imajo distilerije žganja v zalogi, ga bodejo lahko prodale pod starimi davki, razven da plačajo še $1.10 novega davka, toda kar bo žganja izdelanega od »sedaj naprej, bo imelo silovito visoko ceno. En bušelj žita za žganje se bo računal $20 in vrh tega se nalo-loži še poseben davek $5.00 na galono. To pomlni, da bo ga-lona žganja veljala do $14. Toda v deželi je dovolj velika zaloga žganja, da bo zado&ti žganja za dve ali tri leta, in ko vojna neha, odpade tudi ogromni davek. —Rojaki, ki so imeli spisane registracijske papirje že pred en dan pred registracijo, so se lahko registrirali. Kdor pa ni imel spisanega papirja, je imel silne težave, ker ni znal angleškega. Mi vselej dobro svetujemo rojakom in jim poffižrptTKr Kfcdar pride zopet ^aka prilika, poslušajte nas, in vselej bode-te dobro in hitro postreženi. —-Gospodinje, skrbite, da le-, tos preservirate dovolj sadja . in zelenjave za zimo. Fižol, grah grozdje, breskve, hruške, ku-I mare in mnogo drugih predmie-tov bo letos jako poceni, kajti farmarji morajo konkurirati z domačimi vrtnarji, toda na zimo bo vsa stvar jako draga. Pripravite sedaj. Nakupite v poletju ali jeseni, ko bodejo pridelki poceni, preservirajte doma, devajte v steklenice in imate lahko .vsega dovolj za zimo. Pametna gospodinja se ob pravem času preskrbi za silo in potrebo, nespametna pa kupuje tedaj; kadar je vse najdražje. Nad 6000 Slovencev registriranih. Slovenci so se sqajno in lojalno obnašali skega papirja. Kdor ima državljanski papir se šteje za Ameri-kanca. —Smatra se, da se je v Cle-velandu registriralo do 6000 Slovencev. Ko bo štetje goto-vo* prinesemo natančne številke. Clevelandski Slovenci znajo spoštovati postavo, pokazali so svojo lojalnost, in mi smo ponosni na nje I —£Teki Slovenec, ki se je registriral na St. Clair ave. in 33 cesti ni vedel, če spada še pod Avstrijo in kdo je tam vladar. "I dunno", je kel, "toliko vojsk in kraljev je, da me je popolnoma zmešalo." , t —iSaloone nameravajo zapreti na dan 4. julija. In sicer agi-tirajo agenti suhe stranke za to po celi državi. Nameravajo nabrati 100.000 podpisov, da jih predložijo guvernerju. Pravijo, da če je bilo zaprto na registracijski dan, naj bo še na 4. julija. Guverner Cox še ni odločil in pričakuje se, da ne bo zaprl saloonov na 4. julija, ker Cox je precej liberalen. M|edtem pe priporočamo mirno in dostojno obnašanje v vseh gostilnah, da ne dajejo z nemfri in pijanostjo povoda suhim, da zatirajo — -T*-"- ■■ .....irlu- fr davnini ICt .1 .. - - gostilne. Iz Racine, fWis. se poroča, da je moral tam neki John Robič poljubiti ameriško zastavo, potem, ko se je upiral registraciji. Njegovi sodelavci v tovarni so ga prisilili, da je »na kolenih šel do zastave, jo poljubil, po-j tem so ga pa peljali v kočo na' registracijo. Robič je danes! ponosen, ker se je registriral. Dobil je druge pojme. „ —-Kdor rojakov ve za ka»kega rojaka, da se ni registriral kakor zapovedano, ga mora nemudoma naznaniti v City Hall. To je dolžnost Vsakega, ki prebiva v Zjed. državah, glasom razglasa predsednika Wilsona. Ce vi ves-te za katerega, da se ni registriral in tega ne poveste, tedaj bodete tudi vi zaprti, če »ne izdaste krivca. To naj si zapomnijo rojaki, da ne pridejo po nepotrebnem v neprilike. Toda ne hodite v naše uredništvo radi teh stvari, pojdite v City Hall, kjer morate naznaniti imena. Storite to takoj, da ne bo prepozno. To pa ne velja za one, ki niso mogli priti na vrsto. ' ,» —Mnogo sto mož, ki se je registriralo v torek, }e šlo iz volivnih koč naravnost na re-grutno postajo v mestu, kjer so se prostovoljno zapisali v vojake. 1470 se jrh je oglasilo v ptoildeljek 760 v torek, vzetih je bilo 1290,. —Councilman Damm je pri seji mestne zbornice v. ponde-ljek protestiral, da bi mesto dobilo 300 novih policistov. Izjavil se j«, da mesto nima denarja, da bi plačalo policiste. Damm je predsednik mestnega finančnega odbora, in on mpra vedeti. -r-Registracija je -signal, da je Amerika lojalna celemu svetu, se je izjavil predsednik Wilson. "Registracijski dan je dokaz, da Amerika še ni pozabila onega duha. ki je naredil Ame-; riko svobodno. Registracijski dan je dokazt da se bodemo borili proti vsem, ki uničujejo svobodo narodov, dokler »ktj-nji narodne dobi svobode. Kdo Kajzer se mora tresti na svojem prtrstolu, ko bo čital poročila iz Amerik«, da se je v torek 5. junija oglasilo nad enajst milijonov Amerikancev za registracijo glede vojne službe. Te številke so nadkrille najbolj smela pričakovanja vseh uradnikov, bodisi mestnih, državnih ali, zvezinih. Tako ogromna je bila registracija po celi deželi, da je zmanjkalo tiskovin, in so morali tiskarji tiskati posebne karte, katere so potem vozili v avtomobilih na mesta, kjer je bilo pomanjkanje. In vzoren red ter zadovoljnost je vladala povsod. Ljudje so čakali do štiri ali pet ur pred volivnimi kočami, da so prišli na vrsto. Tupatam so se vsuli ljudje mahoma nad yolivno kočo in zahtevali, da gre delo hitreje od rok, toda sicer je bil nemir. Težave so bile sicer ogromne, kajti stotisoči niso znali angleškega in vzelo je do trideset minut, da je en sam odgovoril na razna vprašanja. Izvrstno so bili postreženi oni, ki lo imeli od na« spisane karte. Ti niso imeli nobenih težav. Angleško časopisje omenja to kot izvan-redno pohvalno dslo. Kar je pa posebno razočaralo volivne uradnike je dejstvo, da je le malo. ljudi zaihtevalo, naj bodejo izvzeti od vojaške službe.) Krasen duh je vladal povsod. Zdi se, kot da je Amerika pripravljena z ogromno silo, da uniči kajzerja kakor ni bil Uničen še noben drug cesar po-prej. Naši Slovenci so se odzvali klicu v najbolj ogromnem številu. Vsi časopisi poročajo, da je bil pritisk največji v 10. 15. 23 in 26 vardi, kjer je največ Slovencev., Do 500 rojakov je tupatam stalo -pred volivno kočo. Nad 100.000 oseb se je registriralo v Clevelandu, toda mnogo tisoč jih je ostalo še, ker niso mogli biti na vrsti. Volivne koče so bile odprte do polnoči, registratorji so omagova-li od dela, toda naprej se je vršilo delo do slednjega konca, ko so odpovedklfc človeške moči, ko je zmanjkalo kart in petroleja v svetilkah volivnih koč. Je to strašna armada, ki jo imajo Zjed. države za seboj. Oni rojaki, ki se niso mogli registrirati, se opozarjajo, da bo vlada odločila najbrž še en dan za registracijo. Nihče ne bo zaprt, Če se dokaže^ da je imel dobro voljo, pa ni mogel priti na vrsto. Zaprti pa bodejo še ta teden oni, ki so se izjavili, da se ne pustijo registrirati Vlada ima njih imena. Pregledali se bodejo zapiski, in če njih imen ni notri, gredo v ječo za eno leto, potem pa bodejo prisiljeni služiti* Socijalisti, ki so govorili proti registraciji, bodejo zaprti, in če se dožene, da so celo druge aktualno pregovorili, da se niso registrirali, dobijo 6 let ječe. Toda pomnite, da dobi še vsakdo, Id ni registriran, še eno priliko, da spolne to dolžnost. —Ameriško časopisje je prerokovalo, da se bo v Clevelandu registriralo kakih 10.000 tujcev in do 40.000 Amerikancev. Toda slabi preroki 90 ti časopisi. V Clevelandu se je registrira- 1 Kaj pomeni Liberty poso-| jilo za vas. j VI ŽIVITE v tej deželi, ker mislite, da je to boljša dežela za vas. I V ČASU mira varujejo Zjedinjene države vale Življenje, svobodo in lastnino, in vi nikdar ne opazite različnih načinov, kako vas varuje vlada in kaj dela za vaa. 1 II DANES pa so v Zjedinjenih državah izvanredni odno- šaji. Zjedinjene države so v vojni s silami, ki hočejo uničiti vašo svobodo, vzeti vašo lastnino in mogoče življenje. Te sile so to naredile z drugimi narodi in naredijo z vami, če jih ne ustavite. ■ NAČIN, da ustavite vojno je, da posodite vaš denar vla- di Zjedinjenih držav. Vi ne mečete denarja preč — posodite ga na 3^3% procenta, prosto davka, in vam se zopet povrne ves vaš denar. » VSAKA oseba v tej deželi mdra pomagati. Nikomur ne morete bolj pomagati kot če kupite LIBERTY posojilo. Pobite to posojilo po $50, ali $100 ali več na lahka odplačila. Toda da ohranite svoje življenje, svobodo in lastnino, morate kupiti danes. Samo nekaj dni še preostaja, torej pogovorite so s svojo banko. il 9 3 THE LIBERTY LOAN COMMITTEE OF CLEVELAND, ZA VLADO ZJED. DRŽAV. 1 E. R. Fancher, governer, 4. districkt federalne rezervne ■ banke / Ameriški trgovci dfflžijo Italijo, J da skrivaj podpira Nemca z blagom Italija »skrivej prodajala fail baževino Nemčiji in celo To poročilo je vzbudilo vjjjfl kansko senzacijo v ameriakuB krogih, in nadaljna preiskav|H je bila nemudoma odrejen^ Znano je, da se bombaz^^H rabi za obveze ranjencev^j^^H je bomaževine silno primanHM valo v Avstriji kot v NcmjU Da je pa mogla Nemčija toliki skrbeti za svoje ranjence, j egg prvi vrsti se zahvaliti Italij^H je zakladala Nemčijo s 'tem trebnim materijalom. Da $#jH toliko nemških ranjencev zopeji vrnilo na fronto, je hvala iaSBI stni postrežbi' in dovolj velwj množini obvez za rane.^^H Nemčija ne bi imela bombaževine, bi morala že JH9 nehati z vojnbrker se njeni njenci ne -bi mogli vračati H bojno polje. Italiji ni bila še nikdar aH kritosrčna napram nikoteuHS zato pa je tudi laška koajH ki se sedaj nahaja v Amdfl povsod le »hladno sprejeta. jM čim so amerišk>e oblaflt^H francosko in angleško konM jo, ko se je nahajala v ZjedJj žavah, pa ni ničesar slišati o | Boston, 5. junija. Da Italija ni odkritosrčna v svojem boju napram Nemčiji in Avstriji, spriČuje izjava posebnih poročevalcev, katere je postavila "National Association of Cotton 'Manufacturers", in katero poročilo je včeraj prišlo v javnost- V tem poročilu se trdi, da Italija importira bombaževino iz Amerike in jo potem za drage denarje prodaja Nemčiji. Nemčija ne bi mogla skrbeti toliko za svoje ranjence, če ne bi dobivala pomoči od laških trgovcev. The National Association of Čotton Manufacturers priporoča, da ameriška vlada nemudoma vzame pod svojo kontrolo ves pridelek bombaževine, in obenem pristavlja, da če bi se ta korak naredil že predTremrieti, da~T>i bila danes vojna že zdavnej končana. Statistika kaže ogromen prirastek eksporta v bombaževini leta 1914, 1915 in 1916, Italija je dobila tekom osmih mesecev, ki so se končali februarija meseca letps nad 200,000.000 fun-1 tov bombaževine iz Zjed. držav, kar je trikrat preveč za njene potrebe. Poročilo pre- IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. s AmviKo - $5.00 Za Cl+tfd. po poJtif4.00 KB MsVropo - $4r.00 Posamezna Jt&%fil/(a - Jc Topim. h to «J•• »rt«« >» "qwh>to tanh" «11* nr.OUmAVR.M B.. CUBVHAND. OHIO TKlJtPBOHl COY. PSIMCCTON 1M g| ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. pRetd by 25.000 Slovenians in the Cty of Cleveland and elsewhere. PUvertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Wintered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, hvaliti, toda rečem vam na moško besedo, da to, ikar sem jaz naredil v škodo Avstrije, ne sniom sedaj še javno pisati. Mi oprostite ?! BiH smo okoli MlilanoVca. Solnce je Ikrasno sijalo po tem krasnem Valjevskcm gorovju. Krožile so mi razne misli ipo glavi, kar eden, dva, tri...vrgel sem od sebe vse, kar me je težilo in bežal sam v dolino k sanitetni postaji, kjer so mi obvezali roko. Odtod iso me poslali v neko hišo, kjer sem imel ■ prenočevati. A v noči je začela avstrijska armada bežati kar se je dalo. Šel sem iste noči v ] neko vas, kjer sem se seznanil z neko družino pred par dnevi. . i Prišel sem fja proti jutru. Na 1 [mojo in njih željo sem ostal prinj njih skrit. Okoli 4. decembra pa sem -se že pobratil is Srbi, našimi brati, imeli smo napitni- < co: "Živela slovanska misel!" t .S tem se je začelo ujetnisko { življenje v Srbiji. Dalje prihod-njič. ' j .Srčno pozdravljam vse slo- -vertske rojake v Ameriki, Vas Stanko. s ' 1 Zakaj nas je Nemčija p«- J tegnila v vojno? z n --. , J b "Ravno isti dan, ko je nem-ški kancler naznanil brezobzir- j ni, strahoviti način subrrrann-' a skega boja v nemškem držav-nem zboru, istega dne, ko je nemški poslanik pismeno obja-vil državnega tajnika Lansinga o nemški odločitvi, in štiri dni . prej, predno so bile diplomatic- . ne razmere z Nemčijo preki- t njene in 66 dni prej, predno jih je Avstrija na lice mesta, kjer so se zločini dogodili, zaslišala je pod prisego priče in očividce/ nakar se je vse to spravilo v državne arhive, da pride v pošte v ob priliki, (ko pride dan — strašnega plačila za moderne zveri v človeški podobi. Ti zapiski nemške grozote so izšli v posebni knjigi, 'ki se imenuje '^Crimes or Germany". Uredništvo našega lista je dobilo to ktajigo v rolke, in prestavila se je na slovenski jezik. Tekom 14 dni pričnemo v listu priobče-vati zapiske teh satansko-zve-rinskih del modernih Hunov-Nemcev. Nihče, ki začne en krat brati te uradne , zapiske strahovitostij, ne bo mogel od-jenjati. Hotel bo nadaljevati do konca, da se prepriča in osvesti ter zapomni strašna dela one ga naroda ki se je dvigal nad vse druge s strašno nad- kulturo, ki je v resnici grozovitejša kot M\arsov ples ljudožrcev. Opozarjamo naše naročnike na to izvanredno delo, ki izide v kratkem v "našem listu. Pripomnimo le toliko, da je vse, kar je tu v strašni pripovesti napisanega, resnično do zadnje pike, potrjeno od francoske, belgijske in ameriške državne komisije, zapriseženo od svedo- 1 kov in očividcev, tki so bili na mestu krvavih dejanj. Človeku ,se ježijo v resnici lasje, ko bere te grozovitosti, in namen teh zapiskov je, predstaviti nemško kulturo v pravi luči civilizaciji vseh narodov, da ee ljudje naučijo, kaj* je plemenitost, poštenost v boju, kaj je pa rabljevo delo, skrunilsko delo pobijanja nedolžnih otrok in slabotnih žensk. (Naročniki, pozor na te zapiske, povejte tudi drugim, da bodejo brali. Kaj enacega ni > Kdor ze pije, naj se drži kolikor mogoče vi-■ .na — pnetč od viške. Ko pridejo naši ljudje sem, ' se najprej začne pijača. Pije se doma, in drugod, pije se povsod. Pa ne isamopije: žre se: Ljudje se jeze proti prohibiciji -r- a tisti, ki pijejo čez mero, so najboljši agitatorji za njo. Koliko nesreče in smrti je bilo že radi pijače —■ 'koliko ti-sočev «0 ii piečale naše ipodporne organizacije za posledice pijače. Koliko ljudi je že bilo (ponesrečenih — koliko jih je umrlo za jetiko in drugimi boleznimi, iki so prišle kot posledica oslabelega telesa. Pri slednji -nosreči, Iki se -dogodi izven dela, igra .pijača kolikor toliko vlogo. Gotovo je eno: polovico vseh naših ljudi, kar jih je tukaj, je tako izgubljena v pijači, da ne čftajo nič, se ne brigajo za nič in zapravijo vse sproti. Ti ne podpirajo ne listov ne organizacij, ampak samo svojp žejo. Ti ne sknbe za drugo hrano Ikot šflopis, da zapravijo še tisto malo pameti, kar jo imajo. Proti fkroničnim (pijancem boi treba nastofti-ti ipiTej ali slej; ti namreč osjramočajo ves naš narod, Pred a najboljše, da jo pusti. Tudi Američani pijo — a redkokdaj boš vi-d«I koga pijanega. 'Seveda jih je tam gotov odstotek, Iki prav tako ali še bolj pijo, pa je tudi ve-lfk odstotek, ki sploh nič ne pijo. Mi pa lahko rečemo, da pijemo vsi in najmanj polovica vseh — preveč. . Učimo se od Američanov tudi vztrajnosti in deda. Priznati moramo eno Ameriki, da slkoro vsalk dela. Pravimo "skoro", kajti brez dela živi e del bogatinov, ki se maste ob žuljih in odiranjih svojih prednikov. To je navadno že duševno inferiorna rasa, ki pride v javnost k večjem po kakih škandalih. Drugače so pa Američani jako pridni, vztrajni in delavni. V starem kraj« smo videli ljudi, ki jim je šlo le srednje dobro, pa niso nič delali. In ljudje so rekli: ta je srečen, temu je treba delati. Če je pa že delal, so pa rekli: ta je neumen, dela, pa ima dovolj. Ta bi IahJko samo sedel, jedel in p*l. Kadxr mamica največ pričakujte od svojega«ina, pravi: rmi ne bo treba delati. V Ameriki dela vse. In dela pridno. In zato tudi kaj ima. Že marsikateri je rekel, ki je prišel sem, da bi mu ne bilo treba Amerike, če bi bil doma tako delal. 1 Kadar človek dela, mora vedeti, kako dela, da ima največ koristi. Zato mora človek delati vselej z rokami in z glavo. Američan je vedtel to in ,zato ima danes pripomočke, 0a lahko jediem obdela več polja, Ikot v starem kraju cela vas. Američan ima sistem, ima stroje, ima vedno in povsod svoj razum. In treba je, da je človek vztrajen. Kdor je imel kaj izkušenj z našimi ljudmi na farmah, bo priznal^, da manjka nam pred vsem vztrajnosti. Človek dela in dela — večkrat več, kot je treba, pa misli, da bo kar v eroeim letu prišlo. Pa ine pride. In če ni še drugo in tretje leto — Ihajdi nazaj k industriji, Ikjer je vsak teden denar. Vsaka težava mu vzame pogum. Prvi naselniki so hodili dneve in noči do civilizacije, za nas je pa par milj že preveč. Vztrajnost — to je vse. Človek si mora napraviti račun, vredfti pota do cilja, (potem pa hoditi vztrajno 'bretz ozira na desno ali levo, brez ozira, ali je vzpeh ali ne. Najlepšo priliko imamo, da se nekaj naučimo od Američanov. Koliko naših rojakov se vrne v staro domovino — a kaj prineso seboj ? Spomin na svobodo — to je vse. Koliko bi se lahiko naučili tukaj, in kako bi tam prav iprišlo. Kako bi bil tam narod hvaležen, ko bi prišlo iz ^Amerike res nekaj dobrih farmarjev, res nekaj praktičnih kokošar-jev, (ki bi pokazali ljudstvu, ikje so še tisti viri, iz katerih se zajema blagostanje. ^Površnost in lahkomiselnost naša presega vse meje: Čas je lansko leto prinašal zanimive članke o ikokošjereji. Radovedni smo, koliko ljudi je čitalo in zasledovalo to. Prinaša članke o vrtnarstvu in kmetijstvu — o zdravju in bolezni — o vsem, kar je potrebno, da ve vsak srednje izobražen človek. Velika večina sodi tako-k : ko-košjereja je zanimiva za tiste, Iki imajo kokoši. Vrtnarstvo je prav dobro za tiste, ki imajo vrtove. Rrazprave o boleznih se tičejo tistih, ki so bolni. —Pa ni res. Živali si preskrbe gorak kožuh, predno pritisne mraz. Bobri nanašajb za zimo, dokler je žito na ipolju. In ti, ki delaš danes v jami ali tovarni, vedi, da ne boš vedno tam, da boš nekega dne bridko obžaloval isvojo ne-brižnost. Vedi eno: nikdar ni še nikomur škodilo, da je kaj vedel, na drugi strani je pa fakt tukaj : da človeška nevednost spravi več ljudi pod zemljo kot vse bol-ozni, in vse vojske skrutpaj, da človeška nevednost edina eprovzroča vse zlo, vso 1 mizerijo na tem svetu, da je človeška nevednost tisto sredstvo, s katerim te drže v kleščah večne odvisnosti in sužnjosti. • "ftAR" S tem, da vzprejniemo ameriško svobodo i zasvo^o, da delujemo za novo domovino, kot deluje ona za nas, da se borimo za ideale ameriške republike — smo šele napol američani. Mfi ne 1 smemo vzprejeti samo njih ustave in uprave, • ampak vzprejeti bi morali tudi to, kar je t ame- > riškem narodu lepega in častnega. In v iprvi vr~ ■ sti je to: KARAKTER IN ZNAČAJ. Človek se ne loči od drugih samo po svoji z>uinanji podobi, ampak po notranjih posebnostih. Značajen človek ima v vseh vprašanjih svoje stališče, svoje prepričanje, katerega ne zamolči, katero ni naprodaj. Seveda, težko je biti značaj, mnogokrat se človek zameri, nakoplje si sovražnike medtem ko še neznačajen človek lepo zma-že. Značajen človek se ne izogiblje, ne zvija, pove in če je treba, tudi brani. Značaj kaže odkrito 'lice, pove resnico jasno in glasno, da ga vsi vidijo in slišijo. žal, da smo mi jako slabi gjede značajev. Človek najde tako malo značaja, da včasih nehote vpraša sebe, ali je to res tisti krepki narod, 'ki se je znal ohraniti stoletja,-dasi pritiskan m zaničevan od vseh strani. Človek dvomi, če je mogoča kaka bodočnost s takimi znasčaji, če se spIoHt izplača, da se žrtvuje. Odkod vse to? Tiste proklete razmere starega kraja. Ljudstvo so sužnjili, odvziefti vsako besedo, vsako misel. Vse je v jarmu, vseorgunizovanorda orjena komando. Eni iso uviti' vse, drugi zatajili, tretji se sploh niso razvili, četrti — in teh je največ — klanjajo svoje vratove, v svoji duši pa mislijo drugače. Preslabi so, da bi za vpili: vi sužinjarite z človeškim dostojanstvom. VdlikanSki bič visi nad njimi — boje se te sile, tresejo se p«red tem bičem. In klanjajo -se, kot se klanjajo drugi^r-kajo se na prsa in molče z dragimi vred. Kaj maga, če čutijo drugače, 'ko pa ne smejo ipove4 dati. Njih voditelji jih na vprašajo: kako čutiš, ali varaš nas in nebo — varaj vse, kaikor hočeš, samo — molči. Uči se Ihinavstva pri svojih predpostavljenih: ko se je začela sedanja svetovna vojna, so brž prišle v promet razglednice, ki so kazale, kako kleči cesar in moli za zmago avstrij* skega orožja nad "sovražniki." In nedolgo teg% je molil Korel v dunajski cerkvi baje od Berch-tolda spisano molitev — in vse je reklo: kako je cesar pobožen. Vse navidezno. Če bi kdo videl življenje teh -pobožnjakov za kulisami,'bi se naj-brže moral prijeti za nos. • Vse to je vplivalo na nas, na paš značaj. Bili smo taki — kazati smo morali drugače. In to kaj žalostno odseva danes med nami. Sestani ise danes s tem: najboljše prijatelje ti bo obral. Redko boš kdaj narajinal človeka, ki bo o drugem ali drugih govoril samo dobro. Če ipa pride s tistimi skupaj, bo v obfaz sama ljubezen. Koliko se pri nas deluje za to, da' bi razne skupine ohranile svoje značaje na zunaj. Kakšni so ljudje v njih, 'kako ti slede svojim dolžnostim, o tem se ne vpraša. Zadoščeno mora biti formalnostim — to je vse. Bodi pa, kakoršen hočeš. O Američanih)smo slišali, ko smo prišli v to deželo, da ne lažejo: če ga kaj prosiš, se ti ne bo zvijal, da ne more, da nima, ampak bo kar povedal, da ti da ali ne. In nam se je zdelo to tako č>udno. Pri nas nikdar ne ve človek, kaiko naj razume odgovor. Vedno vsebuje: da in ne. Američan pove svoje prepričanje, se ga drži in tudi bori se zanj, če je treba. Je narod značajev, je narod mož, ki ve, kaj hoče, ki pove doibro in slabo v obraz, ne pa dobro v obraz in slabo za hrbtom. Če je tvoj prijatelj, je »prijatelj vseiskozi, v sreči in nesreči, ne ipa tako kot pri has, ko drži prijateljstvo samo toliko časa, dokler se izplača. Američan, naj bo obsojen in zaprt za karkoli — vedno ima nekaj prijateljev, ki so mu zvesti, ki delujejo zanj vedno »n povsod. A kako je pri nas ? V Ljubljani je bilo, ko je neki mlad, inteligenten človek vdaril v pijanosti policaja — kar je bilo po avstrijskih postavah utpor proti oboroženi sili in seveda tudi zapor treh mesecev. Pravil nam je leta pozneje, da ga ni živ hudič pogledal, ko je prišel iz zapora -r- celo nekdanji najboljši prijatelji so se ga ogibali kot garjavega človeka; ko je iskal zaslužka, -so presenečeno zmajevali z glavami kot bi hoteli reči: k nam, takim, dobrim, poštenim, pobožnim dušam prihaja ta — ta. A če bi tiste poštene duše iziprašale svojo vest, bi lahko ihiudičiu služili za zglavnik, kadar kuri. '.Seveda se ne vpraša: kako je: glavno je, da se kaže na zunaj — zunaj naj bo -lepo in mikavno kot jabolka ob mrtvem morju, znotrai je pa lahko sam smrad. Ali so to značaji? Danes se ti liže, jutri te obira, pojutranjim te hvali — dan kaisneje vpije o tebi kot o lopovu. Danes je tak, jutri tak — noben kameleon se tako ne izpremi-nja kot človek brez karakterja. Pomnite : najlepše je biti značajen, četudi najtežje. Včasih trpi — pa ne dolgo in tudi ne vselej. Človeka s karakterjem vsak spoštuje': pristaš in nasprotnik, medtem ko človek brez karakterja kmalu doigra svojp vlogo ker ga kmalu spoznajo, kot da je nož na dve ali na tri strani Takoj za značajem »pride zmernost v pijači. Eno je gotovo: da se preveč pije med našim narodom v Ameriki. Kako žalostno je, oe človek čita poročila zastqpnikov, ki širijo duševno hra- t-ri^rl nun vr\A * fulfQt »A rif^io QntDO Hfl >1113" III./ IllCtl II1I3 Tleli l/U * vUnwJ ilv Vllttjv/, v.TatlW jo dovolj piti — to je vse. Ali : dolarja za duševno hrano se mu zdi škoda, za pijačo pa ni škoda. Zamera gori, zamera doli: pijače je pol preveč. Ljudje, ki »potujejo oikoli, pripovedujejo, da vedo, kje žive naisi ljudje ipo tem, ker je okrog hiše veliko zabojev za pivo, ali isodov ali razbitih steklenic^ Ljudje, ki žive zunaj, priznavajo sami, kako se ,pije. Res ne moreta prestati dva rojaka pol ure brez pijače. . In ko bi bilo saimo to. 1S0 kraji, kjer je vsaka hiša oštarija, seveda ibrez pravice, kar je toliko slabše, ker prodajajo taka pijačo, ki bi slona ubi- > . ' J katera sem moral nesti"~v boj p-roti lastnim bratom -Srbom. , Zločinstvo vseb zločinov! Vlak je sopihal preko Zida- : negamosta, Zagreba, Siska do 1 Slavonskega Broda. Tam smo se presedli na ozkotirno želez- < nico, ki nas je vozila po bosanskih tleh, severovzhodno od Sarajeva. Prišli smo po enodnevnem pohodu posle te vožnje na pogorje "Marjanovič" po imenu. Prenočili smo v gozdu. Dež je lil neprestano, tema strašna, a blata, ojoj! Bog je bil grozen, vnel. se je boj, ali ni se videlo kdo strelja, kje je sovražnik, nič, popolnoma nič. Naš ko- 5 mandant, čeravno Nemec, od 1 straha ni mogel nič. Tako 'srno * ostali v rezervi, ker se je bn 1 sam bal. Ranjenci so prihajali 1 v celih četah, sami znani, veči- v noma starci, družinski očetje. 1 Boj je trajal celo noč. Drugi I dan je boj malo polegel. Sedaj 1 se je naš lajtnant šele spa me- 1 toval, gledal je na prilično me^ J sto v tem gozdu, kar se posta- 1 vi na neko golino in zapove, da ( se tam zakopamo. Njemu smo f morali napraviti iposeben, dva 1 metra globok za-kop. Kar naen- ' krat se začne ogenj znova, in ' mi Brno morali seveda odgovar- 1 jati. Streljali smo kar na slepo. 1 Kar naenkrat pridrvi polkovnik 1 z revolverjem v roki in gre ^ nad lajtnanta, kriči nad njim kaj dela, In ga je hotel kar na 1 lepem ustreliti, mi smo stre- ■ lja.H za hrbet lastnim trupam, 1 ker je bil naš lajtnant tako pri- 1 smojen, in neizvežban. Odtod ' je bila jeza polkovnika. Ha! ( Ha! Budalot Oj božel Najlep- 1 še pa je bilo drugi dan, ko smo j \ šli naprej. Sfbi so se namreč * skrili in deloma umolknili. Na- J okoli je ležalo vse polno mrtvih Mad j arov, a kar smo videli pro- 1 ti poldnevu, je bilo grozno. Na- 1 šli smo mrtvega Srba," ki je bil ' ves razrezan. Dognalo se je ' pozneje, da so ga Mažari raz-rezali. To je bilo še v Bosni. Nato smo cesjpvali 3 dni, Ro- 1 gatica, iSokolac, Vlasenica, Za-bratinac ob Drini pri Višegra- 1 du. Tu po Bosni iso bile vse hi-le vse hiše iSrbov zažgane, mno- : go Srbov je zgorelo, kar jih je ' ostalo, so Mažari pobili in po- 1 sekali. 7. novembra smo šli preko Drine in stopili smo na ( srbska tla. Tu je ležalo že mno- ' go mrtvih. Srbi so bili gnani brez oddiha, in tudi na srbJska tla- Tu je ležalo že mnogo mrtt 1 vih. Srbi so bili gnani brez od- 1 diha, in tudi mi smo morali 1 brez sape naprej. Lačni in uma- 1 zani konji so nam odpovedova- : li islužbo. Toda moralo se je naiprej. 11. novembra je prišlo do velikih bojev. To je bilo na ' Pecki, to vam rečem, padlo je na moji desni in na moji levi 1 strašna množina ljudi. Neskončnih m 11 k vam ne morem popisati. Tako isto se nam je godilo na Obiliču in Suhemboru, vedno so le nas Slovence pošiljali v iprve boje, a zadaj Ma-žare. Toda mi smo se razgubili, kadar je šlo zlo, moja kroglja ni zadela nobenega Srba. Tako Po tri dni niso nam dali niče- , sar jesti, a kadar smo prišli do • kake vasi, kjer bi isi radi nekaj : kupili, pa smo imeli smolo ve- ■ liko. Bili so Mažari tu, ki so ■ rekvirirali vse, kar se je dalo i spraviti skupaj, in posiljevali • so žene in dekleta. Človek bi se i zjokal nad tako strašnim zloči- !. nom avstrijske cesarske in kralj evt armade, toda nismo sme- 1 li .pokazati svojega mišljanja, kaj« po nas bi bilo. IWgalo 12. maja, 17 10 pismo je rtelj, 706 E. udu od svo-skega voja-francotfkem ; jako zani-oti priobcu- a moje naj->rejel danes Ine 16. apri-Ijek na moj aljne Ame-adovolj-stvo kor tudi tu nam srce le 'želimo, da v Avstrijo, Jugoslavia ilavije nam . — In res, pljenja niti il, dasi sem ba nahajal. :oja me dr- vam malo ►mačiji. Pi-Gorioe, kar bil v Gori-l, ikamor se družino na r, da ste se sar ne Škote, ker jaz ' se vas do-je z menoj > pek iz Aj-z vami m jo mi dobro motim smo bznejša šti-lizacijo sem er sem štu-tni šoli, na-'oenisu, kot 1 sem član 0 društva asbene Ma-! «em živel svojo mla- leta 1914» onec, moral or "regrut'\ let. To ve-bilo dosti, 1 bati. Bili k 97. regi- : nered. Po 11 v Sežano, t. Od vroči-padali mla-so jih kam ižniku. Na lolgo ostali, Ljubljano, :ili v topni-ti smo mo-) nekoliko • razdelili v da «so prišli domobran-sec dni sem so me dali vedel sem, e v Srbijo, lo. Celi peš->, kjer je bil rno" Avstri-padel tudi nojih znan-»v Rusiji, pruski mili- > nas učiti ?rvi za Hab- morali pre-d razumete, ci oficirji ig-so psovke . Preostaja-kot pogolt-nalenkost si ajnik. Ven-pesem ni 1 popoldne eli našo lju- Iz francoskega vojnega ujetništva. 4t mmmmm— Sloven, Dobrodelna Zveza. I Mamuta« 4hdml Vmwtt Aorti. ^.it'ltitfe^W * g' ' ——n_—_- -■ •■ - UST. 13. NOV. £ INK. is. MARCA mo. i rCaTJ 1914 ■ v drŽavi ohio wt^Bm v dr2avi ohio MOmk^Obi« . - I Tal.O. 3. Prioc«ton 127« R Vrhavni uradi 1052 E. 62m4 St. I UPRAVNI ODBOR: 'Predsednik: PRIM0& KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK.' 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEIRNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: nouns J. PrRC,.6ii9 St. "Clair ave. IGNiAC 9MUK, 1051 Addison Road. : - s -f« - JOS. RiUiSS, 66x9 Bonn« ave. N, E. ,sy j POROTNI ODBOR: ^ JOSI'P KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKtAjR, 1081 Addison FRjANK ZORKŠH, 5909 Grosser aye. i FINANČNI ODBOR: FRANK M. JAKSI"C, 1203 'Norwood Rd. FRANK CBRNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. . VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "C LE V ELA N'DSKA AMiERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. Seje vrh. odbora, se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. c Soba se odda v najem za dva fanta, brez hrane. 1308 E. 55th e St. _. (66) STALNO DELO i- dobi ženska, ki je zmožna v iku-r hinji in da razume nekaj angle-škega. Plača po ddgovoru. Fr. n Hočevar, 967 Addison Rd. (66) [! " POZOR! Znancem in prijateljem naznanjam, da sem prevzel v vod-stvo gostilno F?. Prevca na 964 Addison Rd. Priporočam se vsem rojakom, posebno številnim znancem in prijateljem, 3 da me obiščejo v obilnem številu. Postregel jim bodem.ved-~ no uljudno, točno in vselej s 1 svežo pijačo. Poleg gostilne je restavrant za rojake. Domača kulhinja in jedila, po zmernih 1 cenah. Se priporoča rojakom. FRAINK PREVEČ, " Frank Hočevar^ oskrbnik (69) i Dva fanta se sprejmeta na sta-i novknje s hrano ali brez. 1271 : e. 58th St._(67)' i Miiiinimitiuiuiiinuittnnnntmmmng FRANK WAHČIČ,i 1 .j|____ i Slovenska Modu Trgovina ■ ——————■p— 746 E. lS2nd STREET COLL1NWOOD, OHIO .................................»S Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1-—5 j ure. Pondeljek, četrtek in so- J boto zvečer od 6—8. ure. DR F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, II Ohio. (x49)| VSI ONI ki zeli'te imeti dobro pobarva- I ne in popravljene hiše, se ogla- I site pri: JOS. IVANETIČ, BARVARJU IN MIZARJU. Ker vam jamči za vsa dela. 1126 NORWOOD RD. ' štiri postelje, ki se spremenijo s v zofo, sfkoro nove; malo rab- ( ljene, vredne od $15 do $25, se L prodajo ipo $3 in Eno pral- N no stojalo in en dresser napro- 1 daj. Vprašajte od n.30 zjutraj I do 9. zvečer na 1020 St. Clair J ave. 2. nadstropje št. r. (6) ' Več fantov se sprejme na hra- M no in stanovanje. 5351 St. I Clair ave. (67)\l National Drug Stortf Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceit« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V za-logi imamo vse, kar j« trebi v najboljši lekarni. (45) gjiiiiiiiniinniiiiiiiHtimiiuHimimiiiiiB SLOVENSKA I I GOSTILNA j kjer dobite fino pijačo, dobro poitn« i bo. Prodajamo in lik.rje 9 tudi M domače potrebe na tie k le ni ca . I Cana satana t DaWaaalacal [ JOSIP KALAN, I •101 ST. CLAIR AVE. 1 fmiiiiinmniiiiiiiiiimiiimiHiHiiiitmfll I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I I 3222 LAK£StM AVE I I S« priporoma Slovencem t obilni obiak. Točna poatre-iba. Vedno arete pijače. SELITEV. ""M Naznanjam mm cenjenim Slovencem In Hrvatom, i da itm »• preselil is it. 1165 Norwood Road na 1261 Norwood Rd. in prosim tem potom cenjene Slovence, da kadar le- j Itfo govoriti 2 menoj naj pridejo na novi naslov. To jo peta hiša severno od Superior Avo. na Norwood Rd. Imam tudi novo telefon Številko: PRINCETON 1506 W. Zapomnite si jo dobro. JOHN ZULICH, K-^S« 1261 NORWOOD RD. y JOS. ŽOKALJ 6408 ST. CLAIR AVE. ■1 - ■ *" 1 1 SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, kap, Mac, it *** VSA MOŠKA OPRAVA, "m Ali vas veseli narava? Tedaj si proskrbite fotografski aparat, • katerim lahko delate nagle, pie slike narave. Pa tudi slike vaiih prijateljev in znancev. Najbojjie aparate dobite pri F. BRAUNLICH lekarna 1353 E. SSth 5T. MP Ikajzer v^^Xto^Anglel , se podali v vojno: "Gott straf England 1" "■Ce bi bilo nemški mornari ci mogoče zapustiti svoja pri stanišča takoj v začetku sovra žnosti, bi Angleži ne moglj. pre peljati svojih čet na onstrai morja v Francijo, ali pa če t se jim to posrečilo, bi imel ogromne žrtve v moštvu in la dijah, in mogoče že prepozne ker bi se pruske sanje uresni čile. Nemcem se je načrt le de loma posrečil. Osvojili so ob režje do Ostende in dobili s< nekaj bogatih rudnikov v Fran ciji, in res je, da brez teh rud nikov Nemci sploh ne bi ntogj ' dalje vztrajati v vojni. Iz Berolina v Bagdad. . "Drugi del nemškega trustfc je največja politična ikombinaci ja, kar jih je še kdaj izmodrova la kaka državna enota. Avstro Ogrska bi se morala po pruski! načrtih popolnoma priklopit Nemčiji, Avstrija bi se imeno^ vala južna Nemčija, in k te. kombinaciji bi prišla še Turčija in BUlgarija. Ravno take kakor ima ameriški trust er glavni urad, odkoder se kontrolirajo vse manjše družbe, ravno tako je hotela Nemčija to narediti na političnem polju, vse bi se kontroliralo iz Berolina. Nemci bi razširili svojo trgovino po celem svetu, podcenili in nadkrilili bi vse svoje tekmece, in svet bi bil na milost in nemilost prodan Nemcem, oziroma Prusom. in kaj-zerju. "Zato pa je jasno kot beli dan, da Nemčija ne sme priti zmagovalka iz te vojne. Niti se ne sme vojna tako končati, da bi bil položaj javno tak kot pred vojno, kajti to je v sil-- nem nasprotju z interesi Zjed. h držav. V slučaju, da Nemčija a zmaga, bi bile Zjed. države pri-. siljene plačati ogromno odrt škddnino, in poleg tega bi* f_ Nemčija odvzela nam vse tit-a jezemske trge. Če je kak trust sploh kdaj razpel večje in btrlj roparske poželjive roke, je to . storil pruski trust, (ki ni. samo j hotel izkoristiti enega naroda, . ampak vsak in poslednji narod/ ki se nahaja na svetu. "Vsak svoboden mož, poseb-j no vsak Amerikanec ima vital-t ni interes, da to prepreči, in na-_ loga vsakega svobodnega človeka mora biti pomagati, da t zruši pruski trust. Moramo bi-t ti strahovito pripravljeni, da . ubijemo oktopusa, ki steza P svoje ovijalke po narodnih živ-. ljenjih. Mi v Zjed. državah re-t guliramo in kaznujemo naše truste, kadar so preveč predrz-. ni, in uničimo jih, kadar je tre-. ba, in dolžnost vseh svobodnih narodov je, da uničijo danes največji trust, kar jih je zemlja nosila, ker sicer preti sužnjost, politična in gospodarska vesoljnemu svetu. Pruski trust mora biti iztrebljen iz zemlje." VABILO na piknik, ki ga priredi dr. Složne Sestre, št. 120 SSPZ, v nedeljo, 10. junija na Kasteli- . čevi farmi v Euclid, O. Na programu je nekaj jako zanimivega. Najlepša .punca dobi zlato zapestnico, vredno $15 in naj- ' boljša plesalka dobi šopek cvetlic. Za mladino in starino bo < igrala izvrstna godba in har- , monika. Za fin prigrizek in do bro postrežbo bo skrbel odor. Vabi se vse rojake in rojakinje k obilni udeležbi. (67) _Odbor Soba se odda za eno ali dve 1 osebi. Vprašajte na 6223 Glass ave. spodaj spredaj. (66) ] DELO! : DELO! Takoj dobi delo deset delavcev, da pomagajo v "channel-ler". 25 centov na uro. Delo dobi 25 kamenolomcev ipiece work. Mi garantiramo najmanj 27c in pol na uro. Naredite veliko več. ro ur na dan. Stalno delo celo leto. Nobene 1 skušnje ni treba. Kamenolom ( *blizu Amherst, Ohio. Dober prostor za življenje. Vprašajte pri (69) The Ohio Quarries Co. 1306 Citizens Bldg. Opremljena soba s kopališčem s za 1 ali 2 fanta. 6700 Schaeffer Front soba se odda v najem. samo za. SipaVprašajte na 6205 Carl ave. (64) se odda. 1 m8 E. 64th St. (67) Opremljena soba se išče za fanta pri (poštenih ljudeh, med 65. in 77. cesto. Naznanite v ured-Iništvu. (66) Naprodaj so hiše lin sicer osem hiš na Norwood Rd. štiri hiše na 65. cesti, 2 hiši na 66. cesti, 5 hiš na 68. cesti, 6 hiš na 72. cesti, 3 »hiše na 74. cesti, 6 hiš na 77. cesti in 4 hiše na 61. cesti. Zelo poceni dobite hišo in tudi na obroke. Oglasi se pri nas, 1065 E. 66th St. _ (70) Javna zahvala. Vsem udeležencem piknika društva Carniola Tent, 1288 The Maccabees, ki se je vršilo dne 13. maja na Kastelcevih farmah, se tem prav lepo zahvaljujemo, kakor tudi vsem darovateljem in tistim, ki so pri piknikih »sodelovali. Posebno hvalevredno je bilo mirno obnašanje udeležencev, katero so pripomogli, da se je naš piknik v tako lepem redu in miru zvr-šil. Za obilen obisk ob sopetni priliki se priporoča (67) Dr. Carniola Tent, 1288. Naprodaj «0 nove hiše po $4150, jakb široki loti,- 6 sob hiše, kopališče, basement in podstreha. Popolnoma moderne hiše in pošteno zidane. Trd les povsod, pralnica, elektrika in druge modeme potrebščine. Odprto vsak dan, r tudi zvečer in ob nedeljah. Pridite in oglejte si te hiše. W. H. Rounds, 880 E. 143rd St. severno od St. Clair ave. (71) Naprodaj je hiša za 2 družini, škriljeva streha, cena $4000, na lahfka odplačila. $500 takoj, drugo kot rent. Lot 50 čevljev fronta, in več če hočete. Vprašajte pri A. W. Emerkh, 16205 St. Clair ave. Phone Wood 581 .. PIK-NIK.. DRUŠTVA MIR, il. 142 S. N. P. J. v Collinwoodu, ki sa vrši V NEDELJO 10. JUNIJA, 1917 NA LOUIS RECHARJEVIH FARMAH V EUCLIDU Začetek točno ob 1. ari popoldne z zelo bogatini programom. 1. Pozdravni govor predsednika točno ob 2. uri. 2. Slikanje celega društva "Mir" in otroškega oddelka ob 3. uri. Želeti je, da *o vsi člani navzoči« 3. Dirka za moške in ženske v žakljih. Najboljši dirkač dobi darilo. 4. Streljanje slepcev v tarčo, najboljši strelec dobi nagrado. 5. Za kegljavce je pripravljeno dobro kegljišče. 6. Srečkanje dobre krave s teletom. 7. Licitacija dveh dvonožnih in dveh štirinožnih živali. Igrala bo godba "Triglav" Petje dr. Soča pod vodstvom Mr. Simčiča. ...................................................................................................................................... Za najboljšo postrežbo preskrbi veselični Odbor Vabi se cenjena društva in slavno občinstvo na ta Veliki piknik. Za mnogobrojno udeležbo se že naprej zahvaljuje qflfifr*8* DrtiJrf&o Mir. ^ i. .__j________^_ _____ morali poseči v vojno. V svojih i. /'spominih'' glasom Moltkeja - in Von Roona, piše Bismarck: i, "Uspeh je bistveno odvisen od . vtisa, katerega naredi provzro-. čitev vojne na nas, in raditega ( je važno, da smo mi oni, ki bo-f demo napadeni." 3 "In ista stvar, kot se je go-. dila leta 1870, se je zgodila leta 1914, ko je direktorij pruskega trusta videl ugoden čas. Bismarck je združil Nemčijo, ► toda posrečilo se mu ni, da bi . Prusija kontrolirala' izhode na . morje. Treba je bilo podjarmi-( ti Nizozemsko in Belgijo.. t "Ko so Nemci prišli do Se^ . vernega morja, jim je bila na : potu Anglija, ki je lahko polju-t bno zaprla pristanišča Nemcev . v Severnem morju. Zato je bilo treba uničiti Anglijo ali pa dobiti pristanišče bolj južno v Atlantiku. Nemci so tudi poželjivo gledali na bogate rudnike v Belgiji in severni Franciji. Kar se tiče avstrijskih pri- -stanišč, -so Nemci že zdavnej kupili kontrolo v vseh avstrij-atrijskih parobrodnih družbah, 1 iki so operirale iz Trsta in Re- \ ke, in so pustili Avstriji le to- " Irko trgovine, da je životarila, j dočim avstrijska pomorska tr- ; govina ni mogla tekmovati z 1 nemško, Vsaka stvarce je mo- i rala osredotočiti v Prusiji. Lepo mirno in brez hrupa se je Nemčiji posrečilo, da je p6li- 3 tično in gospodarsko Avstrijo popolnoma osvojila za sebe. Anglija posreduje. "Nemški načrt sedaj je bil r polastiti se bogate zemlje v Belgiji in severni FrancijU ter dospeti, če le mogoče, do Ha- r vre. In pri tem načrtu so začeli Angleži ustavljati se. Nemci ^ so bili prepričani, da Anglija k najmanj en mesed ne bo napo- c vedala vojne, in lahko je misli- f ti, kaj bi Nemci ta čas lahko naredili. S svojo floto bi udri i pristanišča (Havre, Calais, c Joulogne, jih zasedli in izkrca- h i armado, ki bi se pomikala po b Normani ji, nakar bi se združila z ono armado, ki bi prihajala ip preko Belgije, in Francije ter n Belgije danes ne bi bilo več na n mapi. —--------------r?- S "In ravno dejstvo, da so An- s,l gleži takoj prišli Francozom in rb Belgijcem na pomoč, je oni p faktor, katerega nemški gene- p ralnj štab nikdar ne odpusti Angležem. Kako krasen načrt je imela nemška armada, kako p hitro bi končala vojno, kako popolnoma bi pobila Francijo z\ in Belgijo, in kjer je bil franco- * ski«jezik, bi danes vladala nem- C ščina, toda vse to se je razbi- s< li; Nadaljevanje lz druge strani. B8pi ■ " 0 sejane skoro povsod v vbdi.., 1 Avstrija je kupila ogromne zaloge bombaževine v Ameriki, } in ker ta bombaž ni mogel priti v Avstrijo na avstrijskih Ia-? dijah skozi Jadransko morje, , i so pošiljali bombaž v Genuo v 1 Italiji in odtod v Avstrijo. To Hne bilo predno je Italija napo- < ij^edala vojno Avstriji. V Genui ' Ij so vsak dan odposlali 4000 za 1 p vojev bombaža v Avstrijo. "In če vam rečem, da se je ' P odposlalo vsak dan 4000 zavo- 1 vojev bombaža, in da ga je ime- ! lo priti še -do 200.000 zavojev, t si lahko mislite, kakšna gnječa ? je nastala v pristanišču v Ge- 1 I nui, in kako malo bombaža je I prišlo v Avstrijo.. Če bi imela ' ^ Avstrija pristanišče v Sredo- * l^zemskem morju, bi bila pošilja- 1 I tev lahka, in Avstrija bi imela ^ L od tega ogromen dobiček. ^ I *K)zrimo se sedaj v Prusijo z P Zgodovina Prusije je popolno- 11 ma enaka zgodovini velikega c I trusta, posebno ameriškega, 8 I. predno so se trusti pričeli re- k 7 gnlirati. Trusti so spojili manj- s ^ še -trgovine v .svojo oblast ali ||i>a manjša podjetja uničili z k I brezobzirno nesramnostjo. li "Prusija je začela najprvo v d I (Severnem morju. Dasi se je g Avstrija ustavljala, pa ji je n [i Prusija iztrgala Schleswick in r; , Hollstein leta 1864, in s tem je P I Prusija dobila Kiel in precej IS , zemlje na bregovih Severnega ti I morja, in tedaj se je začela prt> P I ska svetovna trgovina. In vsi pomnimo, da je dve leti pozne-I je, leta 1866, Prusija nahujska- pi |la Italijo, da napade Avstrijo B l^od juga, sama pa je napadla d< gAvstrijo od severa in jo prema- vi IHpla. Dasi je Avstriji tedaj po- A llnagalo več nemških držav, pa &c I so bili Prusi hitreji in niso po- n; |razili samo Avstrije ampak vse v< Ijmanjše nemške države, ki so ti, imorale plačati veliko vojno od- nj Iškodnino. Več manjših nemških v -držav je Prusija inkorporirala B Iv svojo oblast in tako silno raz- li vila svojo moč." N Bismarckova taktika. z I "Prusija, dasi je bila na čelu. pt Severno-nemške federacije in B- Ikih državah, je želela, da po-! |polijoma prednjači celi Nemči-Jgl gi. Bismarck, nemški državnik B< dosegel največjo slavo za fa Prusijo. Njegova taktika je bi- ra §la, kakor je sam priznal, da za- Ai iplete svojo nameravano žrtev je ||tak položaj, da je bila dotič- hi na država prisiljena Prusiji na- pc povedati vojno. in "Kdo more pozabiti znani sk "Ems" brzojav ki je bil spisan šč UDOVICA Roman iz 18. stoletja. Naptaal I. E. Tom M. Poslovenil Stefan Klana. Še nevarna premoženju Magdi-6e>vih otrok. Nič ni bilo ložjega, nego Se (pred poroko/poslati kura tor j a na Konščino. To bi bil zanjo silen udarec, in kdo ve, Če bi jo hotel Zana še vzeti. ' Zavrski se je lotil dela ter odšel v Vesprim v najhujši zimi. Zana je šel tudi ž njim in tako je Gita ostala sama, •pričakujoč, kako se izteče vsa stvar. Po nasvetu Završkega je pešala na Dunaj referendarju za hrvatsflce stvari, baronu škofu Patačiču, priporočujoč mu čim toplejše "stvar svojega varovanca" Zane. O ženitvi ni opo-fnnila ničesar. Pudencijana bi zelo lahko zvedela in kaj bi bilo potem, to Bog sam ve. Gotovo se bi ženitev z Zano razdrla, a ona bi ostala osamljena in osramofiena. Čez tri 'tedne je dobila Gita pismo od odvetnika, da mu gre vise posreči. V župan-iji je našel neke obubožane Zane,. ki so za^ sto forintov pripoznali Josipa Zano za sorodnika.! Sedaj je bilo rešiti še stvar pri dvomi kan-celiji. "Ta stvar," je pisal odvetnik, "zelo težko napreduje. Bil sem pri škofu Patačiču, da mu priporočim Zano, a mi je povedal na kratko, da je že dobil pismo od vas. Agent Fab-šič ne dela tako, kakor bi bilo želeti. Zvit in denarja pohlepen človek. Nikdar mu ne more dovolj dati. Moram, žalibože, javiti vam, milostiva, da sem že ves denar izdal, a bojim se še, da bo stal plemiški patent tisoč forintov." "Pa naj .stane t" je rekla Gita sama sebi. "Pokažem \tfaj svetu, kolikor more storiti žena za moža, če ga hoče vzeti. Vem, da me bodo grajali, ko se za vse to zve.. .ali jaz se ne menim!.. .Svet nii je kljuboval, sedaj bom pa jaz njemu!" Drago je vse to stalo Gito. Završki je kenečno -srečno izvršil svoje delo, pa se je vrnil z Dunaja s praznim žepom. Gita je to lalhiko pretrpela. Njen zaročenec je postal »plemič, človek jednak nji. Koncem meseca januarja je bil predložen v skupščini vara-ždinske županije plemiški list Josipa plemenitega Zane in ta je bil uvrščen v red plemiče v hrvaških. Od dedščine, ki jo je dobila Gita po teti, je ostala še mala vsota. To je zelo vznemirjalo Gito. Njen Zana je verjel' kakor vsi drugi, da ima Gita mnogo denarja. Imela je res denar na posojilu, in ni mogla čakati dolžnike, da bi plačali-Tudi tu je moral /pomagati Zavrski. Odpeljala se je v Zagreb ter poklicala Završkega. "Zelo rabini denarja in sicer mnogo denarja." je pričela Gita. "iSedaj se omožim, pa nočem iti v zakon praznih rok. Imam mnogo denarja. Prosili so me. ;; ielodcu. Kamen, rmk In mehurji | .. t ielodcu, neprebavnoet, »prt- « ■ > Je, dlspepsla, iguba apetita pri- ' I i haja od tera. Devet evropeklh ' Hfellič idravflno upllva na lelo- « dec, la bolečine iginejo. Ce * imate ilabo aapo v oatih, slab 1 < > ape ti t, ate leni, aH vam pro- « ;; vxroCa sitnosti neprebavljena \ ,, hrana, rabite ;; DEVET IVR0P8KIH ZELISC. I ;; Tisoče Jih Je rabilo ln so bili * ., idr avl, to Je naravno sdravllo, . «> ki Ono upllva na ftelodoc, kri in • ;; Jetra. Cena zdravilu Je $1.00. \ .. Naprodaj pri s . II i Guenther Slovenska Lekarna Addison Rd. A St Clalr ave. Vinot o| SLOVENSKA k GOSTILNA, g ^ Točna poatraiba, po- sebsM aa delavce. Rsavaiam viae, pivo ia i* saj« aa dom. J J. Kozely, I ^ 4734 Hamilton-ay. ® Vino! (Wed. VtL] —'Slovenski trgovci, vas oglas v našem listu vam prinese trpeli. Vprašajte one trgovce, ki oglašujejo v listu. 2890 naročnikov šteje 'Cleveland ska Amerika" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.000. Trgovci, dovolj je, da imate oglas le v našem listu, ljudstvo vas bo podpiralo in kupovalo pri vas. Ne samo slovenske ampak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popolen uspeh od vsakega oglasa -pri-občenega v našem listu. Število naročnikov se je zadnje čase silno pomnožilo. Poskusite z malim oglasom za nekai mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina razširi in naznani med vsem ljudstvom. Naš list gre med vse stranke, med ljudi vseh prepričani, ne samo med peščico kikarjev Vprašajte za cene v našem u-redništvu. Vi. pa, cenjeni naročniki, storite največjo uslugo vašemu listu, da dosledne kupujete pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu, ki zastopa vašp interese. ; -*-—- SKASTR^ BrinJevecT^steWanlc^T^." ................. $ 7.00 < BrlnJeVbc, 11 steklenic...........................flU.UO O Posamezna steklenica............................. 1 1.-» < 5 Troplnovec, galon.............$2.25. fl.50, »2.75 in $ 3.0« £ 2 6 steklenic................................. % 6.50 IZ II steklenic................................. flO.OU p E Sllvovka, galon »1.75 ln........................... f 8.00 > < Nafte slavno mano "66" Iganje, 7 let staro, 5" S steklenic................................. 9 «.00 0 S 12 steklenic................................. $11.00 fc r. Concord vino, rudeče, bare!....................... $82.00 8» Concord vino, rudeče, pol barel.................... $16.00 5; q Po 5 ln 10 galon za galono........................ $ .»o £ O Posamezna galon a................................. $ J.0U > < Belo vino, barel..............I................... $88.00 Z £ Belo vino, pol barel............................... $18.00 g ^ Za K ln 10 galono v, za galono..................... $ 1.00 £ to Posamezna galena................................ $ 1.26 J > trt mm**ah roHH* »~UJ immr m*m»r o«d«r »B l»k. O Za posodo so posebne cene ln sicer ia 3; 4, ln 4% gar lone posode 60c Tiska, 5 4k 0, ln 10 gal. posode po $1.00 ln sa 26 gaL $1-60. Barelnl so zaatonj. HE ODO BRANDY NSItLUNG COMPANY, •mmim rr.cuun avz., cuvmutD. ono , McNutt & McCaD Co. Veliki lati, nitke cene m Bliss Rd. & St Pair Mid-i binl Jako široke ceste. Tlak ^^ I po cestah. Ekktrična Inč, vodovod, fina drevesa. Blizu novih lomen. OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, [ ALI PRI DAN GARAPIČ, Plin je najbolj skrbno merjeno kurivo. "Tiimmiun imunimiiH Ali veste, da je naravni plin najbolj merjena stvar, katerih se poslužujete? Res je! Vi plačate kar rabite nič več --nič manj. Ko nehate rabiti plin, tecjaj se meter ne premika. Ko zopet začnete, se premakne meter. Plin ki ga rabite je zmerjen pred vašimi očimi in pomnite: Ni treba naročiti tono plina in potem čakate, da ga rabite. ' *" v , ' ' ■ iftj Hiniiiiiimt THE EAST OHIO GAS COMPANY. Main 6640 Central 9020 1 - . , The Good Service Dept. 1 : AV . *Li. •: ■ ■■" ij L, i"! - ■ . -iv . ... PR I PR A VNO--V MINUTI. ' T'.ic • »Čin New fcrfvcc*ou. N1 treh«, 4» i*fia ■ — rmilioiiicrit« topHt®, ,ltrrl>nftl( koh^nie. Nrw i' r ectlon pe! p« petrolej dajt Htnlno t .|,lt)to — k«- Iih lilt ro Mil po4«»fk Jt lio£ci*. Te peti kuhajo hrano »» fl.OOO.OOO drniin. Za najboljši uspth rabite Rayolight petrolej. CENE: trije plameni St. sa Štirje plameni St. 34 1 P»t «13."0 p^l f 17.15 I P.f .k.bm.««T, $15.00 p«£»k*bin«t.» 523.00 P.č ■ k.bt«»toin In pokHvaloni ■ k.bin.tom in p^crivKloni «55.75 THE STANDARD OIL COMPANY vcd«l, (kako naj se vede v druž-[ bi svoje gospodarice. Nekega večera, iko se je zo-i pet po svojem nektarju' zabava* " la z Zano, je legla Gita v naslonjač zelo nedostojno, tako vab-| Ijivo zapeljivo,, ter je pri tem j glasno zdehala. 'Vi ste zai&panil" se je ogla-| sil Zana. "Ne, temveč vam hočem nekaj povedati; aH me hočete poslušati?" "Seveda/' "Tcwej vedite, Zana, da mi zelo ugajate." "Vi ste preveč dobrohotni/' se je naklonil Zana. "če tudi jaz vam ugajam? Povejte mi to prav odkritosrč« 'no!"je rekla zapovedujoče, a ■ vendar z zapeljivim glasom. "Ct me silite, milostiva, k temu, .potem vam priznavam, da mi zelo ugajate/' se je izjavil Zana tiho. "Ali bi se poročili z roehoj ?/' Zana je obsedel; na kaj takega se ni drznil pomisliti. "Milostiva, kje bi jaz, ikmet vespirimskega škofa in vaš 'sluga?..." "Odgovorite!" je zapovedala Gita ter dela eno nogo na mizo. "To bi bila zame sreča, ka-koršne.. /' 'Molči! Misliš še vedno 'kakor kmet! Ljubezen ne -pozna mej/' je govorila Gita, razvne-ta od pijače. "Znam, da si kmet ali napravim te plemiča, in to kmalu, ker se »elim čim prej omožiti.. .s »teboj, ali si me razumel?" Zana je vstal ter pristopil k Giti, kateri je poljubil večkrat zaporedoma roko. Gita ga je milostno pogladila po licu in bradi ter je na to hitro vstala. • "Pojdi sedaj!" mu je ve-lela poluglasno. "Zelo sem razburjena, hočem se pomiriti." Zana ji je še enkrat poljubil roko, a Gita je odšla v spalnico. Zapela je napev neke stare melodije. Na vratih spalnice je obstala ter se obrnila. Zana je še vedno stal na mestu kot ukopan. MLahko noč, Joško!" mu je zaklicala zapeljivo ter zaprla vrata za seboj. > Iz sobe se je čul razuzdan smeh. i "Pijana je.. .Ali je .pa obsedena od vraga!" je rekel Zana ter odšel polagoma iz sobe. XX. Gita je želela, da tse njena poroka z Zano čim »prej vrši. Najprvo je bilo treba izposlo-vati (plemstvo. In Hoako naj to reši ? Ona je bila kos temu, a on je mož brez vsakih «oL Ni ji ptreostajalo drugega, nego iti v Zagreb ter se tam posvetovati. Mislila je, da napravi najboljše, če gre k odvetniku- Završkemu, ker ta se ni rad vtikaval v tuje stvari, ali nasvete je rad dajal in jih je tudi znal. Vdova je Šla k Završikeinu, ki je ni prašal, zakaj to dela. ■temveč ipovedal ji je, da za iz-poslovanje p»l. je treba stroškov najmanj za 3000 forintov in zelo mnogo iprotekcije pri dvorni pisarni. Najprvo je treba dobiti plemiče z istim imenom, kakor oni, ki je hotel postati, da ga priznajo za svojega sorodnika; nadalje je treba gospodo pri žuipaniji pridobiti na svojo stran, a inadvsem tem si je treba zagotoviti protekcijo pri dvorni kanceliji. Vse to je stalo mnogo denarja, k Gita *ni imela vec gotovine, nego je 'podedovala po svoji teti. To ded-Kino je tudi že načela, ali kake tri aH štiri tisoče bo že mogla še spraviti skuipaj. iNa Dunaju je imel to stvar v rokah agent Fabšič, ki je zelo vešče, zastetpal prošnje is-vojih rojaikov pri dvorni pisarni. Minogo dela je bilo, in Gita, videč, da mu sama ne bo kos, je obljubila Završktenui sijajno nagrado, če on vse uredi. Morala mu je pri tej priliki razkriti svojo tajno ženitveno osnovo z Zano, kar odvetniška nt ravno zelo iznetnadilo. Obljubil je Giti, da bo molčal o vsej stvari. Vdova se je namreč bala, da ne bi varuhi njenih hčera, kakor asesor Bedekovič in kanonik K roe 1 it: in se mno^i Novi oskrbnik je šel taikoj na svoje novo mesto. Prišel je v jeseni in našel vse polno dela. Uvidel je takoj, da mora vse predrugačiti. Odpustil je vse, od prvega hlapca do zadnjega svinjskega pastirja. Gita je zopet našla podobnost ž njim, ko ji je to .pismeno sporočil.Ravno tako je delal on, ki je bil v službi baronice Pudencijane. Zana ji je pisal, da se najdi bogatega pridelka ter se veseli v pismu, da Gita najde na posestvu vse drugače, nego je bilo do sedaj. Naenkrat je postala radoved na, kaj je storil njen novi oskrbnik. Po trgatvi se je dala odpeljati v Konščino. Tamkaj je bila zelo izneha-jdena. Našla je vse v najlepšem redu in stanju. Vse kar je vi-I dela, jo je moiglo prepričati, da j je Zana res (priden, izvrsten člo j vek, ki dela za drugega, kakor , sam ;a-se. I "Zelo bom zadovoljna z va-I mi, Zana, če bodete še nadalje I tako gospodarili!" ga je pohvalila Gita, "Upam, da še boljše/' je odgovoril Zana samozavestno, j "kadar popravim vse." "Delajte kakor najbolje ve-|ste... Prodajte od pridelkov, tkolikor mislite, da vam je potrebno za denar ter popravite po svoji lastni sodbi." i Zana je tako tudi delal. Bil je delavec od ranega jutra do poznega večera. Giti je ugajalo da je tako skrben m dobro je delo tudi drugim. Prenehale «0 govorice, da Gita razsiplje o-trosko premoženje in tudi s ku-ratorjem ji niso več pretili. To leto je nastopila zgodnja ltpa, a ostra zima brez snega. Giti je tako ugajalo, da ni zahotela po mestu. Tamkaj bi jo vznemirjali le slabi spomini, a tu je tako mirna m zadovoljna. Bila je sama. Magdaleno je se pustila pri nunah, ki so za dobro plačo imele poredno dekletce. Ali preje ji je morala mati obljubiti, da je ne bo nihče poskušal siliti za nuno, kalkor se je to zgodilo z Jeleno. Zvečer je sedevala Gita sama v isobi in sanjarila kakor mlado dekle. Neka mamljiva misel jo je začela zapeljivo obletavati. Ni mogla pregnati te misli, pa si je dala prinesti sladkega vina, kakoršnje so tedaj dame pile. Bilo je staro, kuhano s sladkorjem in sladkimi koreninicami, Gita je bila enkrat pdkusila to vino, ali ji ni, kolikor se je pač mogla spomniti, ugajalo. Vse drugače je bilo sedaj. Skoro pohlepno je »srkala, in pri tem je čutila, da ji se kri razgreva, in da ji nekaj kipi. Izpila je polno čašo kuhanega vina in čutila je, da ji Jica žare, a v glavi, da se ji .porajajo iskre. Imela je rada to opojno stanje.. .Zdelo se ji je, da je sedaj njena duša svobodnejša, a volja jačja in trdnejša. .. Vstala je s stola terse energično šetala po sobi. e "Da, da.to bo lepo," je pričela govoriti sama .s seboj. "Naj svet govori, kar hoče, a jaz storim tako. .. Samo če bo hotel? ... Ali hoče.. .Mari nisem še lepa in mlada?" Začela se je ogledovati v zrcalo. "Res sem lepa!" je rekla po-luglasno, gledajoč v ogledalu obraz, na katerem je trepetal zapeljiv, koketen smeh. "Neumna bi bila, če se ne omožim. Mari naj živim kakor puščav-; niča!'' In zopft se jf šetala po sobi goriindoli, a kmalu na to se je pričela hitro slačiti, trgajoč s sebe obleko, ter legla v postelj. Bilo je kasno v noč, ko je zaspala, a še to je bilo zelo nemirno spanje. Drugi dan zvečer »si je zopet dala pripraviti vina, a več nego' prvič/ Kako zelo ji je ugajala ta pijača J Zelo prijetno ji je bilo ,po ti*opojni pijači... .Ni mo-Kla več prestajati brez te slad- p POZOR! Tiskarski škrat je imel svoje orgije v zadnji številki lista pri ; romanu ^Udovica" na zadnji strani. Cele 'kolone nam je pre-metal Danes priobčujemo popravljeno povest kot se mora pravilno glasiti. ■ XIX , •Posestvo (pokojnega Magdi-1 Ea, sedaj njegove dece, Jelene in jMhgdalene, je bilo silo zanemarjeno. Kdor je le pogledal je opazil takoj, da tu že dolgo časa ni pogledalo gospodarjevo ko. Njive so bile slabo obdelane, vinogradi zapuščeni, vse v največjem neredu. •Gita ni skrbela že dve leti prav nič za posestvo, vedno je živela v mestu, a doma je gospodaril njen oskrbnik, kakor je hotel. V kratkem času je pričel ta človek bogateti: irrtel je v hlevih pitano živino, vsega v izobilju. Nikaka tajnost ni bila/ da oskrbnik grabi, kolikor le more, Gitinemu premoženju. Povedali so to tudi Giti, ali bila je te misli, da so vsi sluge e-naki, čemu potem še menjati?!j (Ali tega nereda niso mogli gledati ljudje, ki so bili prija-1 telji pokojnega Magdiča. Asessčr Bedekovič, ki je izvedel vse to, je pisal dolgo pismo Giti, kjer jo opominja, da naj čim preje uredi otroško premo-j ; ienje, ker drugače se zgodi, da sodnija postavi kuratorja, ravno tako, kakor je že rekel kanonik Rrčelič. •Qospa Gita se^jfe ustrašila te pretnje, pa je o£tela v Zagreb. Najprvo je p| k Bedeko-viču, da se posvetuje ž njim, kaj naj začne. Nasvet asesor-jev je bil zelb kratek: J "Zapodite sedanjega oskrbnika in vžemite človeka, ki bo 3»oi»ten in ki bo znal gospodariti Pregledujte tudi sami gospo dinjstvo in ne pečajte se s stvarmi, ki se ne tičejo vas." "Kje naj vendar dobim človeka, ki bi mu zaupala posestvo?" je vprašala Gita. "■Vendar se ne more zahtevati, da bi vse leto živela v tej pušči?" "Jaz vam ga pošljem," je obetal asesor. "Počakajte do jutri. Cul sem, da dosedanji oskrbnik v Pankovcu pri grofu Nickem želi dobiti i&atnostojno službo; vsi ga zelo hvalijo..." Gita se je, zadovoljila s tem. Tretji dan je prišel v Zagreb pankovski oskrbnik, ter se predstavil Giti. . Bil je mlad mož, kakih šestindvajset, visok jeder in pristne zunanjosti. Imel je plave lase in za čudo je bil podoben Krištofu Domjaniču. "Kako se pišete?" je vprašala Gita. "Josip Zana," "Od kod ste?" "Iz Vesprima." ' "Ste-li plemič?" "Ne." \ "Zakaj puščate službo pri grolu?" Zana je malo zardel v obraz. "Nisem se razumel z upraviteljem," je odgovoril zmedeno. "Zakaj?" "Radi žene... Oprostite'! Sumil je, da mu je žena.. "Dovolj, dovolj! Tivkaj ne boste imeli takšnih izkušnjav," "Na moji strani ni bila krivda !" je rekel Zana svečano. "Vseeno... Kakor sem že rekla, pri meni ne boste imeli takšnih izkušnjav.... Jemljem vas v službo in želim, da takoj odidete v Konščino. Posestvo je silno zanemarjena Treba je urediti in kar je zapuščeno popraviti. . .ali s čim manjšimi stro.3ki...Z mnogo denarja zna vsak osel nekaj napraviti. Plačo boste dobivali tgčno, pa mislim, da boste tudi zadovoljni. Glejte samo, da bom tudi' jaz zadovoljna!" "Delal bom, kar največ bo v moji moči," je obljubil Zana in (poljubil vdovi roko. . Gita ga je pri tem pogledala, in ko je odšel iz sobe, je rekla