Pravilnik za izvrševanie uredbe o vzdrževaniu narodnih šol* 1. Izdelava proračunskega predloga. Člen 1. Proračunski predlog za izdatke narodnih šol, ki so preneseni s členom 4. uredbe o vzdrževanju narodnih šol na banske uprave, sestavijo upravitelji narodnih šol pb zaslišanju učiteljskega zbora. Pri izdelavi računskega predloga naj gledajo šolski upravitelji na to: a) da se ugotove vse šolske potrebščine za dotično proračunsko leto; b) da se natančno dolcJči znesek kredita za posamezne potrebščine in pri tem najstrože izvede načelo umnega varčevanja; c) da se s proračunom posebej predlože potrebni podatki in obrazložitev in tako opraviči višina v proračunu predlaganih kreditov. Člen 2. Proračunski predlog, sestavljen po obrazcu, ki mora ustrczati navodilom za izdelavo proračuna in ki ga predpiše banska uprava. mora predložiti šolski upravitelj najkasneje do dne 10. junija vsakega leta krajevnemu šolskemu odboru obenem z obrazložitvijo, omenjeno v točki c) člena 1. tega pravilnika. Clen 3. Krajevni šolski odbor pregleda proračun in poda zapisniško svoje pripombe. Tako pregledani proračunski predlog z zapisnikom krajevnega šolskega odbora vred predloži šolski upravitelj pristojnemu sreskemu načelniku do dne 1. julija vsakega leta. Obenem predloži sreskemu načelniku tudi še tri prepise predloženega proračuna. Člen 4: Sreski načelnik zbere proračunske predloge vseh narodnih šol vs vojem srezu, jih pregleda in vpiše v vseh štirih proračunskih primerkih svoje predloge v razpredelek, ki je za to določen; pri tem upošteva tudi opravičene pripombe krajevnega šolskega odbora. K proračunskemu predlogu vsake šole mora biti priloženo tudi mnenje sreskega načelnika in obrazložitev izprememb, ki se morda predlagajo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1936. št. 230/LVI/583. — Uredbo o vzdrževanju narodnih šol gl. »Službeni list« št. 601/76 iz 1. 1936. Če v času, ko se proračun sklepa, šola ne deluje, ker nima nobenega učitelja, sestavi zanjo proračunski predlog pristojni sreski načelnik. Od vseh šol v svojem srezu zbrane in tako obdelane proračunske predloge predloži sreski načelnik skupaj banski upravi najkasneje do dne 1. avgusta vsakega leta. Člen 5. Banska uprava, prosvetni oddelek, zbere proračunske predloge vseh sreskih načelnikov, jih uredi in izroči banovinskemu šolskemu odboru v pretres in predlog. Člen 6. Banovinski šolski odbor pretrese v plenarni seji vse proračunske predloge, vpiše svoje predloge v razpredelek, ki je za to določen, in jih vrne z obrazložitvijo vred banski upravi najkasneje do dne 1. oktobra vsakega leta. Člen 7. Banska uprava, prosvetni oddelek, sestavi po predlogu banovinskega šolskega odbora proračunski predlog za vso banovino in se ravna pri tem po navodilih za sestavo banovinskega proračuna. Vsi razhodki za potrebe narodnih šol se postavijo v .banovinski proračun v razdelku za prosvetni oddelek in se odobrujejo tako, kakor se odobrujejo ostali krediti banovinskega proračuna. IL Izvrševanje proračuna. Člen 8. Ko se banovinski proračun odobri, odpre finančni oddelek banske uprave prosvetnemu oddelku kredite za potrebe narodnih šol za vsako trimesečje naprej, in to tako, kakor je predpisano za odpiranje kreditov po banovinskem proračunu. Prosvetni oddelek razporedi kreditc za vsako trimesečje po posameznih narodnih šolah in postavi v razpored tudi znesek kreditov za posamezne šolske potrebščine. Ko se določa znesek teh kreditov za posamezna trimesečja, upošteva prosvetni oddelek banske uprave sezonske potrebščine šol, oziraje se pri tem tudi na morebitne posebne predloge pristojnega sreskega načelnika. Člen 9. Tako po posameznih šolah in njih potrebščinah izdelane razporede pošlje prosvetni oddelek banske uprave v dvojniku sreskim načelnikom in poda obenem finančnemu oddelku zahtevo, na se izvrši izplačilo sreskim načelnikom. Člen 10. Finančni oddelek banske uprave izplača sreskemu načelniku na začasno priznanico denar, določen za potrebščine narodnih šol v vsem srezu za dotično trimesečje. Sreski načelnik prevzame denar po knjigi za denarne pošiljke in ga vpiše kot prejemek v svoj blagajniški dnevnik. Za vzdrževanje šol prejeti denar se sme uporabiti samo v ta namen in se tudi začasno ne sme izdajati za kake druge potrebe. Člen 11. Sreski načclnik izplača upraviteljem narodnih šol v svojem srezu na začasne priznanice iz prejetega denarja takoj vsote, ki so doldčene z razporedom banske uprave za vzdrževanje posameznih narodnih šol; obenem pa jim pošlje tudi en primerek tega razporeda. Denar se pošlje upraviteljem s knjigo za denarne pošiljke in se vknjiži pri sreskem načelniku v blagajniški dnevnik kot izdatek. Zbrane začasne priznanice upraviteljev narodnih šol pošlje sreski načelnik skupaj banski upravi, obenem pa vrne denar, ki ga posameznim šolam, ker je bila šola trajno ali začasno zaprta, ali pa fz kakega drugega razloga ni mogel izplačati. Tako reši sreski načelnik svojo začasno priznanico, izdano banski upravi za ves znesek denarja, ki ga je prejel za svoj srez. Sreski načelnik ima vse vsote, ki jih je poslal šolskim upraviteljem, v posebnem razvidu in skrbi, da se dvignjene vsote pravočasno izpričajo. Če se šolski upravitelj odstavi, premesti ali iz službe odpusti, mora sreski načelnik, preden ga razreši dolžnosti, od njega zahtevati, naj izpriča prejeti znesek z rednimi listinami in vrne morebiti ne porabljeni del denarja. Če se šolski upravitelj tej zahtevi ne odzove, je sreski načelnik upravičen ukreniti vse, česar je treba, da se zavarujc terjatevbanske uprave iz prejemkov dotičnega upravitelja ali kako drugače. Člen 12. Šolski upravitelj vpiše prejete vsote v svoj blagajniški dnevnik na strani prejemkov, vsa izplaoila iz tega denarja pa vpiše tudi v blagajniški dnevnik na strani izdatkov. Šolski upravitelj mora hraniti prejeti denar na varnem kraju, ker je osebno zanj odgovoren. Če se ne bi mogel denar hraniti na varnem kraju, ga mora šolski upravitelj naložiti pri najbližjem poštnem uradu na vložno knjižico Poštne hranilnice. III. Postopek pri nabavah. Člen 13. Vse nabave se opravljajo po določbah iz člena 7. uredbe o vzdrževanju narodnih šol: pri tem se je ravnati, kolikor je le mogoče, po zakonu o državnem računovodstvu. Člane komisije za nabavo v šolskem kraju postavi y začetku proračunskega leta sreski načelnik za vsako šolo, in sicer po tri redne člane in po tri namestnike. Za komisijske člane se postavljajo predvsem učitelji na tej šoli. Če ni teh v zadostnem številu, se vzamejo osebe z druge narodne šole, če je v kraju, ali pa, po možnosti, drugi državni uslužbenci. Če se ne da komisija sestaviti na ta način, se smejo vzeti za komisijske člane kakor tudi za njih namestnike člani krajevnega šolskega odbora. Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, sestavi sreski načelnik stalno komisijo treh članov in treh namestnikov, upoštevaje spredaj razloženo sestavo, in opravlja ta komisija v sreskem kraju nabave dotičnih potrebščin za vse šole v srezu. Tako krajevne komisije kakor tudi sreske komisije so stalne: njih mandat traja do konca proračunskega leta. Šolski upravitelj je pri nabavah režiser. Nabave šolskih potrebščin se vr.še takole: Šolski upravitelj sestavi, brž ko prejme poročilo o njemu odkazani vsoti za vzdrževanje šole za dotično trimesečje, za vsako vrsto potrebščjn predpisani referat in izroči te referate, kolikor se morejo opraviti nabave v šolskem kraju. pristojni komisiji, da poda svoje poročilo in nabavni predlog. Za nabave, ki se morejo opraviti samo v sreskem kraju, sestavi upravitelj tudi posebne referate in jih pošlje komisiji, duločeni za nabave v sreskem kraju. Od ene kakor druge komisije priskrbljena poročila predloži upravitelj sreskemu načelniku, ki komisijska poročila pregleda in postavi na dotična komisijska poročila, če jih usvoji, zaznamek: »Odobrujem, da se opravi nabava po gornjem predlogu komisije pri g za ceno  dinarjev, in odrejam izplačilo, ko komi- sija ugotovi, da se je nabava res izvršila in to pismeno na tem referatu potrdi.« Xa podstavi te odobritve izvrši upravitelj nabavo, pristojna komisija ugotovi, da se je nabava res izvršila in da so se izročile nabavljene stvari šolskemu upravitelju, nato pa opravi upravitelj izplačilo po redno in predpisno kolkovanem računu in priznanici. Člen 14. Šolski upravitelj kot računodajnik-režiser mora voditi vse potrebne računske knjige, predpisane s pravilnikom D. R. št. 178.896 z dne 31. decembra 1928. (»Službene novine« št. 29/1V z dne 5. februarja 1929.),* in sicer: blagajniški dnevnik, dnevnik nabav, knjigo pisarniškega materiala, knjigo potrošnega materiala, inventarno knjigo in pregled izdaj (bordero). Clen 15. Šolski upravitelj ne sme izvršiti nobene nabave, če nima zanjo odprtega kredita ali če ta kredit ne zadošča. Drugače odgovarja šolski upravitelj gmotno za vsako nabavo, ki jo je izvršil. Člen 16. Ko izplačuje šolski upravitelj posamezne nabave in vobče vse razhodke, zvezane z vzdrževanjem narodnih šol, mora opraviti vse žakonite odbitke za davek, doklade, takse in temu podobno. Iz tega naslova pridržane vsote se vknjižijo kot polog in se izroče konec vsakega meseca pristojni davčni upravi, priznanice o izročitvi denar|a pa se prilože k računom. Člen 17. Šolski upravitelj mora izpričati vse prejete vsote z rednimi računi v dveh mesecih po prejemu denarja. Poraba se izkazuje v obračunu po pozicijah, kakor so označene v razporedu kreditov, prejetem od banske uprave. ¦ »Uradni list« št. 112/27 iz 1. 1929. Če ne predloži šolski upravitelj izpričujočih listin v določenem roku in ne likvidira svoje za¦časne priznanice, ima sreski načelnik pravico uporabiti določbe člena 11. tega pravilnika in mora šolskega upravitelja takoj pozvati radi polaganja računa o porabi denarja in vrnitve moremtnega ostanka. Podaljšava roka za likvidacijo začasnih  priznanic ni dopustna za več ko 2 meseca, razen v izjemnih in opravičenih primerih. Šolski upravitelj izroči pristojnemu sreskemu načelniku obračun z vsemi listinami, priznanicami, komisijskimi poročili itd. in ostanek ne porabljenega denarja. Člen 18. Sreski načelnik prevzame obračune •upraviteljev narodnih šol v svojem območju, jih pregleda in zahteva, po potrebi, od računodajnikov, da jih, kolikor je treba, popravijo in dopolnijo. Obenem prevzame od šolskih upraviteljev anorebiti ne porabljeni denar in ga vrne banski upravi tako, kakor to odrede posamezne banske uprave. Listina o vrnjenem denarju se priloži k obračunu dotične šole. Tako urejene obračune predloži sreski načelnik takoj banski upravi in zaznamuje v svoji razAridnici po členu 11. tega pravilnika, da je izročil šolski upravitelj obračun. Zoper šolskega upravitelja, ki ne izroči rednega obračuna v odrejenem času, postopa sreski načelnik disciplinsko in, če treba, tudi kazensko in je upravičen zavarovati terjatev banske uprave iz prejemkov takih upraviteljev ali pa kako drugače. Sreski načelnik obvesti o vsakem takem primeru bansko upravo po najkrajši poti. Člen 19. Po izvršenem pregledu obračunov vrnejo banske uprave sreskemu načelniku začasne priznanice, da jih izroči šolskim upraviteljem; sreski načelnik pa razbremeni le-te dokončno v svoji razvidnici po členu 11. tega pravilnika. Novo akontacijo za vzdrževanje tistih narodnih šol, ki so predložile obračune za minulo trimesečje, izda banska uprava sreskim načelnikom, brž ko prejme izpričujoče listine upraviteljev narodnih šol, ne da bi čakala na to, da vidira te listine krajevna kontrola, in jih vknjiži v knjigah banske uprave. Nikdar in nikoli pa se ne izplača nova akontacija šoli ali šolskemu npravitelju, če se niso še predložile izpričujoče listine za minulo dobo. Člen 20. Za pravilno in redno poslovanje z deaarjem, določenim za potrebščine narodnih šol, so sreski načelniki kot nakazovalci in upravitelji narodnih šol kot računodajniki po predpisih člena 56. zakona o državnem računovodstvu gmotno in kazensko odgovorni, dokler ne rešijo svojih začasnih priznanic. Učiteljske stanarine in plače šolskih služiteljev se ne smejo izplačevati za več mesecev naprej, marveč samo za posamezne mesece po predpisih o izplačevanju rednih prejemkov državnim uslužbencem. To velja tudi za najemnine za najeta poslopja, če ni v pogodbi z lastnikom poslopja drugače določeno. Člen 21. Šolski nadzornik mora pregledati celotno denarno poslovanje posameznih upraviteljev narodnih šol ob vsakem šolakem pregledu. Če treba, smejo opraviti tak pregled tudi za to odrejeni organi banske uprave in sreskega načelnika. Člen 22. Banske uprave smejo tudi neposredno v svojem področju same nabavljati tiste potrebščine za narodne šole, ki se ne morejo nabaviti v manjših krajih in vaseh (učila, knjige, obrazce in dr.) in pošiljati nabavljene stvari posameznim narodnim šolam. Prav tako smejo nabavljati banske uprave posamezne potrebščine za vse šole v banovini, ki se vzdržujejo iz banovinskega proračuna. Clen 23. Radi lažjega in enakega postopka po predpisih uredbe o vzdrževanju narodnih šol in tega pravilnika predpišejo banske uprave in nabavijo v breme kreditov za pisarniške potrebščine narodnih šol vse potrebne obrazce, ki jih je uporabljati pri tem poslovanju (proračunski predlogi, komisijska poročila, obračuni, denarne in ostale knjige iz člena 14. in pod.); pri tem se morajo ravnati po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih (D. R. št. 178.896 z dne 31. decembra 1928.).* Prav tako smejo izdajati banske uprave morebiti potrebna natančnejša navodila, kako je zahtevati kredite, sestavljati proračune in podobno. Člen 24. Po tem pravilniku se je ravnati od dne 1. aprila 1937. dalje, pa tudi že prej, kolikor se nanašajo njegove določbe na sestavo proračunskih predlogov za 1. 1937./38. in na način, kako se odobrujejo. V Beogradu, dne 2. oktobra 1936.; O. n. št. 61.565/36. Minister za prosveto: Dobr. Stošovič, s. r. * >.Uradni list« št. 112/27 iz 1. 1929.