G E O L O G I J A št.: 68/1, 2025 68/1 www.geologija-revija.si.: | št 2025 2025 | št.: 68/1 Martin Gaberšek Geokemični atlas Maribora Geochemical atlas of Maribor ISSN 0016-7789 GEOLOGIJA 68/1 – 2025 ISSN https://doi.org/10.5474/geologija.2025.002 Tiskana izdaja / Print edition: 0016-7789 monografija / monography Spletna izdaja / Online edition: 1854-620X Martin Gaberšek Geokemični atlas Maribora Geochemical atlas of Maribor GEOLOGIJA 2025 68/1 1-88 Ljubljana GEOLOGIJA ISSN 0016-7789 eISSN 1854-620X Izdajatelj: Geološki zavod Slovenije, zanj direktor dr. Miloš Bavec Publisher: Geological Survey of Slovenia, represented by Director dr. Miloš Bavec Financirata Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Geološki zavod Slovenije Financed by the Slovenian Research and Innovation Agency and the Geological Survey of Slovenia Geokemični atlas Maribora Geochemical atlas of Maribor Avtor / Author: Martin Gaberšek Recenzentki / Reviewers: izr. prof. dr. Nastja Rogan Šmuc dr. Ajka Pjanić Oblikovanje / Design: Vida Pavlica Avtor fotografij / Author of photographs: Martin Gaberšek UREDNIŠTVO / EDITORIAL TEAM Glavna in odgovorna urednica / Editor-in-Chief: dr. Mateja Gosar, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Tehnična urednica / Technical Editor: Bernarda Bole, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia ČLANI TEHNIČNEGA UREDNIŠTVA / TECHNICAL EDITORIAL TEAM Vida Pavlica, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Maks Šinigoj, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Irena Trebušak, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Marko Zakrajšek, Marko Zakrajšek, e-Tutor s.p., Kranj, Slovenia UREDNIŠKI ODBOR / EDITORIAL BOARD Dunja Aljinović, Faculty of Mining Geology and Petroleum Engineering, Zagreb, Croatia Kristine Asch, Federal Institute for Geosciences and Natural Resources (BGR), Hannover, Germany Maria João Batista, National Laboratory of Energy and Geology, Lisbon, Portugal Giovanni Battista Carulli, University of Trieste, Department of Mathematics and Earth Sciences, Trieste, Italy Miloš Bavec, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Mihael Brenčič, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering and Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Stefano Covelli, University of Trieste, Department of Mathematics, Informatics and Geosciences, Trieste, Italy Katica Drobne, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences an Arts, Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Ljubljana, Slovenia Jadran Faganeli, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty Ljubljana, Slovenia Lászlo Fódor, Eötvös Loránd University, Budapest, Hungary Martin Gaberšek, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Luka Gale, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering and Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Špela Goričan, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences an Arts, Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Ljubljana, Slovenia Andrej Gosar, Slovenian Environment Agency and University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, Slovenia Petra Jamšek Rupnik, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia János Haas, Etvos Lorand University, Budapest, Hungary Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 242776579 ISBN 978-961-6498-84-5 (PDF) Mitja Janža, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Mateja Jemec Auflič, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Bogdan Jurkovšek, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Roman Koch, GeoZentrum Nordbayern, Institute of Palaeontology, Erlangen, Germany Marko Komac, Marko Komac s.p., Ljubljana, Slovenia Harald Lobitzer, GeoSphere Austria, Vienna, Austria Tamara Marković, Croatian Geological Survey, Zagreb, Croatia Miloš Miler, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Rinaldo Nicolich, University of Trieste, Trieste, Italy Frank Preusser, University of Freiburg, Institute of Earth and Environmental Science, Freiburg, Germany Roberto Rettori, University of Perugia, Department of Physics and Geology, Perugia, Italy Mihael Ribičič, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, Slovenia Nina Rman, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Boštjan Rožič, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, Slovenia Milan Sudar, University of Belgrade, Faculty of Mining and Geology, Beograd, Serbia Kristina Šarić, University of Belgrade, Faculty of Mining and Geology, Beograd, Serbia Sašo Šturm, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenia Gevorg Tepanosyan, Center for Ecological-Noosphere Studies NAS RA, Yerevan, Armenia Timotej Verbovšek, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, Slovenia Miran Veselič, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Michael Wagreich, University of Vienna, Department of Geology, Vienna, Austria Nina Zupančič, University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Ljubljana, Slovenia Naslov uredništva / Editorial Office: GEOLOGIJA Geološki zavod Slovenije / Geological Survey of Slovenia Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 (01) 2809-700, Fax: +386 (01) 2809-753, e-mail: urednik@geologija-revija.si URL: https://www.geologija-revija.si/ GEOLOGIJA izhaja dvakrat letno. / GEOLOGIJA is published two times a year. GEOLOGIJA je na voljo tudi preko medknjižnične izmenjave publikacij. / GEOLOGIJA is available also on exchange basis. Izjava o etičnosti Izdajatelji revije Geologija se zavedamo dejstva, da so se z naglim naraščanjem števila objav v svetovni znanstveni lite-raturi razmahnili tudi poskusi plagiatorstva, zlorab in prevar. Menimo, da je naša naloga, da se po svojih močeh borimo proti tem pojavom, zato v celoti sledimo etičnim smernicam in standardom, ki jih je razvil odbor COPE (Committee for Publication Ethics). Publication Ethics Statement As the publisher of Geologija, we are aware of the fact that with growing number of published titles also the problem of plagiarism, fraud and misconduct is becoming more severe in scientific publishing. We have, therefore, committed to support ethical publication and have fully endorsed the guidelines and standards developed by COPE (Committee on Publication Ethics). Baze, v katerih je Geologija indeksirana / Indexation bases of Geologija: Scopus, Directory of Open Access Journals, GeoRef, Zoological Record, Geoscience e- Journals, EBSCOhost GEOLOGIJA 68/1, 1-88, Ljubljana 2025 VSEBINA – CONTENTS Geokemični atlas Maribora - Geochemical atlas of Maribor Izvleček/Abstract .................................................................................................................................................... 7 Uvod ................................................................................................................................................................................8 Opis raziskovanega območja – mesto Maribor ....................................................................................9 Materiali in metode ............................................................................................................................................ 13 Rezultati in diskusija ......................................................................................................................................... 19 Zaključek ................................................................................................................................................................... 27 Geokemične karte ................................................................................................................................................ 29 Literatura ..................................................................................................................................................................85 GEOLOGIJA 68/1, 7-88, Ljubljana 2025 © Author(s) 2025. CC Atribution 4.0 License https://doi.org/10.5474/geologija.2025.002 monografija / monography Geokemični atlas Maribora Geochemical atlas of Maribor Martin GABERŠEK Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: martin.gabersek@geo-zs.si Prejeto / Received 28. 3. 2025; Sprejeto / Accepted 26. 5. 2025; Objavljeno na spletu / Published online 25. 7. 2025 Ključne besede: tla, kemični elementi, potencialno strupeni elementi, geokemično kartiranje, urbana geokemija Key words: soil, chemical elements, potentially toxic elements, geochemical mapping, urban geochemistry Izvleček Poznavanje prostorske porazdelitve vsebnosti kemičnih elementov v tleh je bistveno za zagotavljanje varnega in zdravega bivalnega okolja ter pomembno za prostorsko načrtovanje, posege v prostor in spremljanje dolgoročnih antropogenih vplivov na okolje. Zaradi velikega števila prebivalcev je to še posebej pomembno v urbanih okoljih. V monografiji podajamo rezultate raziskav vsebnosti kemičnih elementov, pH vrednosti in vsebnosti celotnega ter organskega ogljika v tleh v Mariboru in prikaze njihovih prostorskih porazdelitev z geokemičnimi kartami. Vzorčili smo zgornjih 10 cm tal po celotnem Mariboru v mreži 500 × 500 m. Po razklopu z zlatotopko smo z ICP-MS analizirali vsebnosti 65 elementov. Rezultati kažejo, da tla na območju Maribora niso močno obremenjena s potencialno strupenimi elementi, odkrili smo le manjša območja in nekatere izolirane lokacije z visokimi vsebnostmi bakra (Cu), svinca (Pb) in cinka (Zn), predvsem znotraj industrijskih območij ter starega mestnega jedra. Njihove mediane, ki so nekoliko nad slovenskimi, velika variabilnost v vsebnostih in prostorska porazdelitev kažejo na vsaj deloma antropogen izvor. Deloma antropogen izvor lahko pripišemo tudi kadmiju (Cd), antimonu (Sb), kositru (Sn), živemu srebru (Hg) in srebru (Ag). Nekateri preostali elementi, kot so aluminij (Al), kobalt (Co), krom (Cr), železo (Fe) in vanadij (V) jasno odražajo prevladujoč vpliv geološke podlage. S predstavljeno raziskavo smo želeli opredeliti trenutno geokemično stanje tal v Mariboru, približati rezultate splošni javnosti in omogočiti dolgoročno spremljanje stanja tal ter okolja na splošno. Abstract Understanding the spatial distribution of levels of chemical elements in soil is crucial for ensuring a safe and healthy living environment. It also plays an important role in spatial planning, land use management, and monitoring long-term anthropogenic impacts on the environment. This is particularly relevant in urban areas due to their high population density. This study presents the results of research on the levels of chemical elements, pH values, and total and organic carbon contents in the soil of Maribor, along with spatial distribution maps. Soil samples were collected from the upper 10 cm across the entire city using a 500 × 500 m grid. After digestion with aqua regia, the levels of 65 elements were determined using ICP-MS. The results indicate that the topsoil in Maribor is not heavily contaminated with potentially toxic elements. However, we identified several smaller areas and a few localized sites with elevated levels of copper (Cu), lead (Pb), and zinc (Zn), primarily within industrial zones and the historic city centre. Their slightly elevated medians compared to Slovenian medians, along with high variability of levels and spatial distribution, suggest at least a partially anthropogenic origin. A partially anthropogenic origin can also be attributed to cadmium (Cd), antimony (Sb), tin (Sn), mercury (Hg), and silver (Ag). In contrast, some elements, for example aluminium (Al), cobalt (Co), chromium (Cr), iron (Fe), and vanadium (V) clearly reflect the predominant influence of the geological setting. With this study, we aimed to define the current geochemical state of the soil in Maribor, make the findings more accessible to the general public, and enable long-term monitoring of soil and environmental conditions. 8 Martin GABERŠEK Uvod Urbana okolja so v zadnjih desetletjih postala varovalo pred trenutnim onesnaženjem podzemne prevladujoča oblika človeških naselbin, saj global- vode, po drugi strani pa potencialno dolgoročno no v urbanih naseljih živi 55 % prebivalstva, ta de- tveganje za okolje in ljudi, saj lahko ob spremem- lež pa naj bi do leta 2050 narasel na 68 % (Zdru- bah fizikalno-kemičnih pogojev v tleh PSE preidejo ženi narodi, 2019). Proces urbanizacije je bistveno v mobilne oblike. Nevarnost predstavlja tudi prehod spremenil fizikalne, kemične in biološke lastnosti talnih delcev s PSE v človeški organizem (Gaberšek naravnih ekosistemov (Wong et al., 2006; Taylor, & Gosar, 2024). Visoke vsebnosti PSE v tleh omo- 2007). Kompleksna infrastruktura, velika gostota gočajo posreden vpogled v pretekle antropogene prebivalstva in predvsem intenzivne antropogene dejavnosti in onesnaževanje okolja. V obdobju pod- dejavnosti, ki povzročajo izpuste najrazličnejših nebnih sprememb in s tem povezanimi ekstremni- kemičnih elementov ter spojin izrazito vplivajo na mi vremenskimi pojavi, ki smo jim vse pogosteje spremenjeno biogeokemično kroženje elementov v izpostavljeni, potencialno nevarnost predstavljajo urbanih okoljih (Wong et al., 2006; Taylor, 2007; tudi morebitna erozija in premeščanje obremenjenih Lyons & Harmon, 2012; Sobrova et al., 2012; tal zaradi močnih padavin ter poplav, izpihovanje Chambers et al., 2016). Pomemben del antropoge- trdnih delcev s PSE zaradi dolgotrajnejših suš in nih izpustov v urbanih okoljih predstavljajo izpusti močnih vetrov, spremembe zaradi obsežnih požarov trdnih delcev (PM), ki pogosto vsebujejo tudi po- ter tudi izhlapevanje hlapnih PSE, kot je na primer tencialno strupene elemente (PSE). Trdni delci se Hg, iz tal ob visokih temperaturah zraka (Foulds et nenehno sproščajo v urbano okolje iz številnih na- al., 2014; Arrighi et al., 2018; Crawford et al., 2022; ravnih in antropogenih virov. Med naravnimi viri Floreani et al., 2023; Bolan et al., 2024). so najpogostejši erozija tal, vulkanska dejavnost, Zaradi zgoraj podanih informacij je jasno, da je gozdni požari, morska sol in biološki material (Cal- poznavanje vsebnosti in prostorske porazdelitve vo et al., 2013; Miler, 2014; Karagulian et al., 2015). čim večjega števila PSE v tleh bistveno za zago- Najpomembnejši antropogeni viri v urbanem oko- tavljanje varnega in zdravega bivalnega okolja ter lju so običajno promet, industrija, metalurške de- pomembno za prostorsko načrtovanje, posege v javnosti, procesi izgorevanja in rudarjenje (Thorpe prostor in spremljanje dolgoročnih antropogenih & Harrison, 2008; Tack, 2010; Žibret & Rokavec, vplivov na okolje. Predstavljeni rezultati so bili 2010; Lyons & Harmon, 2012; Karagulian et al., pridobljeni v okviru doktorske disertacije (Gaber- 2015; Žibret, 2018; Ali et al., 2019; Jabłońska & šek, 2020). Geokemične lastnosti tal na območju Janeczek, 2019; Miler & Gosar, 2019; Jeong et al., Maribora so bile mednarodni znanstveni javno- 2020; Teran et al., 2020; Gaberšek & Gosar, 2021a, sti predstavljene v obliki znanstvenega članka 2021b; Miler, 2021; Gaberšek et al., 2022; Pučko et (Gaberšek & Gosar, 2018). Vsebnosti 10 elemen- al., 2024). Sčasoma se trdni delci odložijo in posta- tov so bile vključene tudi v spletni informacijski nejo del različnih okoljskih medijev, predvsem tal in sistem Skupne občinske uprave Maribor (https:// različnih vrst prahu ter sedimentov. okolje.maribor.si/okolje/), ki je namenjen spre- Tla veljajo za najpomembnejši ponor PSE v ko- mljanju okoljsko-zdravstvenih podatkov in njihovi penskih ekosistemih (Wong et al., 2006). Tla v ur- predstavitvi splošni javnosti. Namen pričujočega banih okoljih so posledično pogosto obremenjena z dela pa je ponuditi natančnejšo interpretacijo re- različnimi organskimi in anorganskimi snovmi, med zultatov in grafični prikaz prostorske porazdelitve drugim tudi s PSE (Wong et al., 2006; Hazelton & večjega števila analiziranih elementov v obliki geo- Murphy, 2011; Yang & Zhang, 2015). PSE niso (bio) kemičnih kart, kar v preteklosti še ni bilo nareje- razgradljivi, zato se, ob ustreznih fizikalno-kemič- no. S tem bomo rezultate geokemičnih raziskav tal nih pogojih, v tleh akumulirajo, kar ima več posle- v Mariboru še bolj približali splošni javnosti, kar dic. Zadrževanje PSE v tleh po eni strani predstavlja je eden izmed temeljnih ciljev vseh raziskav okolja. Geokemični atlas Maribora 9 Opis raziskovanega območja – mesto Maribor Geografska opredelitev območja področja so značilna polja, na katerih pridelujejo predvsem koruzo in druga žita. Jugovzhodni del Maribor je z okrog 95.000 prebivalci drugo naj- mesta zaznamuje zaščiten mestni oz. parkovni večje slovensko mesto. Nahaja se v severovzho- gozd Stražun, površine približno 1,5 km2. Podne-dnem delu Slovenije, v bližini državne meje z bje v Mariboru in okolici je kontinentalno, za ka- Avstrijo, na križišču pomembnih mednarodnih terega so značilne velike vremenske razlike med prometnih povezav. Leži na aluvialnih ravnicah posameznimi letnimi časi. Po podatkih Agenci- reke Drave na severnem obrobju Dravskega po- je Republike Slovenije za okolje (ARSO), je bila v lja, ob vznožjih Slovenskih goric na severu in se- letih 1971–2000 povprečna letna temperatura v verovzhodu, Kozjaka na severozahodu in Pohorja Mariboru 10,1 °C in povprečna količina padavin na jugozahodu. Južno od mesta se dolina Drave 1034 mm (Internet 1). Povprečna hitrost vetra je razširi v Dravsko polje. Maribor obdajajo inten- med leti 1995–2004 znašala 1,8 m/s. Prevladoval zivne kmetijske površine; strme površine na se- je severozahodni veter, močnejši veter (nad 4 m/s) veru in vzhodu pokrivajo vinogradi, za ravninska pa je najpogosteje pihal z juga (Bertalanič, 2007). Sl. 1. Poenostavljena litološka zgradba širšega ozemlja okrog Maribora (po Mioč & Žnidarčič, 1977; Žnidarčič & Mioč, 1988; Buser, 2009). Fig. 1. Simplified geological map of the wider Maribor area (Adapted from Mioč & Žnidarčič, 1977; Žnidarčič & Mioč, 1988; Buser, 2009). 10 Martin GABERŠEK Litološka zgradba raziskovanega ozemlja Pedološka zgradba raziskovanega ozemlja V strukturnem smislu širše območje Maribo- Podatki o pedološki zgradbi širšega območja ra pripada dvema večjima tektonskima enotama: Maribora so povzeti po Vidic et al. (2015). Razno- Slovenske gorice in Dravsko polje pripadajo eno- lika litološka sestava in razgibana morfologija ti Panonski bazen, Pohorje in Kozjak pripadata ozemlja v okolici Maribora se odražata tudi v he- Vzhodnim Alpam (Mioč & Žnidarčič, 1989; Placer, terogenosti talnih tipov. Talni tip distrični ranker, 2008). Poenostavljena litološka zgradba okolice ki ga opredeljujejo razvitost le Ah in C horizontov, Maribora je predstavljena na sliki 1. Mesto Mari- nekarbonatna matična podlaga in nizka vrednost bor leži na kvartarnih glacio-f luvialnih in f luvial- pH, je razvit na delu Pohorja in Kozjaka. Večji del nih sedimentih debeline med 5 in 20 m (Žlebnik, omenjenih hribovij ter Dravskega polja južno od 1982; Mioč & Žnidarčič, 1989; Trajanova, 2002). Maribora pokrivajo distrična rjava tla, za katere je Sedimenti so sestavljeni pretežno iz magmatskih zaradi kisle magmatske (granodiorit) in metamor- in metamorfnih zrn, kar je odraz geološke zgrad- fne (kloritno-amfibolski skrilavec) matične podla- be porečja Drave zahodno od Maribora. Pogostejši ge značilen pH med 4 in 5. Razviti talni horizonti minerali v dravskih sedimentih so kremen, granat, so A-Bv-C. V Slovenskih goricah in v manjši meri rutil, epidot, amfiboli, cirkon, stavrolit, kianit in na ravnicah zahodno od Maribora so pogosta ev- drugi (Mioč & Žnidarčič, 1989). Karbonatna zrna trična rjava tla, ki nastajajo na različnih karbonat- so redkejša. Dravska dolina se proti jugu razširi, nih oz. z bazičnimi kationi bogatih matičnih podla- debelina sedimentov se poveča. gah, vendar nikoli na čistem apnencu ali dolomitu. Na območju Slovenskih goric in južnem ter za- Gre za globoka tla, ki imajo razvite horizonte A-B- hodnem obrobju Dravskega polja izdanjajo neo- -C, vrednosti pH so med 5,5 in 7,5. V neposredni genske kamnine oz. sedimenti. Na severnem in bližini reke Drave in drugih manjših vodotokov se zahodnem obrobju Maribora izdanjajo miocenske pojavljajo evtrična in distrična obrečna tla, delo- siliciklastične kamnine (konglomerat, peščenjak, ma tudi oglejena tla oz. evtrični hipoglej. Za te tipe peščeni laporovec) in nesprijeti sedimenti (kreme- tal je značilna prekomerna vlažnost in visok delež nov prod in pesek ter glina). Del Slovenskih go- gline. Na gričevnatih področjih, ki jih gradijo neo- ric gradi miocenski litotamnijski apnenec (Mioč genske klastične kamnine, so številni vinogradi, v & Žnidarčič, 1989). Neogenske siliciklastične ka- katerih je zaradi globokega oranja nastal poseben mnine in sedimenti izdanjajo še zahodno od Mari- tip antropogenih tal, tj. rigolana tla (Vidic et al., bora, ob vznožju Pohorja. 2015). Tla v samem Mariboru na pedološki kar- Hribovito ozemlje JZ in SZ od Maribora (Po- ti niso natančno opredeljena, ampak je območje horje in Kozjak) gradijo predvsem metamorfne označeno kot urbana površina. Lastnosti tal se na (gnajs, blestnik, amfibolit, eklogit, marmor, kvar- tovrstnih površinah običajno močno razlikujejo od cit, serpentinit, kloritno-amfibolski skrilavec, fi- lastnosti naravnih tal. Slovenska klasifikacija iz lit) in magmatske (granodiorit, dacit) kamnine leta 2019 (Vrščaj et al., 2019) opredeljuje razred (Hinterlechner Ravnik, 1971; Mioč, 1978; Mioč & antropogeniziranih in antropogenih tal, znotraj Žnidarčič, 1989; Zupančič, 1994). Te kamnine na katerega je razred urbanih tal. vzhodu potonejo pod kvartarne nanose oz. neo- genske kamnine. Na območju Maribora se zapo- redje magmatskih in metamorfnih kamnin prične v globini med 430 in 510 m (Trajanova, 2002). Po- samezni omejeni izdanki magmatskih kamnin se pojavljajo še na severnem in zahodnem obrobju Maribora (npr. Pekrska gorca). Geokemični atlas Maribora 11 Kratek pregled industrijske zgodovine Maribora Industrija je eden izmed najpomembnejših umetnih brusov (danes SwatyComet) in tovarna onesnaževalcev urbanega okolja s PSE, zato je za mil Zlatorog (danes Henkel). Prevladovala je pred- opredelitev geokemičnega stanja tal bistveno po- vsem predelovalna in lahka industrija (Lorber, znavanje sedanjih in preteklih industrijskih dejav- 2006). nosti na raziskovanem območju. Maribor je bil v Kljub temu, da se je obseg industrijske dejav- preteklosti eno izmed najpomembnejših industrij- nosti vseskozi povečeval, je razcvet doživela šele skih središč tako Slovenije kot nekdanje Jugosla- po 1. svetovni vojni. Poleg ugodne geografske lege vije. Razvoj Maribora iz majhnega agrarnega in Maribora in izvrstne železniške povezave, je k ras- obrtno-trgovskega mesta na levem bregu Drave v ti industrijskega sektorja v tem obdobju odločilno industrijsko središče se je pričel z izgradnjo žele- prispevala še izgradnja prvih hidroelektrarn na zniške povezave med Dunajem in Trstom v sredi- Dravi oz. elektrifikacija mesta v začetku 20. st. ni 19. st. ter malo kasneje še Koroške železniške (Slavec, 1991). Najpomembnejši industrijski pano- proge (Slavec, 1991; Oset et al., 2010). Prvi večji gi med obema svetovnima vojnama sta postali tek- industrijski objekt v mestu so bile delavnice za po- stilna in kovinska industrija (Slavec, 1991; Lorber, pravilo železniških vagonov na Studencih, ki jih je 2006). Nekatera večja industrijska podjetja, ki so leta 1863 ustanovila avstrijska družba Južne žele- jih ustanovili v tem obdobju, so: tovarna akumula- znice. Delavnice so že od začetka zaposlovale več torjev Vesna, Mariborska livarna Maribor (MLM), kot 1200 ljudi (Slavec, 1991). V naslednjih dese- več manjših tekstilnih podjetij, nastali so tudi te- tletjih so nastajale še druge tovarne, npr. tovarna melji kasnejše Metalne. Sl. 2. Vzorčna mesta tal prikazana na shematski karti Maribora. Fig. 2. Soil sampling sites presented on schematic map of Maribor. 12 Martin GABERŠEK Po koncu 2. svetovne vojne se je v Mariboru do- Industrijske objekte so vse od izgradnje žele- gajal najintenzivnejši gospodarski razvoj. Vodilno znice dalje umeščali v tri glavna industrijska ob- vlogo sta še naprej ohranili kovinska in tekstilna močja: Studenci, Melje in Tezno (sl. 2). Zametki industrija, skupno je bilo v Mariboru zastopanih 16 prvih dveh območij so nastali že kmalu po odpr- industrijskih panog (Lorber, 2006). Večino tovarn tju železnice, območje Tezna se je razvilo nekoliko so podržavili, manjša podjetja so združevali v ve- pozneje. Industrijsko območje Studenci se nahaja like družbe, ki so zaposlovale po več tisoč delavcev v zahodnem delu mesta, na desnem bregu Drave, (npr. z združevanjem manjših tekstilnih tovarn je zaznamovale so ga predvsem železniške delavnice nastala Mariborska tekstilna tovarna (MTT), ki je oz. pozneje TVT Kidrič. Melje se nahaja na levem bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji) (Oset bregu reke, pod vznožjem Meljskega hriba na seve- et al., 2010), nekatera podjetja so preimenovali oz. rovzhodu mesta. Najpomembnejše tovarne na tem spremenili njihovo proizvodnjo (npr. nekdanje že- območju so bile livarna, Vesna in MTT. Večji del lezniške delavnice so preimenovali v Tovarno vo- industrijskega območja Tezno, ki se je razvilo na zil in toplotne tehnike Boris Kidrič oz. krajše TVT jugovzhodu Maribora, je zavzemal TAM, pomemb- Kidrič), ustanovljena so bila tudi nekatera nova na je še Metalna in podjetje za ravnanje z odpadki. podjetja (Slavec, 1991; Lorber, 2006). Na območju Skladno z rastjo industrijske dejavnosti in širitvijo Tezna je bila iz medvojne okupatorjeve tovarne le- industrijskih območij je raslo tudi samo mesto in talskih delov ustanovljena znamenita Tovarna av- število prebivalcev, s tem pa tudi povečevanje vpli- tomobilov Maribor (TAM). Kako pomembno vlogo va na okolje z drugimi dejavnostmi (npr. promet). je v gospodarski dejavnosti Maribora po 2. svetov- Industrija ima danes manjši pomen v gospo- ni vojni imela industrija kaže podatek, da je bila darski dejavnosti Maribora kot v preteklosti, a je leta 1977 skoraj polovica delovno aktivnega prebi- kljub temu ohranila pomemben status, predvsem valstva zaposlenega v industrijskem sektorju (Sav- na industrijskih območjih Melje in Tezno. Značilna nik & Planina, 1980). Najpomembnejša dejavnost so predvsem manjša podjetja, nekatera večja pod- leta 1987 je bila proizvodnja vozil, ki je prispevala jetja iz preteklosti delujejo v manjšem obsegu. V 34,9 % prihodka industrije v Mariboru (Lorber, Melju med drugim delujejo tovarna kovinske opre- 2006). Zaradi nekaterih strukturnih napak (npr. me (trezorji, varnostne omare, kovinsko pohištvo) nizka vlaganja v razvoj, tehnološka zastarelost to- in proizvodnja elektroinstalacijskega materiala. varn) in gospodarsko-političnih sprememb (osa- Livarna, v kateri so stoletje izdelovali orodja in mosvojitev, prehod v tržno gospodarstvo, izguba druge izdelke iz bakrovih zlitin oz. medenine ter nekdanjih jugoslovanskih trgov) v 80. in 90. letih aluminijastih tlačnih ulitkov, je od avgusta 2024 v 20. st., je industrijska dejavnost zašla v globoko postopku stečaja (Internet 2). Na območju nekda- krizo, veliko tovarn je postopoma propadlo (npr. njega TAM-a na Teznu se je razvila poslovno-proi- tekstilna industrija je do leta 2010 povsem izginila zvodna cona, v kateri deluje prek 200 podjetij, med iz Maribora) ali pa so šle skozi različne, dolgotraj- drugim tudi tovarna avtobusov in druge tovarne s ne procese prestrukturiranja (Slavec, 1991; Lor- področja avtomobilske ter kovinsko-predelovalne ber, 2006). industrije. Geokemični atlas Maribora 13 Materiali in metode Vzorčenje in priprava vzorcev Analiza pH in organske snovi v tleh Vzorčenje tal smo izvedli leta 2016. Zajeli smo V vseh vzorcih tal smo v laboratorijih Geolo- celotno območje mesta Maribor in njegovo najožje škega zavoda Slovenije izmerili pH vrednosti. Za obrobje (skupno 30 km2). Pri postopkih vzorčenja določitev vrednosti pH, smo pripravili suspenzi- smo sledili priporočilom geokemične ekspertne jo 10 ml presejanega (< 2 mm) vzorca ter 50 ml skupine evropskih geoloških zavodov (Demetria- 0,01 M CaCl (volumsko razmerje 1:5). Suspenzijo 2 des & Birke, 2015). Vzorčili smo na 118 vzorčnih smo najprej ročno mešali 5 min in jo nato pustili mestih (sl. 2), v vzorčni mreži velikosti 500 × mirovati čez noč (ne več kot 24 ur). Pred meritvijo 500 m. Na vsaki lokaciji smo odvzeli približno 1 kg smo suspenzijo ponovno premešali, počakali, da vzorca iz zgornjih 10 cm tal. Posamezen vzorec je se je stabilizirala in nato izmerili vrednosti s pH bil sestavljen iz 4 podvzorcev, ki smo jih odvzeli v metrom (Thermo Scientific Orion Star A329). Me- ogliščih kvadrata velikosti 2 × 2 m. Za vzorčenje rilnik smo predhodno kalibrirali s standardoma smo uporabljali orodje iz nerjavečega jekla, vzorce z vrednostma pH 4 in 7. Delež organske snovi v smo shranili v polietilenske vrečke. Vzorčna mesta tleh smo ocenili s pomnožitvijo deleža organskega so predstavljale zatravljene mestne površine, kot ogljika s faktorjem 1,9. Uporabljeni faktor je pred- so zelenice v parkih in ob cestah, na obrobju mesta lagal Pribyl (2010), ki je ugotovil, da je za izračun smo vzorčili na travnikih. Izogibali smo se povr- deleža organske snovi na podlagi deleža organske- šinam, na katerih so v zadnjih 10–15 letih izvajali ga ogljika bolj primeren faktor 1,9 kot vsesplošno večje posege v tla (npr. ureditev zelenic na nekda- uporabljan faktor 1,724. njih industrijskih območjih) in površinam, katerih tla se zaradi obdelovanja ali naravnih danosti bi- stveno razlikujejo od tal na zelenicah (tj. vrtovi, cvetlične gredice, njive in gozdne površine). Analiza vsebnosti kemičnih elementov Vzorce smo posušili pri 35 °C, ročno zdrobili v keramični terilnici, z najlonskimi siti presejali pod V zmletih vzorcih tal smo analizirali vsebno- velikost 2 mm, homogenizirali in zmleli z ahatnim sti 65 elementov (Tabela 1), vključno z elementi krogličnim mlinom. redkih zemelj (REE) in platino (Pt) ter paladijem (Pd). Analize so opravili v kanadskem laboratoriju Bureau Veritas Commodities, kjer so vzorce raz- topili z modificirano zlatotopko (HCl:HNO :H O 3 2 1:1:1) pri 95 °C in nato z ICP-MS izmerili vseb- nosti elementov. Teža posameznega analiziranega vzorca je bila 15 g. V omenjenem laboratoriju so z uporabo analizatorja LECO določili vsebnosti ce- lotnega (C cel) in organskega ogljika (C org). 14 Martin GABERŠEK Tabela 1. Podatki o mejah določljivosti (DL) in kakovosti analitike (povprečna RPD in RE) za vseh 65 analiziranih elementov (elementi na-pisani odebeljeno in z rdečo so bili zaradi nezadovoljive kakovosti analiz izločeni iz nadaljnje obravnave). Table 1. Data on detection limits (DL) and quality of analyses (average RPD and RE) for all 65 analysed elements (elements written in red bold were not included into further procedure due to insufficient quality of analysis). Element DL Enota/Unit RPD (%) RE (%) Ag 0,002 mg/kg 22,6 3,23 Al 0,01 % 3,6 0,64 As 0,1 mg/kg 2,5 4,71,2,3 Au 0,0002 mg/kg 41,5 2,31,2,3 B 1 mg/kg 27,6 20,04 Ba 0,5 mg/kg 2,2 7,81,2 Be 0,1 mg/kg 13,5 8,44 Bi 0,02 mg/kg 5,1 0,03 Ca 0,01 % 2,2 0,74 Cd 0,01 mg/kg 8,8 11,13 Ce 0,1 mg/kg 3,0 0,94 Co 0,1 mg/kg 2,2 5,43 Cr 0,5 mg/kg 2,5 3,73 Cs 0,02 mg/kg 5,8 2,44 Cu 0,01 mg/kg 12,7 4,91,2,3 Dy 0,02 mg/kg 9,2 4,24 Er 0,02 mg/kg 5,1 2,14 Eu 0,02 mg/kg 4,5 8,44 Fe 0,01 % 2,1 1,74 Ga 0,1 mg/kg 3,6 0,44 Gd 0,02 mg/kg 5,9 1,04 Ge 0,1 mg/kg > 20 % meritev pod DL Hf 0,02 mg/kg > 20 % meritev pod DL Hg 0,005 mg/kg 9,9 7,44 Ho 0,02 mg/kg 3,7 2,64 In 0,02 mg/kg > 20 % meritev pod DL K 0,01 % 2,1 3,64 La 0,5 mg/kg 4,1 2,04 Li 0,1 mg/kg 3,0 3,04 Lu 0,02 mg/kg 11,9 11,64 Mg 0,01 % 3,3 0,94 Mn 1 mg/kg 2,6 2,14 Mo 0,01 mg/kg 5,6 9,11,2 Na 0,001 % 9,1 5,04 Nb 0,02 mg/kg 4,5 3,04 Geokemični atlas Maribora 15 Element DL Enota/Unit RPD (%) RE (%) Nd 0,02 mg/kg 4,2 4,84 Ni 0,1 mg/kg 3,9 8,01,2,3 P 0,001 % 4,4 1,54 Pb 0,01 mg/kg 3,0 7,21,2,3 Pd 0,01 mg/kg > 20 % meritev pod DL Pr 0,02 mg/kg 4,3 2,64 Pt 0,002 mg/kg > 20 % meritev pod DL Rb 0,1 mg/kg 2,5 5,84 Re 0,001 mg/kg > 20 % meritev pod DL S 0,02 % 2,2 4,84 Sb 0,02 mg/kg 7,5 2,63 Sc 0,1 mg/kg 2,9 11,04 Se 0,1 mg/kg 18,6 1,74 Sm 0,02 mg/kg 5,4 5,64 Sn 0,1 mg/kg 6,1 4,14 Sr 0,5 mg/kg 2,7 0,574 Ta 0,05 mg/kg > 20 % meritev pod DL Tb 0,02 mg/kg 3,6 2,44 Te 0,02 mg/kg 74,7 0,64 Th 0,1 mg/kg 6,0 2,34 Ti 0,001 % 4,8 0,94 Tl 0,02 mg/kg 8,9 8,24 Tm 0,02 mg/kg 15,8 2,64 U 0,1 mg/kg 3,9 3,54 V 2 mg/kg 2,6 5,34 W 0,1 mg/kg 17,9 57,51,2 Y 0,01 mg/kg 2,8 3,04 Yb 0,02 mg/kg 7,7 6,24 Zn 0,1 mg/kg 4,9 3,21,2,3 Zr 0,1 mg/kg 16,4 4,74 1 2 3 4 OREAS 43P; OREAS 44P; OREAS 45P; interni laboratorijski standardi/internal laboratory certified reference materials (DS10, OXC129) 16 Martin GABERŠEK Kakovost analiz vsebnosti kemičnih elementov Analiza podatkov in izdelava interpolacijskih geokemičnih kart Kakovost analiz smo zagotavljali na več na- Statistične analize smo izvedli s programoma činov. Da bi enakomerno porazdelili oz. čimbolj Statistica 13.3 in Microsoft Excel 365. V nada-zmanjšali morebiten vpliv analitske napake, smo ljevanju (Tabela 2) podajamo osnovne statistične vzorce pred pošiljanjem na analizo razvrstili v na- podatke o vsebnostih elementov: najnižja vseb-ključnem vrstnem redu. Točnost analiz smo spre- nost (Min), 25. percentil (P25), aritmetična sredi-mljali z naključno vključitvijo sledečih standardov na (X), mediana (Me), geometrijska sredina (Xg), med vzorce: OREAS 43P, OREAS 44P in OREAS 75. percentil (P75), 95. percentil (P95), najvišja 45P (vsakega po dvakrat). Dodatno so v labora- ugotovljena vsebnost (Maks), standardni odklon toriju analizirali tudi interna standarda DS10 in (s), stopnja asimetrije (A) in koničastost (E). Nor-OXC129 (vsakega po petkrat). Iz rezultatov analiz malnost porazdelitve rezultatov smo ugotavljali standardov smo po enačbi [1], kjer je x referenč- na podlagi stopnje asimetrije in koničastosti, ob-r v standardih in |𝑥𝑥𝑥𝑥 𝑟𝑟𝑟𝑟 −𝑥𝑥𝑥𝑥̅|– x povprečje dejansko izmerjenih ter geometrijske sredine in mediane ter rezultatov 𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 = ∗ 100 [%] [1] 𝑥𝑥𝑥𝑥 na (pričakovana) vsebnost posameznega elementa like izrisanih histogramov, primerjave aritmetične vsebnosti v standardih, izračunali relativno napa-𝑟𝑟𝑟𝑟 Shapiro-Wilkovega testa. ko (RE; Tabela 1): Normalno porazdeljene so bile le vsebnosti Al, As, Rb. Posledično smo za analizo rezultatov upo- 𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 = |𝑥𝑥𝑥𝑥𝑟𝑟𝑟𝑟−𝑥𝑥𝑥𝑥̅| [1] ∗ 100 [%] [1] rabili neparametrična statistična orodja. Korelaci-𝑥𝑥𝑥𝑥 𝑟𝑟𝑟𝑟 je med elementi smo ugotavljali z izračunom Spe- Za elemente, za katere niso podane referenčne armanovega korelacijskega koeficienta. Na podlagi vrednosti v uporabljenih standardih, smo za oce- koeficientov višjih od 0,7, smo elemente združili v no točnosti uporabili podatke o internih laborato- posamezne skupine. rijskih standardih. Elemente, ki so imeli vrednost Da bi primerjali vsebnosti med mariborskimi RE višjo od 20 %, smo izločili iz nadaljnje obrav- in slovenskimi ter evropskimi tlemi oz. ugotovili nave (Tabela 1). morebitne obogatitve, smo po enačbi [3] izračunali Natančnost analiz smo spremljali z naključno faktorje obogatitve (EF): vključitvijo 10 ponovljenih vzorcev tal. Natančnost analiz smo ocenili z izračunom relativne odstotne 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑒𝑒𝑒𝑒. �� 𝑀𝑀𝑀𝑀𝑀𝑀𝑀𝑀 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚 razlike (RPD; Tabela 1) po enačbi [2], kjer je x 𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸 𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒𝑒 . = 𝐴𝐴𝐴𝐴𝑒𝑒𝑒𝑒 [3] [3] 1 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑒𝑒𝑒𝑒 . � � 𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆𝑆 ( 𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎𝑎 𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸𝐸 ) vsebnost posameznega elementa v prvem vzorcu, 𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚𝑚 𝐴𝐴𝐴𝐴𝑒𝑒𝑒𝑒 x vsebnost istega elementa v ponovljenem vzorcu 2 – in x povprečje obeh meritev: Za izračun EF smo uporabili podatke o vsebno- stih elementov v slovenskih (Gosar et al., 2019) in 𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 = |𝑥𝑥𝑥𝑥1−𝑥𝑥𝑥𝑥2| [2] ∗ 100 [%] evropskih travniških tleh (Reimann et al., 2014). 𝑥𝑥𝑥𝑥̅ Za normalizacijo smo izbrali Al, ker je porazdelitev Iz posameznih vrednosti RPD smo izračunali njegovih vsebnosti v mariborskih tleh normalna, bila višja od 30 %, izločili (Tabela 1). Iz nadaljnje |𝑥𝑥𝑥𝑥 1−𝑥𝑥𝑥𝑥2| 𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 = ∗ 100 [%] Interpolacijske karte smo izdelali v programu 𝑥𝑥𝑥𝑥̅ povprečno vrednost in elemente, za katere je ta kar kaže na prevladujoč geogen izvor. statistične analize smo izločili tudi elemente, ka- QGIS 3.10.10 z uporabo metode naravnih sose-terih ugotovljene vsebnosti so bile v več kot 20 % dov (ang. Natural Neighbour), ki se je na podlagi primerov pod mejo določljivosti (Tabela 1). V pri- preizkusa več interpolacijskih metod izkazala kot meru, da je bilo le nekaj vrednosti pod mejo dolo- najprimernejša za naše podatke. Metoda naravnih čljivosti (< 20 %), smo jih nadomestili s polovico sosedov je robustna metoda lokalne interpolacije meje določljivosti (DL/2), kar je pogost postopek (Belinc, 2014). Pri iskanju »naravnih sosedov« v geokemičnih raziskavah (Salminen et al., 2005; vsake celice uporablja Voronoijeve diagrame ozi-Hewett & Ganser, 2007; Reimann et al., 2014). To roma Thiessenove poligone in metodo območnih smo storili v primeru sledečih elementov: B (3×), S uteži (Belinc, 2014). Uteži vzorcev so določene na (2×), Se (1×), Zr (5×). osnovi območja. Interpolirane vrednosti (vred- nosti izhodne ploskve) so znotraj vzorčenega ob- Geokemični atlas Maribora 17 močja, kar je pomembno v primeru nepravilnega 60–75, 75–90, 90–100. Poleg prikaza prostorske prostorskega obsega vzorčenega območja, kar po- porazdelitve vsebnosti, sta za vsak element doda- gosto velja za urbana okolja. Ker večina podatkov na še histogram porazdelitve vsebnosti in diagram ni normalno porazdeljenih, smo pred interpola- »škatla-brki«, s prikazom pripadajoče najmanjše cijo izvedli Box-Cox transformacijo. Za prikaz na in največje vsebnosti (brki), 25. ter 75. percentila kartah smo vsebnosti razdelili v sledečih 7 per- (škatla) in mediane. centilnih razredov: 0–10, 10–25, 25–40, 40–60, Tabela 2. Osnovni statistični podatki elementne sestave tal in pH (vse vsebnosti so podane v mg/kg, razen vsebnosti Al, Ca, Fe, K, Mg, Na, P, S, Ti, C cel in C org so podane v %). Table 2. Descriptive statistics of soil elemental composition and pH (all levels are given in mg/kg, except for Al, Ca, Fe, K, Mg, Na, P, S, Ti, C tot, and C org are given in %). Min1 P25 X1 Me1 Xg P75 P95 Maks1 s A E Ag 0,035 0,066 0,131 0,093 0,101 0,137 0,266 1,727 0,18 6,92 55,55 Al 0,77 1,37 1,67 1,64 1,61 1,94 2,43 3,02 0,44 0,31 0,02 As 5,2 7,9 9,9 10,1 9,5 11,1 13,9 16,9 2,4 0,10 -0,11 B 0,5 2,0 4,3 4,0 3,5 5,0 9,00 19,0 2,75 2,17 8,35 Ba 41 79 106 97 98 113 179 613 59 5,85 47,92 Be 0,20 0,50 0,68 0,70 0,63 0,80 1,00 1,60 0,22 0,49 2,00 Bi 0,16 0,24 0,30 0,28 0,29 0,33 0,48 1,27 0,13 4,56 29,41 Ca 0,15 0,49 1,48 1,10 1,01 2,00 4,09 6,89 1,31 1,50 2,24 Cd 0,14 0,26 0,38 0,32 0,33 0,43 0,62 2,28 0,27 4,77 28,00 Ce 12,0 24,4 28,0 28,1 27,2 31,4 38,1 58,7 6,8 1,09 4,50 Co 5,5 8,9 11,0 10,2 10,6 11,9 19,1 31,9 3,7 2,53 9,65 Cr 16,0 27,3 33,5 31,0 32,2 36,8 62,4 74,2 10,5 1,93 4,44 Cs 0,78 1,31 1,54 1,56 1,50 1,74 2,03 2,94 0,32 0,62 2,43 Cu 17,5 31 75,9 40,0 48,6 60 196 1347 152 6,55 48,28 Dy 0,95 1,64 1,82 1,81 1,79 2,05 2,39 3,34 0,37 0,67 2,77 Er 0,49 0,82 0,94 0,94 0,92 1,03 1,30 1,64 0,21 0,77 1,79 Eu 0,31 0,48 0,55 0,55 0,54 0,60 0,74 1,03 0,12 0,86 2,95 Fe 1,34 2,31 2,58 2,58 2,53 2,87 3,51 4,54 0,50 0,59 1,85 Ga 2,10 3,80 4,58 4,45 4,43 5,20 6,90 9,50 1,20 0,81 1,70 Gd 1,18 1,91 2,21 2,19 2,16 2,43 2,94 4,26 0,44 0,90 3,51 Hg 0,032 0,066 0,136 0,095 0,105 0,145 0,309 0,807 0,135 3,31 12,42 Ho 0,18 0,28 0,32 0,32 0,32 0,36 0,44 0,55 0,07 0,60 1,44 K 0,07 0,10 0,13 0,13 0,12 0,15 0,19 0,25 0,03 0,91 1,49 La 5,8 12,0 13,6 13,5 13,2 15,2 18,4 29,1 3,3 1,15 5,02 Li 9,8 16,6 18,7 19,0 18,3 20,7 25,5 34,4 3,9 0,54 1,85 Lu 0,05 0,09 0,10 0,10 0,10 0,12 0,16 0,19 0,03 0,80 0,85 Mg 0,48 0,64 0,88 0,79 0,83 1,02 1,64 3,01 0,38 2,43 9,32 Mn 345 532 630 613 611 703 930 1483 163 1,44 5,56 Mo 0,38 0,70 0,93 0,85 0,88 1,06 1,67 2,78 0,36 2,03 6,31 Na 0,006 0,008 0,013 0,010 0,011 0,014 0,029 0,105 0,011 5,44 38,65 18 Martin GABERŠEK Min1 P25 X1 Me1 Xg P75 P95 Maks1 s A E Nb 0,32 0,58 0,71 0,69 0,68 0,80 1,11 1,39 0,19 0,94 2,03 Nd 5,8 10,8 12,1 12,0 11,8 13,3 17,6 26,7 2,9 1,37 5,58 Ni 14,9 24,9 29,2 27,5 28,5 32,0 42,5 62,8 6,9 1,68 4,91 P 0,049 0,075 0,100 0,090 0,094 0,109 0,168 0,328 0,04 2,53 9,64 Pb 19 29 60 44 46 67 117 626 76 5,87 39,22 Pr 1,46 2,83 3,19 3,13 3,11 3,51 4,57 7,32 0,78 1,59 7,00 Rb 10,6 16,3 19,6 19,2 19,1 21,8 27,2 34,4 4,32 0,54 0,47 S 0,01 0,03 0,04 0,04 0,04 0,05 0,07 0,27 0,03 5,52 42,58 Sb 0,38 0,62 1,38 0,86 0,95 1,19 4,19 12,2 2,04 4,28 18,50 Sc 1,80 2,60 3,31 3,10 3,17 3,50 5,70 8,60 1,10 2,01 5,40 Se 0,05 0,30 0,38 0,40 0,36 0,45 0,50 0,90 0,13 0,75 3,19 Sm 1,33 2,23 2,51 2,48 2,45 2,82 3,42 4,96 0,56 0,97 3,44 Sn 0,70 1,50 4,72 2,30 2,75 4,60 16,50 70,4 8,44 5,42 35,30 Sr 8,4 14,4 26,9 20,1 22,2 33,7 56,7 172 21,7 3,55 18,25 Tb 0,18 0,29 0,33 0,33 0,32 0,36 0,44 0,61 0,06 0,85 3,12 Th 0,90 1,60 2,11 2,00 1,98 2,50 3,60 6,00 0,84 1,80 5,26 Ti 0,006 0,022 0,028 0,026 0,026 0,031 0,058 0,074 0,012 1,66 3,60 Tl 0,09 0,15 0,17 0,17 0,17 0,19 0,24 0,37 0,04 1,41 5,59 Tm 0,06 0,10 0,12 0,12 0,12 0,14 0,17 0,21 0,03 0,64 1,03 U 0,60 0,90 1,18 1,10 1,12 1,30 2,00 4,20 0,49 3,09 13,84 V 20 28 36 32 34 38 72 104 14 2,43 7,19 Y 5,2 8,1 8,9 8,9 8,8 9,6 12,1 15,2 1,7 0,63 2,05 Yb 0,43 0,71 0,81 0,80 0,79 0,88 1,19 1,40 0,18 0,80 1,74 Zn 54 98 164 131 139 178 310 1202 146 4,69 26,28 Zr 0,05 0,20 0,39 0,30 0,29 0,40 1,00 2,50 0,40 3,58 15,27 pH 4,72 6,85 6,87 7,10 6,84 7,23 7,39 7,49 0,60 –1,88 2,85 Ccel/ 1,34 2,91 3,83 3,60 3,61 4,45 6,23 12,71 1,48 2,54 11,65 Ctot Corg 1,20 2,62 3,28 3,09 3,09 3,67 4,83 11,55 1,28 2,91 15,24 1Gaberšek & Gosar, 2018; Min: najnižja vrednost/minimum level; P25: 25. percentil/25th percentile; X: aritmetična sredina/arithmetic mean; Me: mediana/median; Xg: geometrijska sredina/geometric mean; P75: 75. percentil/75th percentile; P95: 95. percentil/95th per-centile; Maks: najvišja vrednost/maximum level; s: standardni odklon/standard deviation; A: stopnja asimetrije/skewness; E: koničastost/ kurtosis; comma is a decimal separator Geokemični atlas Maribora 19 Rezultati in diskusija Vrednosti pH in vsebnosti celotnega ter organskega ogljika V Tabeli 2 so podani osnovni statistični podatki bilnih oz. manj mobilnih, kot v tleh z nižjim pH elementne sestave tal in pH vrednosti. Vrednosti (Kabata Pendias, 2011) in posledično predstavljajo pH so med 4,7 in 7,5, mediana znaša 7,1. Glede manjše tveganje za okolje in ljudi. To je še posebej na to, da v Mariboru in okolici prevladujejo ne- pomembno za urbana okolja, za katera so značil- karbonatne kamnine in sedimenti, so ugotovljene ne visoke vsebnosti nekaterih PSE v tleh in veliko vrednosti nekoliko višje od pričakovanih. Kar- število prebivalcev. Vsebnosti celotnega ogljika (C ta pH zgornjega horizonta tal v Sloveniji, ki so jo cel) v tleh so med 1,3 % in 12,7 % (sl. 4), vseb- izdelali na Centru za pedologijo in varstvo okolja nosti organskega ogljika (C org) pa med 1,2 % in na ljubljanski Biotehniški fakulteti kaže, da so tla 11,6 %. Mediana C cel je 3,6 % in C org 3,1 %. Od v okolici Maribora močno kisla (pH < 4,5; pred- celotne vsebnosti ogljika v tleh, ga povprečno 87 % vsem v Dravski dolini), kisla (4,6–5,5) in zmerno pripada organskemu ogljiku. Mediana vsebnosti kisla (5,6–6,5). Nevtralna tla (6,6–7,2) so v močno organske snovi, ki smo jo izračunali na podlagi podrejenem položaju, pojavljajo se le na območju vsebnosti C org, je 5,9 %, kar je nekoliko nižje od Slovenskih goric. Za tla na urbanih območjih so si- mediane slovenskih tal (8,2 %; Zupan et al., 2008) cer značilne nevtralne do rahlo ali celo močno ba- in tudi od tal v Ljubljani (9,5 %; Gliha, 2008). Naj- zične vrednosti pH, ne glede na geološko zgradbo nižjo vsebnost (2,3 %) smo ugotovili na SV robu ozemlja, kar je posledica antropogenih dejavnosti območja, blizu Drave, najvišjo (21,9 %) pa v bližini (Yang & Zhang, 2015). Na raziskovanem območju opuščenega industrijskega objekta na Teznu. Pro- smo najnižjo vrednost pH izmerili na SZ robu, na storska porazdelitev vsebnosti C org oz. organske travniški površini Vrbanskega platoja (sl. 3). Neko- snovi je precej enakomerna po celotnem Mariboru liko nižje vrednosti smo ugotovili še na JZ obrobju (sl. 5). Več pedoloških in mineraloških značilnosti Maribora, pod vznožjem Pohorja, in na V območja, izbranih 14 vzorcev mariborskih tal so predstavili predvsem na kmetijskih površinah (travnikih). Za Gaberšek in sodelavci (2020). večino ožjega območja Maribora so značilne vred- nosti okrog nevtralne. Vrednosti nad 7 se nadalju- jejo tudi na gričevnato, vinogradniško območje S od Maribora, kar je lahko posledica morebitnega Povezave med elementi apnenja kmetijskih površin. Višje vrednosti pH na območju Maribora glede na okolico lahko deloma Povezave med elementi smo ugotavljali s Spe- pripišemo posipanju cest s karbonatnimi peski in armanovim koeficientom korelacije. Ob upošteva- soljenju v zimskem času, saj za te namene v Slo- nju le statistično značilnih (p < 0,05) koeficientov veniji uporabljajo suho sol (NaCl) in mokro sol, višjih od 0,7, smo lahko elemente (in nekaj pedo- kjer je NaCl omočen z raztopino MgCl , CaCl ali loških lastnosti) razdelili v sledečih 5 skupin, ki 2 2 tudi NaCl (Švegl et al., 2006). Vnašanje (nepos- smo jih opisali v Gaberšek & Gosar (2018): (1) Al, redno ali s prašenjem preko ozračja) elektrofiltr- Co, Cr, Fe, Ga, Li, Mn, Ni, REE in V; (2) Ag, Ba, skega pepela in gradbenega materiala z nevtralno Cd, Cu, Hg, Pb, Sb, Sn in Zn; (3) Ca, Mg, Sr, B, pH; ali bazično vrednostjo pH (npr. apno, beton) lahko (4) Cs, Tl, Rb; (5) S, C cel in C org. Prva skupina prav tako zviša pH tal v urbanih okoljih (Birke et predstavlja elemente, ki so večinoma geogenega al., 2011; Yang & Zhang, 2015). V okoljih z višjim izvora oz. izvirajo iz preperevanja magmatskih in pH je običajno večina PSE (npr. Cu, Hg, Pb) nemo- metamorfnih kamnin. To domnevo potrjuje tudi 20 Martin GABERŠEK Sl. 3. Prostorska porazdelitev pH vrednosti (decimalno ločilo je pika). Fig. 3. Spatial distribution of pH values. Geokemični atlas Maribora 21 C celotni / C total (%) Sl. 4. Prostorska porazdelitev vsebnosti celotnega ogljika (v %; decimalno ločilo je pika). Fig. 4. Spatial distribution of total carbon contents (in %). 22 Martin GABERŠEK C organski / C organic (%) Sl. 5. Prostorska porazdelitev vsebnosti organskega ogljika (v %; decimalno ločilo je pika). Fig. 5. Spatial distribution of organic carbon contents (in %). njihova prostorska porazdelitev, saj so najvišje Maribora, je že dokumentiran (Šajn et al., 2011; vsebnosti večinoma zgoščene na JZ obravnavane- Gaberšek & Gosar, 2023). Kljub temu ocenjujemo, ga območja, pod vznožjem Pohorja. Opazne so do- da je vpliv rudarjenja na porazdelitev PSE na razi- ločene podskupine, kot npr. Al-Ga-V-Fe, za katere skovanem območju zanemarljiv, saj Maribor ni iz- so značilne močne korelacije (> 0,9) in jih lahko postavljen poplavljanju reke Drave. povežemo z nekaterimi minerali, ki so prisotni v Tretjo skupino sestavljajo elementi (Ca, Mg, Sr, tleh (npr. klorit, deloma amfiboli; Gaberšek et al., B), ki so večinoma povezani s karbonati oz. pedolo- 2020) oz. preperevanjem kamnin bogatih s temi škimi lastnostmi (pH), ki so odvisne od vsebnosti elementi (npr. amfibolitov, ki so bogati z V; Štrucl karbonatov v tleh. Ker so karbonatne kamnine v & Kluge, 1991). okolici Maribora redke, lahko njihov izvor deloma Drugo skupino predstavljajo PSE (Ag, Ba, Cd, pripišemo tudi posipanju in soljenju cest ter upo- Cu, Hg, Sb, Sn, Pb in Zn), ki jih nekateri razisko- rabi gradbenega materiala. Dodatno bi v to skupi- valci označujejo kot tipično urbane elemente, saj so no lahko uvrstili tudi Na, ki kaže visoki korelaciji s njihove vsebnosti zaradi antropogenih dejavnosti Ca (0,57) in Sr (0,66). Na drug izvor, kot ga imajo pogosto večje v urbanih okoljih kot v ruralnih. Iz- elementi prve skupine, nakazujejo tudi negativne virajo tako iz antropogenih kot naravnih oz. geo- korelacije Ca z Al, Ga ter Li. genih virov. Doprinos iz antropogenih dejavnosti V četrto skupino spadajo Cs, Rb in Tl. Če upo- v Mariboru (npr. industrija, promet) potrjuje nji- števamo še korelacijske koeficiente med 0,6 in 0,7 hova prostorska porazdelitev, z višjimi vsebnostmi vidimo, da so ti trije elementi povezani z elemen- na vseh treh industrijskih območjih in v starem ti prve skupine, zato njihov izvor lahko pripišemo mestnem jedru. Določen vpliv na vsebnosti Cd, Pb preperevanju magmatskih in metamorfnih kamnin. in Zn bi lahko pripisali tudi rudnim pojavom oz. Peta skupina združuje C in S, ki sta del organ- rudarsko-topilniški dejavnosti v zgornjem porečju ske snovi. Korelacij med organsko snovjo in drugi- Drave (Mežica, rudišča v Avstriji in SV Italiji). To- mi elementi nismo zaznali, kar kaže, da organska vrsten vpliv na kemično sestavo aluvialnih tal ob snov v mariborskih tleh ne igra pomembne vloge Dravi, predvsem na poplavnih ravnicah južno od pri vezavi PSE. 24 Martin GABERŠEK Obogatitve v mariborskih tleh Da bi ugotovili s katerimi elementi so v pri- in Sb (EF=2,0) (sl. 6). EF med 1 in 2 pa ima sle- merjavi s slovenskimi in evropskimi tlemi obo- dečih 17 elementov: Zn, Sn, Mg, Cu, Hg, Pb, Ag, gatena mariborska tla, smo izračunali faktorje Mo, Na, Ni, As, Li, Cd, Bi, B, Sc in Cr (Gaberšek & obogatitve (EF). Ob primerjavi vsebnosti elemen- Gosar, 2018). tov v mariborskih in slovenskih tleh (Gosar et al., Obogatitve mariborskih tal glede na evropska 2019), smo najvišji EF ugotovili za Ti (EF=2,9), Ca so pričakovana, saj so v projektu GEMAS ugotovi- (EF=2,8), Sn (EF=2,3), B (EF=2,2), Cu (EF=2,2), li, da so za tla v južni Evropi značilne višje vseb- Zn (EF=2,0) in P (EF=2,0) (sl. 6). Vrednosti EF nosti več PSE glede na severno Evropo, mediane med 1 in 2 imajo Mg, Sb, Ag, Sr, S, Pb, Ba, Mo, PSE za slovenska tla pa so pogosto med najvišjimi Nb, K, Cs, U, Rb, Li, Na, Se, Ni, As, Cr in Fe. Tla v v Evropi (Reimann et al., 2014). Vzroki za tovrstno Mariboru lahko torej opredelimo kot zmerno obo- porazdelitev vsebnosti med severno in južno Evro- gatena (EF = 2–5; Sutherland, 2000) s Ti, Ca, Sn, po so razlike v geološki zgradbi (več karbonatnih B, Cu, Zn in P v primerjavi s slovenskimi tlemi. kamnin na jugu Evrope, na katerih so nastala re- Višje vsebnosti v Mariboru lahko pripišemo delo- zidualna tla, za katere so značilne večje vsebnos- ma geogenim, deloma antropogenim dejavnikom. ti nekaterih PSE), razlike v podnebnih razmerah, Elementi, kot so Sn, Cu, Zn in Sb, predstavljajo prisotnost vulkanske aktivnosti na jugu in zadnja tipične elemente urbanega okolja. Tudi višje vseb- poledenitev, ki je pokrivala severni del Evrope in nosti Ca, Mg in Sr lahko deloma pripišemo antro- s tem preprečevala preperevanje matične podlage pogenim dejavnostim. oz. razvoj tal (Reimann et al., 2014). Dodatno na Ob primerjavi vsebnosti elementov v maribor- obogatitve določenih elementov vplivajo tudi raz- skih in evropskih tleh (Reimann et al., 2014) smo lične antropogene dejavnosti. najvišji EF ugotovili za Ti (EF=2,4), Ca (EF=2,3) Sl. 6. Normalizirani faktorji obogatitve (EF) za 43 elementov v mariborskih tleh, v primerjavi s slovenskimi (vijolična barva; Gosar et al., 2019) in evropskimi tlemi (zelena barva; Reimann et al., 2014). Fig. 6. Normalised enrichment factors (EF) for 43 elements in soil in Maribor in comparison to Slovenian soil (purple colour; Gosar et al., 2019) and European soil (green colour; Reimann et al., 2014). Geokemični atlas Maribora 25 Prostorska porazdelitev vsebnosti elementov je dvakrat višja od slovenske (20,3 mg/kg) in tudi V nadaljevanju podajamo podrobnejši komen- nekoliko višja od ljubljanske (32 mg/kg) (Biasioli tar prostorske porazdelitve najbolj zanimivih et al., 2007). Tudi mediana Zn (131 mg/kg) je višja elementov, začenši z glavnimi elementi, katerim tako od slovenske kot ljubljanske. Svinec nekoliko sledijo potencialno strupeni elementi in elementi manj odstopa, saj je njegova mediana (44 mg/kg) redkih zemelj. Podatki za primerjavo z vsebnostmi višja od slovenskih tal (34,1 mg/kg), ne pa tudi v slovenskih tleh so povzeti po Gosar in sodelav- od ljubljanskih. Najvišje vsebnosti Cu se pojavljajo ci (2019). V Tabeli 2 so podani osnovni statistični na industrijskih območjih Melje, v bližini livarne podatki elementne sestave tal. Ob koncu besedila (maks. 525 mg/kg) in Tezno (maks. 857 mg/kg). po abecednem vrstnem redu (po kraticah elemen- Najvišjo vsebnost Cu (1347 mg/kg) smo ugo- tov), kot je običajno za geokemične atlase, sledijo tovili na JV obrobju Maribora, neposredno interpolacijske karte vseh 55 elementov (sl. 7–61), ob manjšem makadamskem parkirišču ob cesti ki so zadostili zahtevam kakovosti analize. (MBSO102). Za to lokacijo je značilna tudi visoka vrednost Zn (828 mg/kg). Nekoliko višje vsebno- sti Cu so značilne še za vinogradniško, gričevna- Glavni elementi to področje SV od Maribora. Obogatitev tal z Cu Aluminij, Fe in Mn imajo podobno prostorsko v vinogradih je lahko posledica uporabe bakro- porazdelitev, saj so njihove visoke vsebnosti zna- vih fungicidov in herbicidov (Rusjan et al., 2007; čilne za JZ del območja, ob vznožju Pohorja. Naj- Komárek, 2010; Reimann et al., 2014). višja vsebnost Fe je bila ugotovljena na S industrij- Cink kaže podobno prostorsko porazdelitev skega območja Tezno in najvišja vsebnost Mn na kot Cu. Visoke vsebnosti so značilne za industrij- območju saniranega odlagališča odpadkov Pobrež- ski območji Melje (308 in 628 mg/kg) in Tezno je na V mesta. Za vznožje Pohorja so značilne tudi (1202 mg/kg). Visoki vsebnosti sta bili zaznani nekoliko višje vsebnosti Ti, ki se v visokih vseb- tudi severno od Tezna, v bližini tovarne umetnih nostih pojavlja še na industrijskem območju Stu- brusov (680 mg/kg), in na travniku na JZ obro- denci oz. vzhodno od njega. Najvišja vsebnost P je bju Maribora (535 mg/kg). Nekoliko višje vsebno- bila ugotovljena v bližini tovarne umetnih brusov sti tako Zn kot Cu so značilne še za staro mestno in tehničnih tkanin, višje vsebnosti so značilne še jedro, industrijsko območje Studenci in okoliška za staro mestno jedro in deloma za Z oz. JZ obro- področja. V predelih mesta, ki so oddaljeni od prej bje. Najvišje vsebnosti Ca, Mg in Na so neenako- izpostavljenih območij, so vsebnosti teh dveh ele- merno porazdeljene po celotnem območju, pogosto mentov običajno občutno nižje. Tovrstna prostor- se pojavljajo ob glavnih prometnicah. Opazno je ska porazdelitev vsebnosti Cu in Zn kaže, da je pogosto sovpadanje visokih vsebnosti Ca in Mg. njun glavni vir v Mariboru industrijska dejavnost, Najvišje vsebnosti K smo zaznali na skrajnem S in v manjši meri tudi promet in, na obrobju Maribo- SV mesta, ob vznožjih Kalvarije in Mestnega vrha ra, kmetijstvo. ter na Meljskem hribu. Nekaj lokacij s povišani- Tudi za Pb so značilne višje vsebnosti v tleh v sta- mi vsebnostmi K smo zaznali še na industrijskih rem mestnem jedru, v industrijskem območju Stu- območjih Tezno in Studenci. Višje vsebnosti S se denci, deloma na Teznu in v Melju ter okolici. Najviš- neenakomerno pojavljajo po celotnem območju, jo vsebnost (626 mg/kg) smo ugotovili na kmetijski z izjemo Pobrežja in Stražuna. Najvišjo vsebnost površini na JZ obrobju Maribora (MBSO092), kar smo ugotovili na industrijskem območju Tezno, ob nakazuje na vpliv kmetijske dejavnosti. opuščenem industrijskem objektu. Glede na slovensko Uredbo o mejnih, opozoril- nih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih sno- Potencialno strupeni elementi in elementi vi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96 in 41/04 – ZVO- redkih zemelj 1 2004), najvišje vsebnosti Cu, Pb in Zn presegajo zakonsko določene vrednosti. Vsebnosti Cu na 16 Baker, Pb in Zn v mariborskih tleh kažejo veliko lokacijah presegajo mejno vrednost (60 mg/kg), prostorsko heterogenost. Vsebnosti Cu so med 17,5 na 11 opozorilno (100 mg/kg) in na treh kritično in 1347 mg/kg, Pb med 19 in 626 mg/kg ter Zn vrednost (300 mg/kg). Vsebnosti Cu tako presega- med 54 in 1202 mg/kg. Mediana Cu (40,1 mg/kg) jo eno izmed zakonsko določenih vrednosti v 25 % 26 Martin GABERŠEK vzorcev. Svinec presega mejno vrednost (85 mg/kg) skih tal (0,106 mg/kg). Najvišji vrednosti (0,807 na 6 vzorčnih mestih, opozorilno (100 mg/kg) na in 0,806 mg/kg) sta bili določeni v parku v starem 8 in kritično (530 mg/kg) na 2 mestih. Vsebnosti mestnem jedru in S od Tezna, blizu tovarne ume- Zn pa presegajo mejno vrednost (200 mg/kg) v 10 tnih brusov. Obe vrednosti rahlo presegata mejno vzorcih, opozorilno (300 mg/kg) v 4 in kritično vrednost (0,8 mg/kg) podano v uredbi za tla (Ura- (720 mg/kg) v dveh vzorcih. Vsaj ena izmed za- dni list RS, št. 68/96 in 41/04 – ZVO-1 2004). Viš- konsko določenih vsebnosti Pb in Zn je tako prese- je vsebnosti Hg so značilne še za S in SZ del mesta žena v 13,5 % vzorcev tal. ter S del industrijskega območja Tezno. Vsebnosti As so precej enakomerno porazdelje- Najnižja vsebnost Mo znaša 0,38 mg/kg, naj- ne po celotnem območju, kar kaže na naraven oz. višja 2,78 mg/kg. Mediana (0,85 mg/kg) je neko- geogen izvor. Vsebnosti so med 5,2 in 16,9 mg/kg, liko višja od slovenske (0,70 mg/kg). Rahlo povi- mediana znaša 10,1 mg/kg, kar je nekoliko nižje šane vsebnosti so značilne za vsa tri industrijska od slovenske (11 mg/kg). območja, najvišja vsebnost je bila ugotovljena na Mediana Ba (96,5 mg/kg) je višja od slovenske Teznu. (75,4 mg/kg). Najvišja vsebnost (613 mg/kg) je Vsebnosti Ni v mariborskih tleh se gibljejo med bila ugotovljena v bližini tovarne umetnih brusov 14,9 in 62,8 mg/kg, mediana (27,5 mg/kg) ne in tehničnih tkanin S od Tezna, višje vsebnosti so odstopa od mediane slovenskih tal (28,5 mg/kg). značilne še za Z del mesta, staro mestno jedro in Višje vsebnosti se pojavljajo na V in JZ obrobju del industrijskega območja Tezno. obravnavanega območja, najvišja vrednost je bila Ugotovljene vsebnosti Cd so med 0,14 in določena v vzorcu z industrijskega območja Tezno. 2,28 mg/kg. Mediana znaša 0,32 mg/kg, kar je ne- Na dveh vzorčnih mestih smo ugotovili preseganje koliko nižje od slovenske (0,48 mg/kg). Kljub re- mejne vrednosti (50 mg/kg) glede na slovensko lativno nizkim vsebnostim, smo na dveh vzorčnih uredbo za tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 41/04 mestih ugotovili preseganje mejne vrednosti iz – ZVO-1 2004). uredbe (1 mg/kg) in na enem vzorčnem mestu pre- Vsebnosti Sb so med 0,38 in 12,2 mg/kg. Naj-seganje opozorilne (2 mg/kg; Uradni list RS, št. višja vsebnost je bila ugotovljena na isti lokaciji kot 68/96 in 41/04 – ZVO-1 2004). Predvidevamo, da najvišja vsebnost Pb, tj. na travniškem območju na so najvišje vsebnosti deloma antropogenega izvora, JZ Maribora (MBSO092), sicer pa so visoke vseb- saj se večinoma pojavljajo na treh industrijskih ob- nosti značilne predvsem za vsa tri industrijska ob- močjih in starem mestnem jedru. Najvišja vrednost močja in mestno jedro. Mediana Sb (0,86 mg/kg) je bila sicer določena v vzorcu iz travniške površi- je nekoliko višja od slovenske (0,53 mg/kg), kar ne na JZ Maribora (MBSO094). Glede na to, da so skupaj s prostorsko porazdelitvijo kaže na deloma nekatere travniške površine na obrobju Maribora antropogen izvor tega elementa. nestalne oz. gre za njive, ki so zaradi kolobarjenja Najvišje vsebnosti Sn so bile zaznane na in-občasno posejane s travo, bi lahko najvišjo vseb- dustrijskih območjih Tezno (najvišja vsebnost je nost Cd pripisali uporabi pesticidov. Tudi Birke in 70,4 mg/kg) in Studenci, deloma so obogatena sodelavci (2016) domnevajo, da je vir Cd v sloven- tudi tla v mestnem središču. skih travniških in njivskih tleh uporaba pesticidov. Najvišje vsebnosti V (do 104 mg/kg; media- Krom in Co imata podobno prostorsko poraz- na je 32 mg/kg) so zgoščene na JZ območja, pod delitev, saj se njune najvišje vsebnosti večinoma vznožjem Pohorja. Njegova prostorska porazdeli- pojavljajo na J oz. JZ obrobju mesta, ob vznožju tev nakazuje na vpliv preperevanja metamorfnih Pohorja. Dodatno se visoke vsebnosti pojavljajo še kamnin na vsebnosti in porazdelitev nekaterih na območju Tezna, kar lahko kaže na deloma an- elementov v tleh na območju Maribora, saj se V tropogen izvor. Vsebnosti Co se gibljejo med 5,5 in pojavlja v visokih vsebnostih (do 270 mg/kg) v po- 31,9 mg/kg in vsebnosti Cr med 16,0 in 74,2 mg/kg. horskih amfibolitih (Štrucl & Kluge, 1991). Njuni mediani (10,2 mg/kg za Co in 31 mg/kg za Cr) Prostorska porazdelitev REE, z najvišjimi sta nekoliko nižji od slovenskih. Vsebnosti Co v 4 vsebnostmi izven mestnega središča in industrij- vzorcih tudi presegajo mejno vrednost (20 mg/kg) skih območij, porazdelitev rezultatov blizu nor- glede na slovensko uredbo za tla (Uradni list RS, malne in primerjava z vsebnostmi v evropskih ter št. 68/96 in 41/04 – ZVO-1 2004). svetovnih tleh nakazujejo, da je vpliv antropoge- Mediana Hg v mariborskih tleh znaša nih dejavnosti na vsebnosti in porazdelitev REE v 0,095 mg/kg, kar je malo nižje od mediane sloven- mariborskih tleh zanemarljiv. Geokemični atlas Maribora 27 Zaključek Poznavanje porazdelitve kemičnih elementov v Razširjena uporaba nekaterih elementov bo lah- tleh je bistveno za zagotavljanje varnega in zdra- ko vplivala tudi na njihove prihodnje vsebnosti v vega bivalnega okolja ter pomembno za prostorsko tleh, zato prikazani rezultati predstavljajo podlago načrtovanje, posege v prostor in spremljanje dol- za spremljanje dolgoročnih antropogenih in tudi goročnih antropogenih vplivov na okolje. Predsta- geogenih ter vremenskih vplivov na vsebnosti in vljeni rezultati kažejo, da tla na območju Maribora prostorsko porazdelitev kemičnih elementov v ma- niso močno obremenjena s PSE (glede na obsežno riborskih tleh. industrijsko dejavnost v preteklosti smo pričako- vali večje vsebnosti nekaterih PSE), odkrili smo le manjša območja in nekatere precej izolirane loka- Zahvala cije z visokimi vsebnostmi Cu, Pb in Zn. Njihove mediane, ki so nekoliko nad slovenskimi, velika Predstavljeni podatki so bili pridobljeni v okviru variabilnost in prostorska razporeditev kažejo na doktorske disertacije, ki jo je financirala Javna agenci- vsaj deloma antropogen izvor, ki ga lahko pripiše- ja za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost mo tudi Cd, Sb, Sn, Hg in Ag. Nekateri preostali Republike Slovenije (ARIS), pod mentorstvom dr. Ma- elementi, kot so Al, Co, Cr, Fe in V jasno odražajo teje Gosar z Geološkega zavoda Slovenije in so-mentor- prevladujoč vpliv geološke podlage. stvom prof. dr. Nine Zupančič z Naravoslovnotehniške Pomemben doprinos Geokemičnega atlasa Ma- fakultete, katerima se zahvaljujem za vse nasvete in ribora je prikaz prostorske porazdelitve velikega usmerjanje. Izdelavo geokemičnega atlasa je so-financi- števila elementov, med katerimi so številni taki, ki rala ARIS v okviru raziskovalnega programa Podzemne se bodo v prihodnosti zaradi zelenega prehoda in vode in geokemija (P1-0020), ki se izvaja na Geološkem ukrepov proti podnebnim spremembam v večjem zavodu Slovenije. Zahvaljujem se tudi recenzentkama obsegu uporabljali v antropogenih dejavnostih. izr. prof. dr. Nastji Rogan Šmuc in dr. Ajki Pjanić. Geokemične karte 30 Martin GABERŠEK Sl. 7. Prostorska porazdelitev vsebnosti srebra (Ag; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 7. Spatial distribution of silver (Ag) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 31 Sl. 8. Prostorska porazdelitev vsebnosti aluminija (Al; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 8. Spatial distribution of aluminium (Al) levels (in %). 32 Martin GABERŠEK Sl. 9. Prostorska porazdelitev vsebnosti arzena (As; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 9. Spatial distribution of arsenic (As) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 33 Sl. 10. Prostorska porazdelitev vsebnosti bora (B; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 10. Spatial distribution of boron (B) levels (in mg/kg). 34 Martin GABERŠEK Sl. 11. Prostorska porazdelitev vsebnosti barija (Ba; v mg/kg). Fig. 11. Spatial distribution of barium (Ba) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 35 Sl. 12. Prostorska porazdelitev vsebnosti berilija (Be; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 12. Spatial distribution of beryllium (Be) levels (in mg/kg). 36 Martin GABERŠEK Sl. 13. Prostorska porazdelitev vsebnosti bizmuta (Bi; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 13. Spatial distribution of bismuth (Bi) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 37 Sl. 14. Prostorska porazdelitev vsebnosti kalcija (Ca; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 14. Spatial distribution of calcium (Ca) levels (in %). 38 Martin GABERŠEK Sl. 15. Prostorska porazdelitev vsebnosti kadmija (Cd; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 15. Spatial distribution of cadmium (Cd) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 39 Sl. 16. Prostorska porazdelitev vsebnosti cerija (Ce; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 16. Spatial distribution of cerium (Ce) levels (in mg/kg). 40 Martin GABERŠEK Sl. 17. Prostorska porazdelitev vsebnosti kobalta (Co; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 17. Spatial distribution of cobalt (Co) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 41 Sl. 18. Prostorska porazdelitev vsebnosti kroma (Cr; v mg/kg). Fig. 18. Spatial distribution of chromium (Cr) levels (in mg/kg). 42 Martin GABERŠEK Sl. 19. Prostorska porazdelitev vsebnosti cezija (Cs; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 19. Spatial distribution of caesium (Cs) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 43 Sl. 20. Prostorska porazdelitev vsebnosti bakra (Cu; v mg/kg). Fig. 20. Spatial distribution of copper (Cu) levels (in mg/kg). 44 Martin GABERŠEK Sl. 21. Prostorska porazdelitev vsebnosti disprozija (Dy; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 21. Spatial distribution of dysprosium (Dy) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 45 Sl. 22. Prostorska porazdelitev vsebnosti erbija (Er; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 22. Spatial distribution of erbium (Er) levels (in mg/kg). 46 Martin GABERŠEK Sl. 23. Prostorska porazdelitev vsebnosti evropija (Eu; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 23. Spatial distribution of europium (Eu) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 47 Sl. 24. Prostorska porazdelitev vsebnosti železa (Fe; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 24. Spatial distribution of iron (Fe) levels (in %). 48 Martin GABERŠEK Sl. 25. Prostorska porazdelitev vsebnosti galija (Ga; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 25. Spatial distribution of gallium (Ga) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 49 Sl. 26. Prostorska porazdelitev vsebnosti gadolinija (Gd; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 26. Spatial distribution of gadolinium (Gd) levels (in mg/kg). 50 Martin GABERŠEK Sl. 27. Prostorska porazdelitev vsebnosti živega srebra (Hg; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 27. Spatial distribution of mercury (Hg) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 51 Sl. 28. Prostorska porazdelitev vsebnosti holmija (Ho; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 28. Spatial distribution of holmium (Ho) levels (in mg/kg). 52 Martin GABERŠEK Sl. 29. Prostorska porazdelitev vsebnosti kalija (K; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 29. Spatial distribution of potassium (K) levels (in %). Geokemični atlas Maribora 53 Sl. 30. Prostorska porazdelitev vsebnosti lantana (La; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 30. Spatial distribution of lanthanum (La) levels (in mg/kg). 54 Martin GABERŠEK Sl. 31. Prostorska porazdelitev vsebnosti litija (Li; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 31. Spatial distribution of lithium (Li) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 55 Sl. 32. Prostorska porazdelitev vsebnosti lutecija (Lu; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 32. Spatial distribution of lutetium (Lu) levels (in mg/kg). 56 Martin GABERŠEK Sl. 33. Prostorska porazdelitev vsebnosti magnezija (Mg; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 33. Spatial distribution of magnesium (Mg) levels (in %). Geokemični atlas Maribora 57 Sl. 34. Prostorska porazdelitev vsebnosti mangana (Mn; v mg/kg). Fig. 34. Spatial distribution of manganese (Mn) levels (in mg/kg). 58 Martin GABERŠEK Sl.35. Prostorska porazdelitev vsebnosti molibdena (Mo; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 35. Spatial distribution of molybdenum (Mo) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 59 Sl. 36. Prostorska porazdelitev vsebnosti natrija (Na; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 36. Spatial distribution of sodium (Na) levels (in %). 60 Martin GABERŠEK Sl. 37. Prostorska porazdelitev vsebnosti niobija (Nb; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 37. Spatial distribution of niobium (Nb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 61 Sl. 38. Prostorska porazdelitev vsebnosti neodima (Nd; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 38. Spatial distribution of neodymium (Nd) levels (in mg/kg). 62 Martin GABERŠEK Sl. 39. Prostorska porazdelitev vsebnosti niklja (Ni; v mg/kg). Fig. 39. Spatial distribution of nickel (Ni) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 63 Sl. 40. Prostorska porazdelitev vsebnosti fosforja (P; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 40. Spatial distribution of phosphorous (P) levels (in %). 64 Martin GABERŠEK Sl. 41. Prostorska porazdelitev vsebnosti svinca (Pb; v mg/kg). Fig. 41. Spatial distribution of lead (Pb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 65 Sl. 42. Prostorska porazdelitev vsebnosti prazeodima (Pr; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 42. Spatial distribution of praseodymium (Pr) levels (in mg/kg). 66 Martin GABERŠEK Sl. 43. Prostorska porazdelitev vsebnosti rubidija (Rb; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 43. Spatial distribution of rubidium (Rb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 67 Sl. 44. Prostorska porazdelitev vsebnosti žvepla (S; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 44. Spatial distribution of sulphur (S) levels (in %). 68 Martin GABERŠEK Sl. 45. Prostorska porazdelitev vsebnosti antimona (Sb; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 45. Spatial distribution of antimony (Sb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 69 Sl. 46. Prostorska porazdelitev vsebnosti skandija (Sc; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 46. Spatial distribution of scandium (Sc) levels (in mg/kg). 70 Martin GABERŠEK Sl. 47. Prostorska porazdelitev vsebnosti selena (Se; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 47. Spatial distribution of selenium (Se) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 71 Sl. 48. Prostorska porazdelitev vsebnosti samarija (Sm; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 48. Spatial distribution of samarium (Sm) levels (in mg/kg). 72 Martin GABERŠEK Sl. 49. Prostorska porazdelitev vsebnosti kositra (Sn; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 49. Spatial distribution of tin (Sn) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 73 Sl. 50. Prostorska porazdelitev vsebnosti stroncija (Sr; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 50. Spatial distribution of strontium (Sr) levels (in mg/kg). 74 Martin GABERŠEK Sl. 51. Prostorska porazdelitev vsebnosti terbija (Tb; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 51. Spatial distribution of terbium (Tb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 75 Sl. 52. Prostorska porazdelitev vsebnosti torija (Th; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 52. Spatial distribution of thorium (Th) levels (in mg/kg). 76 Martin GABERŠEK Sl. 53. Prostorska porazdelitev vsebnosti titana (Ti; v %), decimalno ločilo je pika. Fig. 53. Spatial distribution of titanium (Ti) levels (in %). Geokemični atlas Maribora 77 Sl. 54. Prostorska porazdelitev vsebnosti talija (Tl; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 54. Spatial distribution of thallium (Tl) levels (in mg/kg). 78 Martin GABERŠEK Sl. 55. Prostorska porazdelitev vsebnosti tulija (Tm; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 55. Spatial distribution of thulium (Tm) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 79 Sl. 56. Prostorska porazdelitev vsebnosti urana (U; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 56. Spatial distribution of uranium (U) levels (in mg/kg). 80 Martin GABERŠEK Sl. 57. Prostorska porazdelitev vsebnosti vanadija (V; v mg/kg). Fig. 57. Spatial distribution of vanadium (V) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 81 Sl. 58. Prostorska porazdelitev vsebnosti itrija (Y; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 58. Spatial distribution of yttrium (Y) levels (in mg/kg). 82 Martin GABERŠEK Sl. 59. Prostorska porazdelitev vsebnosti iterbija (Yb; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 59. Spatial distribution of ytterbium (Yb) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 83 Sl. 60. Prostorska porazdelitev vsebnosti cinka (Zn; v mg/kg). Fig. 60. Spatial distribution of zinc (Zn) levels (in mg/kg). 84 Martin GABERŠEK Sl. 61. Prostorska porazdelitev vsebnosti cirkonija (Zr; v mg/kg), decimalno ločilo je pika. Fig. 61. Spatial distribution of zirconium (Zr) levels (in mg/kg). Geokemični atlas Maribora 85 Literatura Ali, M.U., Liu, G., Yousaf, B., Ullah, H., Abbas, Q. through extreme weather events. Science of & Munir, M.A.M. 2019: A systematic review the Total Environment, 909: 168388. https:// on global pollution status of particulate mat- doi.org/10.1016/j.scitotenv.2023.168388 ter-associated potential toxic elements and Buser, S. 2009: Geološka karta Slovenije 1:250.000. health perspectives in urban environment. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Environ. Geochem. Health, 41: 1131–1162. Calvo, A.I., Alves, C., Castro, A., Pont, V., Vicente, https://doi.org/10.1007/s10653-018-0203-z A.M. & Fraile, R. 2013: Research on aerosol Arrighi, C., Masi, M. & Iannelli, R. 2018: Flood sources and chemical composition: Past, cur- risk assessment of environmental pollution rent and emerging issues. Atmos. Res. 120– hotspots. Environmental Modelling & Soft- 121: 1–28. https://doi.org/10.1016/j.atmos- ware 100, 1-10: https://doi.org/10.1016/j.env- res.2012.09.021 soft.2017.11.014 Chambers, L.G., Chin, Y.P., Filippelli, G.M., Gard- Belinc, S. 2014: Prenova priročnika iz prostorskih ner, C.B., Herndon, E.M., Long, D.T., Lyons, analiz v orodju ArcGIS. Diplomska naloga. W.B., Macpherson, G.L., McElmurry, S.P., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništ- McLean, C.E., Moore, J., Moyer, R.P., Neu- vo in geodezijo, 194 str. mann, K., Nezat, C.A., Soderberg, K., Teutsch, Bertalanič, R. 2007: Vetrovnost v Sloveniji leta N. & Widom, E. 2016: Developing the scien- 2006 = Wind levels in Slovenia in 2006. Ujma, tific framework for urban geochemistry. Appl. 21: 27–36. https://ojs-gr.zrc-sazu.si/ujma/ar- Geochem., 67: 1–20. https://doi.org/10.1016/j. ticle/view/8949/8380 (dostop 27. 3. 2025) apgeochem.2016.01.005 Biasioli, M., Grčman, H., Kralj, T., Madrid, F., Di- Crawford, S.E., Brinkmann, M., Ouellet, J.D., Le- az-Barrientos, E. & Ajmone-Marsan, F. 2007: hmkuhl, F. & et al.: 2022. Remobilization of Potentially toxic elements contamination in pollutants during extreme f lood events pos- urban soils: A comparison of three European es severe risks to human and environmen- cities. Journal of Environmental Quality, 36: tal health. Journal of Hazardous Materials, 70–79. https://doi.org/10.2134/jeq2006.0254 421, 126691. https://doi.org/10.1016/j.jhaz- Birke, M., Rauch, U. & Stummeyer, J. 2011: Urban mat.2021.126691 geochemistry of Berlin, Germany. In: Johnson, Demetriades, A. & Birke, M. 2015: Urban Geo- C.C., Demetriades, A., Locutura, J. & Ottesen, chemical Mapping Manual: Sampling, Sam- R.T. (eds.): Mapping the Chemical Environ- ple Preparation, Laboratory Analysis, Quali- ment of Urban Areas. Wiley-Blackwell, John ty Control Check, Statistical Processing and Wiley & Sons, Chichester, U.K.: 245–268. Map Plotting. EuroGeoSurveys, Brussels: 166 Birke, M., Reimann, C., Oorts, K., Rauch, U., str. https://eurogeosurveys.org/wp-content/ Demetriades, A., Dinelli, E., Ladenberger, A., uploads/2022/11/Urban-Geochemical-Map- Halamić, J., Gosar, M., Jähne-Klingberg, F. & ping-Manual.pdf (dostop 27. 3. 2025) The GEMAS Project Team 2016: Use of GEMAS Floreani, F., Pavoni, E., Gosar, M. & Covelli, S. data for risk assessment of cadmium in Euro- 2023: Evasion of Gaseous Elemental Mercury pean agricultural and grazing land soil under from Forest and Urban Soils Contaminated by the REACH regulation. Applied Geochemistry, Historical and Modern Ore Roasting Process- 74: 109–121. http://dx.doi.org/10.1016/j.apge- es (Idrija, Slovenia). Atmosphere, 14/6: 1036. ochem.2016.08.014 https://doi.org/10.3390/atmos14061036 Bolan, S., Padhye, L.P., Jasemizad, T., Govart- Foulds, S.A., Brewer, P.A., Macklin, M.G., Hare- hanan, M., Karmegam, N. & et al. 2024: Impacts sign, W., Betson, R.E. & Rassner, S.M.E. 2014: of climate change on the fate of contaminants Flood-related contamination in catchments 86 Martin GABERŠEK affected by historical metal mining: An unex- v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za pected and emerging hazard of climate change. agronomijo, Ljubljana: str. 18. Science of the Total Environment, 476–477, Gosar, M., Šajn, R., Bavec, Š., Gaberšek, M., Pezdir, V. 165–180. https://doi.org/10.1016/j.scito- & Miler, M. 2019: Geochemical background and tenv.2013.12.079 threshold for 47 chemical elements in Sloveni- Gaberšek, M. 2020: Celostna obravnava geokemi- an topsoil = Geokemično ozadje in zgornja meja je trdnih anorganskih delcev v urbanem okol- naravne variabilnosti 47 kemičnih elementov v ju = Holistic approach to geochemistry of sol- zgornji plasti tal Slovenije. Geologija, 62/1: 5–57. id inorganic particles in urban environment. https://doi.org/10.5474/geologija.2019.001 Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Hazelton, P. & Murphy, B. 2011: Understanding Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za soils in urban environments. CSIRO, Colling- geologijo, Ljubljana: 215 str. https://repozi- wood, Earthscan, London: 148 str. tor ij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113514 Hewett, P. & Ganser, G.H. 2007: A comparison of (dostop 27. 3. 2025) several methods for analyzing censored data. Gaberšek, M. & Gosar, M. 2018: Geochemistry of Ann. Occup. Hyg., 51/7: 611–632. http://dx. urban soil in the industrial town of Maribor, doi.org/10.1093/annhyg/mem045 Slovenia. Journal of Geochemical Exploration, Hinterlechner Ravnik, A. 1971: Pohorske met- 187: 141–154. https://doi.org/10.1016/j.gexp- amorfne kamenine. Geologija, 14: 187–226. lo.2017.06.001 http://www.geologija-revija.si/dokument.as- Gaberšek, M. & Gosar, M. 2021a: Towards a holistic px?id=210 approach to the geochemistry of solid inorganic Jabłońska, M. & Janeczek, J. 2019: Identification particles in the urban environment. Science of of industrial point sources of airborne dust par- The Total Environment, 763: 144214. https:// ticles in anurban environment by a combined doi.org/10.1016/j.scitotenv.2020.144214 mineralogical and meteorologic alanalyses: A Gaberšek, M. & Gosar, M. 2021b: Meltwater chem- case study from the Upper Silesian conurba- istry and characteristics of particulate matter tion, Poland. Atmos. Pollut. Res., 10: 980–988. deposited in snow as indicators of anthropo- https://doi.org/10.1016/j.apr.2019.01.006 genic inf luences in an urban area. Environ- Jeong, C.H., Traub, A., Huang, A., Hilker, N., mental geochemistry and health, 43/7. https:// Wang, J.M., Herod, D., Dabek-Zlotorzynska, doi.org/10.1007/s10653-020-00609-z Celo, V. & Evans, G.J. 2020: Long-term anal- Gaberšek, M. & Gosar, M. 2023: Odraz pretekle- ysis of PM2.5 from 2004 to 2017 in Toronto: ga rudarjenja v dravskih sedimentih. Pro- Composition, sources, and oxidative potential. teus, 85: 6/7/8/9: 290–294. https://www. Environmental Pollution, 263, Part B: 114652. d l i b . s i /s t r e a m / U R N: N B N: S I :d o c - G U T- https://doi.org/10.1016/j.envpol.2020.114652 C O N G 0 / 2 b 5 7 c 7 5 3 - 6 5 a 6 - 4 8 e c - 8 b f 4 - Kabata Pendias, A. 2011: Trace elements in soils 49d420150456/PDF (dostop 27. 3. 2025) and plants, fourth edition. Taylor and Francis Gaberšek, M. & Gosar, M. 2024: Oral bioaccessi- Group, ZDA: 534 str. bility of potentially toxic elements in various Karagulian, F., Belis, C.A., Dora, C.F.C., Prüss- urban environmental media. Environmental Ustün, A.M., Bonjour, S., Adair-Rohani, H. & Geochemistry and Health, 46: 259. https://doi. Amann, M., 2015: Contributions to cities’ am- org/10.1007/s10653-024-02073-5 bient particulate matter (PM): A systematic Gaberšek, M., Grčman, H. & Gosar, M. 2020: Min- review of local source contributions at global eral composition, pedological characteristics level. Atmos. Environ., 120: 475–483. https:// and fractionation of selected chemical elements doi.org/10.1016/j.atmosenv.2015.08.087 in soil of Maribor. Geologija, 63/2: 177–191. Komárek, M., Čadková, E., Chrastný, V., Bordas, F. https://doi.org/10.5474/geologija.2020.015 & Bollinger, J.C. 2010: Contamination of vine- Gaberšek, M., Watts, M.J. & Gosar, M. 2022: Attic yard soils with fungicides: A review of envi- dust: an archive of historical air contamination ronmental and toxicological aspects. Environ- of the urban environment and potential haz- ment International, 36: 138–151. https://doi. ard to health? Journal of Hazardous Materials, org/10.1016/j.envint.2009.10.005 432: 128745. https://doi.org/10.1016/j.jhaz- Lorber, L. 2006: Strukturne spremembe maribor- mat.2022.128745 skega gospodarstva po letu 1991. Revija za Gliha, S. 2008: Vpliv vsebnosti karbonatov v geografijo, 1/1: 63–80. https://dk.um.si/Izpis- tleh na uspešnost standardizirane BCR se- Gradiva.php?lang=slv&id=56241 (dostop 27. 3. kvenčne ekstrakcije. Diplomsko delo. Univerza 2025) Geokemični atlas Maribora 87 Lyons, W.B. & Harmon, R.S. 2012: Why urban 111–118. https://doi.org/10.1016/j.geoder- geochemistry? Elements, 8: 417–422. https:// ma.2007.05.007 doi.org/10.2113/gselements.8.6.417 Salminen, R., Batista, M.J., Bidovec, M., Demetri- Miler, M. 2014: SEM/EDS characterization of ades, A., De Vivo, B., De Vos, W., Duris, M., dusty deposits in precipitation and assessment Gilucis, A., Gregorauskiene, V., Halamic, J., of their origin. Geologija, 57: 5–14. https://doi. Heitzmann, P., Lima, A., Jordan, G., Klaver, G., org/10.5474/geologija.2014.001 Klein, P., Lis, J., Locutura, J., Marsina, K., Maz- Miler, M. 2021: Airborne particles in city bus: reku, A., O‘Connor, P.J., Olsson, S.Å., Ottesen, concentrations, sources and simulated pul- R.T., Petersell, V., Plant, J.A., Reeder, S., Salpe- monary solubility. Environmental geochem- teur, I., Sandström, H., Siewers, U., Steenfelt, istry and health, 43: 2757–2780. https://doi. A. & Tarvainen, T. 2005: Geochemical Atlas org/10.1007/s10653-020-00770-5 of Europe. Part 1 - Background Information, Miler, M. & Gosar, M. 2019: Assessment of contri- Methodology and Maps. Geological Survey of bution of metal pollution sources to attic and Finland, Espoo: 526 str. http://weppi.gtk.fi/ household dust in Pb ‐polluted area. Indoor publ/foregsatlas/ (dostop 27. 3. 2025). Air, 29: 487–498. https://doi.org/10.1111/ Savnik, R. & Planina, F. 1980: Krajevni leksikon ina.12548 Slovenije, IV. Knjiga – Podravje in Pomurje. Mioč, P. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ Državna založba Slovenije, Ljubljana: str. 172. 1:100.000. Tolmač za list Slovenj Gradec. Slavec, A. 1991: Razvoj industrije v Mariboru s Zvezni geološki zavod, Beograd: 74 str. posebnim poudarkom na razvojnih dejavnikih. Mioč, P. & Žnidarčič, M. 1977: Osnovna geološka Dela - Oddelek za geografijo Filozofske karta SFRJ 1:100.000. List Slovenj Gradec. fakultete v Ljubljani, 8: 53–64. http://revije. Zvezni geološki zavod, Beograd. ff.uni-lj.si/Dela/article/view/1185 (dostop 27. Mioč, P. & Žnidarčič, M. 1989: Osnovna geološka 3. 2025) karta 1:100.000. Tolmač za lista Maribor in Le- Sobrova, P., Zehnalek, J., Adam, V., Beklova, M. ibnitz. Zvezni geološki zavod, Beograd: 60 str. & Kizek, R. 2012: The effects on soil/water/ Oset, Ž., Berberih Slana, A. & Lazarević, Ž. (ur.) plant/animal systems by platinum group el- 2010: Mesto in gospodarstvo – Mariborsko go- ements. Cent. Eur. J. Chem., 10: 1369–1382. spodarstvo v 20. stoletju. Inštitut za novejšo https://doi.org/10.2478/s11532-012-0073-7 zgodovino in Muzej narodne osvoboditve Ma- Sutherland, R.A. 2000: Bed sediment-associated ribor: 616 str. trace metals in an urban stream, Oahu, Ha- Placer, L. 2008: Principles of the tectonic subdi- waii. Environmental Geology, 39/6: 611–627. vision of Slovenia. Geologija, 51/2: 205–217. https://doi.org/10.1007/s002540050473 https://doi.org/10.5474/geologija.2008.021 Šajn, R., Halamić, J., Peh, Z., Galović, L. & Ali- Pribyl, D.W. 2010: A critical review of the conven- jagić, J. 2011: Assessment of the natural and tional SOC to SOM conversion factor. Geoder- anthropogenic sources of chemical elements in ma, 156: 75–83. http://dx.doi.org/10.1016/j. alluvial soils from the Drava River using mul- geoderma.2010.02.003 tivariate statistical methods. Journal of Geo- Pučko, E., Žibret, G. & Teran, K. 2024: Compar- chemical Exploration, 110: 278–289. https:// ison of elemental composition of surface and doi.org/10.1016/j.gexplo.2011.06.009 subsurface soils on national level and identifi- Štrucl, I. & Kluge, R. 1991: Metalogenetska prob- cation of potential natural and anthropogenic lematika železovih nahajališč v staropaleo- processes inf luencing its composition. Jour- zojskih metamorfnih kameninah. Geologija, nal of Geochemical Exploration, 258: 107422. 34/1: 305–335. https://doi.org/10.5474/ge- https://doi.org/10.1016/j.gexplo.2024.107422 ologija.1991.007 Reimann, C., Birke, M., Demetriades, A., Filzmos- Švegl, F., Hevka, P. & Herga, L., Verbovšek Judež, V. er, P. & O'Connor, P. 2014: Chemistry of Eu- 2006: Lastnosti soli za posipavanje oplaščene rope's Agricultural Soils - Part A: Methodolo- z melaso. In: Gostinčar, A. (ed.): Zbornik ref- gy and Interpretation of the GEMAS Data Set. eratov – 8. Slovenski kongres o cestah in pro- Geol. Jb. (Reihe B 102, Schweizerbarth, Han- metu. DRC – Družba za raziskave v cestni in nover: 528 str. prometni stroki Slovenije, Ljubljana: 949–955. Rusjan, D., Strlič, M., Pucko, D. & Korošec-Koru- Tack, F.M.G. 2010: Trace elements: General Soil za, Z. 2007: Copper accumulation regarding Chemistry, Principles and Processess. In: Hoo- the soil characteristics in Sub-Mediterranean da, P. S. (ed.): Trace elements in soils. Wiley, vineyards of Slovenia. Geoderma, 141/1–2: VB: 9–37. 88 Martin GABERŠEK Taylor, K. 2007: Urban environments. In: Perry, C. Yang, J.L. & Zhang, G.L. 2015: Formation, charac- & Taylor, K. (eds.): Environmental Sedimentol- teristics and eco-environmental implications ogy. Department of Environmental and Geo- of urban soils – A review. Soil Science and graphical Sciences, Manchester Metropolitan Plant Nutrition, 61: 30–46. https://doi.org/10. University. Blackwell Publishing: 190–222. 1080/00380768.2015.1035622 Teran, K., Žibret, G. & Fanetti, M. 2020: Impact Združeni narodi – United Nations, Department of of urbanization and steel mill emissions on Economic and Social Affairs, Population Di- elemental composition of street dust and cor- vision. 2019: World Urbanization Prospects: responding particle characterization. Jour- The 2018 Revision (ST/ESA/SER.A/420). nal of Hazardous Materials, 384. https://doi. New York: United Nations: 103 str. https:// org/10.1016/j.jhazmat.2019.120963 population.un.org/wup/Publications/Files/ Trajanova, M. 2002: Metamorfne kamnine v globo- WUP2018-Report.pdf kih vrtinah pri Mariboru = Metamorphic rocks Zupan, M., Grčman, H. & Lobnik, F. 2008: Ra- in the deep boreholes near Maribor. Geologija, ziskave onesnaženosti tal Slovenije. Agencija 45/2: 567–572. https://doi.org/10.5474/geolo- Republike Slovenije za okolje, Ljubljana: 63 gija.2002.066 str. https://www.gov.si/assets/organi-v-sesta- Thorpe, A. & Harrison, R.M. 2008: Sources and vi/ARSO/Tla/Publikacija-Raziskave-onesna- properties of non-exhaust particulate matter zenosti-tal-Slovenije-1989-2007.pdf (dostop from road traffic: A review. Science of the To- 27. 3. 2025) tal Environment, 400: 270–282. https://doi. Zupančič, N. 1994: Petrografske značilnosti in org/10.1016/j.scitotenv.2008.06.007 klasifikacija pohorskih magmatskih kamnin. Uradni list RS, št. 68/96 in 41/04 – ZVO-1 2004: Rudarsko metalurški zbornik, 41: 101–112. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imi- Žibret, G. 2018: Inf luences of coal mines, metal- sijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. lurgical plants, urbanization and lithology on Vidic, N.J., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, the elemental composition of street dust. Envi- A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., ron. Geochem. Health, 41: 1489–1505. https:// Suhadolc, R., Mihelič, R. & Lobnik, F. 2015: Tla doi.org/10.1007/s10653-018-0228-3 Slovenije s pedološko karto v merilu 1:250.000 Žibret, G. & Rokavec, D. 2010: Household dust and = Soils of Slovenia with soil map 1:250.000. street sediment as an indicator of recent heavy Evropska komisija, Skupni raziskovalni center metals in atmospheric emissions: a case study (JRC): 187 str. https://op.europa.eu/en/pub- on a previously heavily contaminated area. lication-detail/-/publication/538dee5b-df- Environ. Earth. Sci., 61: 443–453. https://doi. bf- 45d6 -bc 3c- d4b6fab3110d/ la nguage - en org/10.1007/s12665-009-0356-2 (dostop 27. 3. 2025) Žlebnik, L. 1982: Hidrogeološke razmere na Dra- Vrščaj, B., Grčman, H. & Kralj, T. 2019: Klasifik- vskem polju = Hydrogeology of the Drava field. acija tal Slovenije 2019. Sistem za opisovanje Geologija, 25/1: 151–164. https://www.ge- in poimenovanje tal Slovenije. Kmetijski in- ologija-revija.si/index.php/geologija/article/ štitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Bioteh- view/507/487 niška in filozofska fakulteta, Gozdarski inšti- Žnidarčič, M. & Mioč, P. 1988: Osnovna geološ- tut Slovenije, Univerza v Mariboru, Fakulteta ka karta SFRJ 1:100.000, Maribor in Leibnitz. za kmetijstvo in biosistemske vede, Zavod za Zvezni geološki zavod, Beograd. gozdove Slovenije: 179 str. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MOPE/Okolje/Tla/Klasi- Internetni viri: fikacija_tal_Slovenije.pdf (dostop 27. 3. 2025) Internet 1: http://meteo.arso.gov.si/uploads/ Wong, C.S.C., Li, X. & Thornton, I. 2006: Urban probase/www/climate/table/sl/by_location/ environmental geochemistry of trace metals. maribor/climate-normals_71-00_maribor.pdf Environmental Pollution, 142: 1–16. https:// (dostop 27. 3. 2025) doi.org/10.1016/j.envpol.2005.09.004 Internet 2: https://www.livarna-maribor.com/ w p - c ontent/upload s/2024/0 8/I z java _ za _ jav no s t _ NS _ i n _ upr av a _ 2024 - 0 8 -29.p d f (dostop 27. 3. 2025) G E O L O G I J A št.: 68/1, 2025 68/1 www.geologija-revija.si.: | št 2025 2025 | št.: 68/1 Martin Gaberšek Geokemični atlas Maribora Geochemical atlas of Maribor ISSN 0016-7789