112 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 PRVA SVETOVNA VOJNA V OCEH DVEH SLOVENSKIH ILUSTRIRANIH ČASOPISOV MAJA ŽVANUT Prvi slovenski ilustrirani časopis, Sloven- ski ilustrovani tednik, je leta 1911 začel iz- dajati podjetnik in politik Ivan Pesek, sicer po poklicu učitelj. O svojih nagibih in ciljih je spregovoril v Pojasnilu,' natisnjenem v Tedenskih slikah kot odgovor na obrekova- nje, ki sta ga sprožila njegov slabi finančni položaj in začasna zveza z dr. Ivanom Šušter- šičem. V njem se najprej na široko razgovori o sebi, kako je še kot dijak v Mariboru ure- jal tajen dijaški list, kot učitelj pa je sode- loval pri raznih časopisih, kjer se je trudil za prosveto naroda. Na tihem si je vedno že- lel izdajati ilustriran tednik moderne vsebine in oblike. Zaradi slabega zdravja ni vzdržal večnih bojev z Nemci, zato je opustil učitelj- ski poklic, se nekaj časa ukvarjal s podjet- ništvom, leta 1911 pa je prišel v Ljubljano, kjer je takoj začel izdajati Slovenski ilustro- vani tednik, čeravno so ga, kot pravi, mnogi svarili, češ da pri Slovencih še niso godna tla za tak list, saj so mnogo premajhen narod. Prvi dve leti je tednik res imel izgubo, potem pa si je opomogel in si pridobil veliko naro- čnikov ne le v slovenskih deželah, marveč tudi v tujini, kjer so živeli Slovenci: v Av- striji, na Westfalskem, v Švici, Parizu, Lon- donu, na Balkanu, v Egiptu in Ameriki. Iz- hajal je v 13.500 izvodih. Ob izbruhu vojne so ga oblasti z mnogimi drugimi časopisi vred ukinile. Toda vztrajni Pesek je dosegel, da je smel že z avgustom 1914 poslati v svet nov ilustriran tednik, pod naslovom Tedenske sli- ke, ki je bil ves prilagojen vojnemu času. Do 39. številke II. letnika ga je tiskal Dra- gotin Hribar v Ljubljani, do 2. številke III. letnika Peskova Zadružna tiskarna v Krškem, v začetku leta 1917 pa je Pesek kupil Hri- barjevo tiskamo, jo reorganiziral in preime- noval v Zvezno tiskarno. Kmalu pa je zašel v denarne težave in ker ni niti pri liberalcih niti pri Kalanovih pristaših v SLS dobil pod- pore in posojila, se je vdal pritiskom dr. Iva- na Sušteršiča, ki ga je silil, naj mu tiskarno proda ali pa tiska v njej njegov politični list Resnico. Pesek je v resnici natisnil prvo šte- vilko, potem pa je tako sodelovanje odklonil, pač pa je sprejel Sušteršičev predlog, naj svojo bolje opremljeno tiskarno na Dunajski cesti zamenja za Šušteršičevo Zadružno ti- skarno na Starem trgu. Ta nenavadna zame- njava se je opravila v zadnjih dneh leta 1917.2 2 odškodnino, ki jo je dobil ob tem, je Pesek poplačal dolgove in še naprej tiskal svoje TS pa tudi Slovana, ilustrirani humo- ristični list Kurent (1918/1919), socialistično revijo Demokracija (1918—1919) in prvi let- nik dnevnika Jugoslavija (od 1918 dalje), ki je zastopal stališča narodnosocialistične stran- ke, med katere voditelji je bil sam Pesek. S tem se je tiskarna vključila v dnevne poli- tične boje.^ Toda TS so kmalu dobile konkurenta: 3. septembra 1914 je izšla prva številka Ilustri- ranega glasnika, ki ga je tiskala Katoliška tiskarna. V začetni reklamni kampanji se je razglasil za naslednika priljubljenega Sloven- skega ilustrovanega tednika. Ogorčeni Pesek je hotel to reč javno razčistiti v Slovenskem narodu in TS, vendar so oblasti ob tej prilo- žnosti oba časopisa zaplenile.' ZUNANJA OBLIKA OBEH ČASOPISOV TS so izhajale ob sredah, sprva v manj- šem, nato v večjem formatu. V začetku so imele osem strani, z novim letom 1916 pa kar 16, vendar od tega tri do štiri strani oglasov. V 30. številki tega letnika se je število stra- ni zmanjšalo na 12 (na račun oglasov) in tak obseg je tednik, z izjemo dveh skrčenih šte- vilk, obdržal do konca. Cena je bila 10, od leta 1916 dalje pa 12 kron na leto. Letnik je tekel od 1. januarja do 31. decembra, tako da jih je bilo pet (prvi in zadnji nepopolna). Na položaju odgovornega urednika so se za- menjali trije možje: Dragotin Mohar (1914/ 15), Ivan Koželj (1915/17), Anton Sterlekar (1917/18). Naklada ni znana. Tednik je usah- nil junija 1918 brez poprejšnjega obvestila bralcev. Prva stran je bila vedno ilustracija s pod- napisom (akvarel ali fotografija), večinoma privzeta iz podobnih dunajskih listov. Tudi ostali fotografski material je prihajal iz ^^lu- stračne centrale« na Dunaju, ki je imela last- ne vojne poročevalce-fotografe. Domači po- snetki so bili pravzaprav samo slike padlih na fronti, pa še te so morali pošiljati v Gradec ali na Dunaj, da so naredili klišeje, zato so bile objavljene z veliko zamudo. Zaradi vojne so bile ovirane dobave papirja, ki ga je bilo razen tega treba plačevati vnaprej in to je bil glavni razlog za Peskove denarne težave. Ilustrirani glasnik je izhajal ob četrtkih, od 3. septembra 1914 do 29. avgusta 1918, ko je napovedal, da bo izhajal še naprej, le da v drugačni obliki, vendar iz tega ni büo nič. Letna naročnina je bila videti konkurenčna, le 8 kron letno skozi vsa štiri leta, toda obseg ; KRC NIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 113 i lista je bil večji del manjši od TS (sprva 12 strani, od maja 1916 še 10, od oktobra 1917 do konca pa le 8 strani). Papir je bil sprva finejši od tistega v TS, a se je v letu 1917 občutno poslabšal. Naročnikov je bilo v za- četku veliko — 12.000, tako da so morali prvo številko ponatisniti. Uredništvo si je postavilo nalogo, da mora imeti list ob novem letu najvišjo naklado na Slovenskem. Ali se je to uresničilo, ni znano, vsekakor pa je ted- nik tako kot drugi časopisi prav kmalu mole- doval naročnike, naj redno plačujejo naroč- nino in pridobivajo še novih. Tudi IG je bil ves odvisen od vzorov in tehničnih uslug velikih tujejezičnih časopisov. Odgovorni urednik je bil vsa leta Josip Klovar, tiskala pa ga je Katoliška tiskarna v Ljubljani. PROGRAM IN VSEBINA TS so V listnici uredništva v prvi številki napovedale, da bodo zvest glasnik misli in čustev slovenskega naroda v vojnem času ter lojalen, patriotičen, avstrijsko čuteč list, ki bo stal tudi na braniku vere. Marca 1916^ so prinesle odgovor nekemu bralcu iz Trsta, ki je spraševal, zakaj ni v njih nič političnih ve- sti: TS nočejo politike, političnih listov je do- volj, njihovi članki želijo biti poučni in za- bavni, poleg tega prinašajo literaturo in se- rije fotografij s spremljevalnimi članki. V tem da se ravnajo po zgledu najboljših češ- kih, hrvaških in nemških ilustriranih tedni- kov. Vsebinska shema se ni spreminjala, le da so nekatere rubrike z leti dobile več teže: na- slovna stran je bila ilustracija, sledilo je ne- kaj literature (pesem, zgodba v nadaljeva- njih, črtica), nato eden ali več poljudnih član- kov na temo zgodovine, geografije, narodo- pisja, vojaške tehnike, sociale ipd., kronika dogajanja na frontah, drobne zanimivosti in gospodinjski kotiček z zdravstvom. Do po- mladi 1917, ko je popustila težka roka cen- zure, je časopis dajal videz neškodljivega do- mačega prijatelja, ki se izogiba kočljivim te- mam, potem pa ga politični dogodki povle- čejo za seboj, rubrika Razne vesti poslane osrednja s svojimi izčrpnimi poročili o do- mači in svetovni politiki. Literarni del sestavljata poezija in proza, zbrani z vseh vetrov, ki pa sta vendar na določeni ravni. Poleg daljših, zvečine pusto- lovskih zgodb v nadaljevanjih je tu množica krajših del domačih, a predvsem evropskih piscev, od katerih so nekoliko števUneje za- stopani francoski (Daudet, Maupassant, Zola, Balzac) in ruski (Cehov, Maksimov, Azov, Averčenko). Zdi se, da so bili v uredništvu tudi v tem pogledu odvisni od tujih vzorov. Tu je nadalje mnogo narodopisnih in zgodo- vinskih dele, ki so služila bodisi kot mašilo v letih stroge cenzure, z nekaterimi pa je list v resnici želel širiti obzorje svojih bral- cev, predstavljajoč jim dežele, ki so bile ude- ležene pri tej vojni. Posebno slovanski in bal- kanski narodi so tu našli veliko prostora. A tudi ti spisi so večinoma prevzeti iz tujih ča- sopisov, ki so imeli lastne dopisnike. Častna izjema so prispevki dr. Ivana Laha, ki je bil tudi sam na fronti. Razmeroma dosti, po- sebno v zadnjih letnikih, je poročal s pod- ročja umetnosti: ocen knjig, koncertov, raz- stav. Prva dva letnika sta nadalje polna član- kov na temo vojaške tehnike in strategije ter zdravstvenih in socialnih problemov kot posledic vojne. Sprva redki nekrologi s foto- grafijami so se proti sredini leta 1915 tako namnožili, da se je uredništvo odločilo, da bo poslej objavljalo le take, ki imajo splošen slovenski pomen. IG je začel velikopotezno. V prvih osmih številkah listnice uredništva poročajo o nav- dušenem sprejemu pri občinstvu. Izdajatelju pa »ni šlo za dobiček«, hotel je le osrečiti slovenski narod z dobrim družinskim listom. Porok za to naj bi bila raznoličnost prispev- kov: pesmi, zgodbe, podlistek, črtice, poučni in prigodni članki na vojne teme, nekrologi, rubriki Doma in Po svetu, gospodinjstvo in zdravstvo. List je bil ves čas bolj literaren kot polju- dnoznanstven ali informativen. V štirih letih je prinesel več daljših tekstov v nadaljeva- njih (med njimi dva prava podlistka) tujih avtorjev, zelo dobro pa so zastopani tudi do- mači, zlasti France Bevk s številnimi črtica- mi, Cankar in štirje iz dominsvetovega kro- ga: Silvin Sardenko, Matija Malešič, Ciril Jeglič in France Koblar. Od tujih avtorjev krajših tekstov je največ Rusov. Preostali prostor so tudi pri IG prve dve leti mašili z geografskimi, zgodovinskimi, socialnimi in vojno-tehničnimi prispevki, a jih je občutno manj kot v TS. Umetnostnega žvljenja ted- nik ni spremljal. Nekrologov je bilo vsa leta precej, vendar je objavljal le tiste, ki so bili sorodniki naročnikov. ODNOS OBEH TEDNIKOV DO OSREDNJIH DOGODKOV DOBE Atentat in vojna na Balkanu Atentata lista spričo budne cenzure seve- da nista mogla drugače oceniti, kot da je to gnusen zločin, v njegovo ozadje se ne spušča- ta. Izbruh vojne je obema nekaj, kar se je že dolgo pripravljalo. TS so v prvi številki podalle dosti realistično oceno vzrokov te 114 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 vojne, v kateri se bo po njihovem odločilo, kdo bo imel v prihodnje prevlado v Evropi. O prvih bojih s Srbi poročata oba obširno in cenzuri prilagojeno (TS povzemajo po Neue Freie Presse, za IG pa piše neposredni ude- leženec, poročnik Cvenkel): med vojaki je bilo veliko navdušenje, »čast«, da so smeli prvi streljati na Srbe, je doletela Hrvate, ki so jim oficirji komandirali po hrvaško (!). Srbi da so zvijačni in zahrbtni: v lice je de- lajo prijazne, v hrbet streljajo. TS v nasled- njih številkah obširno pišejo o načinu boje- vanja Srbov, ko se, kot pravijo, za svoj ob- stanek bori ves narod. Ob polomu srbske vojske v letu 1915 ne morejo skriti svoje pri- zadetosti, ki jo skrijejo za ponatis članka iz Arbeiter Zeitung, ki govori o strašni usodi tega naroda kot žrtvi svojega geografskega položaja. Oba tednika budno spremljata pe- ripetije na južni fronti, TS obširneje in bolj dokumentirano, IG pa le sumarično, ne da bi se opredeljeval. Svetovna vojna TS so ves čas izhajanja na veliko sledile dogajanjem na evropskih bojiščih: v vsaki številki so prinašale poročila s front, ki sicer niso bila čisto sveža, so pa vendar dajala dobro podobo tistega, kar se je dogajalo, ra- zen tega pa so še s priložnostnimi članki ob- delale posamezne dogodke. Pri tem so si vsaj nekoliko kritičnosti privoščile takrat, kadar so poročale o bojih na zahodu (čez Nemce je bilo torej dovoljeno zabavljati), medtem ko je bila vzhodna fronta tabu, tam so se do- gajala sama junaštva, vendar je treba takoj dodati, da so o Rusih vedno govorile vsaj s kančkom simpatije. Tudi IG prinaša v vsaki števUki vojaške in politične novice z vsega sveta. Vojne do- godke spremlja v začetku zelo natančno, svo- jim bralcem podari tudi zemljevid Evrope s posebej označenimi državami — udeležen- kami vojne in podatki o njihovem potencialu. Posebnih člankov na to temo pa je malo in tudi v ocene vojaških in političnih dogajanj se ne spušča. Vojna z Italijo in soška fronta Tu je prizadetost obeh tednikov čisto dru- gačna. TS spremljajo zaplete z Italijo, njene zahteve, ponudbe avstrijske vlade. Po izbru- hu vojne opisujejo natančno boje ob Soči in se pri tem nikoli ne pozabijo razgovoriti o srčnosti slovanskih polkov. Z zadoščenjem sporočajo, da tuji časopisi opisujejo to deželo kot slovensko. Z množico fotografij in član- kov predstavijo trpeče Posočje in njegove branilce: Boroevica, Dalmatince pod vod- stvom legendarnega Turudije, neustrašne Slovence, ki da jih hvalijo tudi italijanski časopisi. Ta vojna je po njihovem mnenju vlila Slovencem samozavesti, saj je v začetku vse pričakovalo, da bo mali slovenski narod utonil v vojni vihri, pa se, nasprotno, na vseh koncih Evrope kaže kot junak. IG prav tako v skoraj vsaki številki po- drobno poroča o soški fronti, precej manj pa ima spremljevalnih člankov, ni tako vsiljivo avstrijsko patriotičen in navdušen nad hrab- rimi Slovenci, vendar zna na svoj kratki, stvarni način marsikaj povedati med vrstica- mi. Oba tednika imata veliko fotografij s soške fronte, toda ker sta vezana na tuje vire, ne v taki količini, kot bi verjetno rada glede na pomen tega bojišča za Slovence. Soška fronta je količinsko zastopana približno tako kot druge evropske fronte. Fotografsko gra- divo ima v glavnem to vrednost, da daje splošen vtis o fronti v prvi svetovni vojni: kakšni so bili strelski jarki, kaverne, poljska železnica, bolnišnice, pokopališča, spomeniki, uniforme, oborožitev. V prvih letih posnetki niso bili točno locirani, nosili so oznake >^ne- kje na Krasu«, »na Tolminskem« in podobno. Izjema so grobišča, ki jih posebno IG precej predstavi. V letih 1917 in 1918 so napisi pod fotografijami nekoliko radodarnejši. Vojaške oblasti so že med vojno skrbele, da so bili padli dostojno pokopani. Januarja 1917 po- ročajo TS, da po Nemčiji in Avstriji potuje razstava »Vojaški grob in vojaški spomenik«, ki ima učni namen. Tednik priporoča sloven- skim občinam, naj spomenike naročajo pri domačih umetnikih, primerne pa so tudi plo- šče na cerkvah, spominske lipe in vodnjaki. V letu 1918 se je z vso težo postavil pro- blem porušene Goriške, ki jo je bUo treba čim prej spet obljuditi, a vladni birokrati so kar spali. IG je junija v treh nadaljevanjih prinesel nasvete, kako naj domačini sami ob- navljajo porušene domove, čemur je dodal tudi praktične primere — pet načrtov hiš, prilagojenih kupni moči prebivalstva. Soški fronti nekoliko ob robu, pa vendar tesno po- vezane z njo, so bile serije razglednic »Voj- ska v slikah«, delo domačih umetnikov, ki jih je vsa vojna leta zalagal, obilno priporočal in tudi objavljal IG. Del čistega dobička od njihove prodaje je šel namreč za goriške be- gunce in oslepele slovenske vojake. Revolucionarna dogajanja v Rusiji V TS je vseskozi opaziti veliko zanimanje za Rusijo in razmere v njej. Izbruh revolu- cije jih ne preseneti. Ko marca 1917 prvič po- ročajo o njej, analizirajo tudi vzroke, ki so KnONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 lisi jo povzročili.' V zadnji marčevski številki po- ročajo, da je uspela, nerešeno da je le še vprašanje državne vladavine, od tega pa bo odvisen vpliv revolucije na Evropo in svet. Tudi naslednje številke so prinašale vesti iz Rusije o različnih strujah, ki so bile bodisi za mir ali vojno in o končni prevladi boljše- vikov. Do njih zavzemajo stališče v članku Revolucija in evolucija,^ ko pravijo: brez- mejno tlačenemu ruskemu narodu je vojna odprla oči, vrgel je carja in si vzel vlado iz vrst znanih meščanov; tudi to je odslovil in si vzel vlado iz naj odličnejših socialistov, zmernih republikancev; a tudi te je vrgel in pokHcal na čelo anarhiste, komuniste, nega- tivne elemente (Lenin, Trocki in drugi Židje brez slovanskega čuta), ki hočejo kar čez noč urediti vsa vprašanja. IG poroča, 22. marca 1917, da je v Rusiji baje revolucija, a se mu zdi to malo verjet- no, čeprav je res, da prebivalstvo tamkaj ze- lo strada. V naslednji številki poroča o vzro- kih, ki so jo sprožili in o bojih med strujami. Septembra piše čisto v duhu nemškega tiska, da je v Rusiji velika zmeda, vlada bi rada sklenil mir, pa ne more, ker je preveč v ob- lasti angleškega denarja. Novembra predsta- vi Leninov program in dodaja, da bo za Ev- ropo pravi blagoslov, če se mu res posreči doseči mir. Mirovna prizadevanja in pogajanja TS so že dokaj zgodaj objavljale ugibanja tujih časnikarjev, koliko časa utegne trajati vojna in kakšna bo Evropa po njej. Konec leta 1916 so prinesle predlog centralnih sil za mirovna pogajanja in pozneje odgovor an- tan te nanj. V članku Nove naloge po vojni" so razvile (lastno?) misel, da po vojni narodno gospodarstvo ne bo več kapitalistično v smi- slu 19. stoletja, ampak socialistično. Organi gospodarskega življenja bodo sprva ostali še isti, le bolj povezani z državo, ljudje pa bo- do delali iz spoznanja, da so člen v državnem ustroju. Mirovno vprašanje so imele ves čas na sporedu, posebno obširno pa so pisale o stockholmski konferenci socialnih demokra- tov, ki jim je pomenila poskus delavcev, da zgradijo most med narodi pa tudi o poga- janjih v Brest-Litovskem. Tu poročajo o ru- ski zahtevi po samoodločbi narodov, ki jo je avstrijski delegat zavrnil: ta zahteva je po njihovem sprejemljiva za vse narode, razen za Nemce in Madžare, ki so torej krivi, da se vojna nadaljuje. IG prinaša decembra 1917 slovenski pre- vod note centralnih sil, ki na pobudo cesarja Karla ponujajo antanti mir. Pozneje poroča o odgovoru zaveznikov, na široko pa o Wü- sonovih ter zlasti papeževih mirovnih priza- devanjih. 3. januarja 1918 objavi celoten pre- dlog ruskih delegatov za mir ter odgovor centralnih sil nanj. Do stockholmske konfe- rence je zadržan, češ tudi med socialnimi de- mokrati so sicer poštenjaki, na splošno pa so njihovi voditelji v službi velikega kapi- tala, oziroma Judov, zato so si v laseh in jim ne bo uspelo narediti miru.' Notranjeavstrijske razmere Kar se tiče domačih razmer, so časopisi pa tako tudi naša tednika, prva leta vojne očitno smeli pisati le o pomanjkanju živeža, za kar je bila seveda kriva Ogrska, ki je ime- la žita dovolj, pa ga je raje prodajala v tujino kot avstrijski polovici države. Spomladi 1916 je postalo aktualno vprašanje koncentracije slovenskih političnih strank. TS so prinesle poziv tržaške Edinosti k taki združitvi: Cehi, Poljaki, Madžari so politično aktivni, le Slo- venci spe.'" Bralce obveščajo, da nemški listi nanogo pišejo o tem, kakšna bo Avstro-Ogrska po vojni in delajo kombinacije z narodi, ne- kateri pa zahtevajo celo spoštovanje indi- vidualnosti narodov. Oktobra objavljajo od- govor Slovenca, v katerem SLS sporoča svoje pogoje za koncentracijo, za katero načelno je." IG o vsem tem ne piše. Atentata na Stürghka ne komentirata, na- vajata le dejstva. V tem času jima je še ve- dno prva skrb dokazovanje zvestobe Sloven- cev dinastiji, navdušujeta se nad prvimi poli- tičnimi odločitvami mladega cesarja, posebno nad amnestijo. Avstrijski predlog o formi- ranju poljskega kraljestva jima je zanesljivo znamenje, da Slovenci ne upajo in se ne bo- rijo zaman, cesar bo •uslišal tudi njihovo željo po avtonomiji. Politika postane v letu 1917 ena od osred- njih tem obeh tednikov. Namenjata ji vedno več prostora. To je posebej očitno pri IG. Oba poročata o pripravah na državni zbor, v prvi junijski številki pa prinašata besedilo majske deklaracije: TS se v obširnem članku Začetek ustavnega življenja'^ razgovore o razmerah v državi pod Stiirghkom in pohva- lijo novega cesarja, da so njegove misli ustav- ne in demokratične, Slovencem v veliko za- doščenje. Poslej je njuno pisanje vehko bolj svobodno in kritično, čeprav se cenzura tu in tam še vmeša. Za oba je značilno nezau- panje v vlado in zaupanje v cesarja. TS pogosto pišejo o obupnih gospodarskih razmerah, ki so posledica vojne: o stavki ma- riborskih železničarjev, o novih davkih, ki bodo — posebno vinski — povzročili izselje- vanje, o bedi na Goriškem, kjer vlada mnogo obljublja, a nič ne naredi. TS čutijo bolj 116 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Z delavci —• Anton Pesek je spomladi 1918 i začel izdajati socialistično revijo Demokra- cija in je njen uvodni članek ponatisnil tudi v TS'^ — medtem ko IG kot Krekov pristaš bolje razume kmeta. Parlamentu priporoča, naj bolj skrbi zanj, sicer se bo vse sesulo. Januarja 1918 poročata oba o velikih delav- skih stavkah na Dunaju, IG pa takoj pristav- lja, da bo vlada vprašanje preskrbe delavcev j reševala na račun kmeta. Pri majniški de- j klaraciji gre po njegovem tudi za vprašanje kruha. j Oba vestno spremljata politične dogodke, ki zadevajo Slovence: Krekovo in Koroščevo po- tovajne v Prago in po Balkanu, septembrsko izjavo, razcep v SLS, razvoj deklaracijskega > gibanja. Krekovi smrti posveča zlasti IG ve-j liko prostora, objavi pa tudi Jegličevo izjavo j ob izstopu Sušteršiča in Jakliča iz SLS." Oba ' tednika se zelo angažirata v deklaracij skem ( gibanju. V začetku 1918 objavljata predloge j v zvezi z bodočo ureditvijo skupnosti jugo>- { slovanskih narodov: jugoslovanska ideja jima j je stvarnost, avstrijski okvir počasi opuščata. ! IG postane kar revolucionaren, ko objavi Pravljico (ki jo je cenzura močno oklestila, j pozneje pa je nekdo izvodu, ki sem ga imela v rokah, manjkajoče dele dodal) — ostro sa- tiro na vojskujoče se države in vladarje, tudi avstrijskega.'s Nemcem, ki protestirajo zaradi dogodkov na jugu, odgovarja takole: če tla- čen in dušen ogenj na jugu šine kvišku, uniči pilote, ki jih zabijajo Nemci za svoj »nemški most do Adrije«.'' i Posebej obširno in zanosno poročata oba ] lista o slavnostih v Pragi, ki so se jih udele- j žili tudi Jugoslovani. To je bilo poslednje \ navdušenje. Zadnja številka TS, dne 5. junija, ! je bila že vsa pobeljena. IG pa je močno' zvo- denel, a je vztrajal še do konca avgusta, ko je v predzadnji številki naznanil, da bo izha- jal še naprej, le v spremenjeni obliki: v manj- šem formatu, na štirinajst dni in na 24-ih | straneh. Prinašal bo mnogo literature, zlasti ^ izvirne, poučne članke opise bratskih narodov in potopise, vse bogato ilustrirano. Vojno bo obravnaval le toliko, kolikor bo potrebno. Septembra se potem vendarle ni več pojavil. ZAKLJUČEK Tedenske slike in Ilustrirani glasnik sta ze- j lo soliden proizvod slovenskega tiskarstva { med prvo svetovno vojno. Z občudovanja vredno vztrajnostjo sta kljubovala težavam, ki jih je prinašal vojni čas; težki roki cenzu- re, ki je prepovedovala celo prevode iz neka- terih listov in s tem omejevala izbor, pomanj- kanju papirja, zamudnemu potovanju kliše- jev, plačevanju vnaprej. Slovenci so bili torej navzlic pomislekov nekaterih dovolj beroče občinstvo, da se je med njimi lahko obdržal ne le en, ampak celo dva ilustrirana tednika. Ne glede na to, da sta bila uglašena na isto tematiko (tu in tam so se ponavljale tudi fo- tografije), sta imela vendar vsak svoj obraz: IG se je zatekal v literaturo in manj razka- zoval avstrijski patriotizem, TS pa so svoje velike ambicije morale skrivati za mašilni- mi članki, ki so nekoliko nenačrtno prinašali za vsakogar nekaj, ter za sumljivim navdu- š;enjem ;za dinastijo. Kakšno olajšanje za oba, ko se lahko nekoliko svobodneje raz- pišete! TS se izživljajo v slovanofilstvu in navdušenju za majsko deklaracijo, IG je' strankarsko discipliniran in lempira navdu- šenje tako, kot se je stopnjevalo v SLS. In končno, tekmeca sta se, vsaj navzven, do- stojanstveno prenašala. Na svojih straneh nikoli nista omenila drug drugega. OPOMBE Tedenske slike, izhaja ob sredah. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar (od 1Ô15, 39: Ivan Koželj, od 1917, 3: Anton Sterlekar). Tiskal Dragotin Hribar (1915, 39—1917, 2: Zadružna tis- karna v Krškem, od 1917, 47: Zvezna tiskarna). Letnik I—V (12. avg. 1914 do 5. junij 1918). Ilustrirani glasnik, izhaja ob četrtkih. Odgovorni urednik Josip Klovar. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Letnik I—IV. (3. sept. 1914 do 29. avg. 1918). Razen njiju je v tem času iziiajal še ilustrirani štirinajstdnevnik Svetovna vojska. Urednik Ludoivik Tomažič, založila Katoliška bukvarna v Ljubljani, tiskala Katoliška tiskarna. Izhajal je od novembra 1914 do julija 1915. 18 sešitkov in zemljevid Evrope. 1. TS IV. št. 52, V. št. 1, B. Berčič: Tiskar- stvo na Slovenskem, Ljubljana 1968. — 2. isto. — 3. B. Berčič: Tiskarstvo... — 4. TS V. št. 1 Pojasnilo. — 5. TS II. št. 12. — 6. TS IV. št." 12. —. 7. TS IV. št. 48. — 8. TS IV. št. 7. — 9. IG III. št. 36. — 10. TS III. št. 17. — U. TS III. št. 41. — 12. TS IV. št. 23. — 13. TS V. št. 19. — U. IG IV. št, 15. — 15. IG IV. 32. — 16. IG IV. št. 32.