153. številka.
Ljubljana, v soboto 5. julija.
XVII. leto, 1884
Ishaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogemk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta, 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se za T 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitninu znaša.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *i kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr.,  če se Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
če se trikrat ali veđkrat tiska. , Gledališka stolba".
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n- občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
a četrt leta . .....3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vBe leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt to*........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravnistvo „8lov. Naroda'*.
V LJubljani 5. julija.
V nekem nemškem listu pisalo se je nedavno o pretečej splošnej reakciji na evropskem kontinentu in pisec dotičnega uvodnega članek bil je toli črnogled, da je meni), da ko bi se potegnila od goto-" vega mesta v Canal la Manche prema črta do gotove točke ob jadranBkemmorji, bi bila s to črto določena meja mej napredno, svobod nosi no in mej reakci-jarno Evropo.
Ni in ue more biti naš namen pretresovati \\\\ in razpravljati, v koliko je omenjeni pisec prav imel, to pa je brez dvojbe gotovo, da ae dežele takraj in onkraj navedene črte razlikujejo po raznih posebnostih, ne le glede svobodnostnih naprav,- ampak tudi glede trgovine, obrtnije, osobito pa glede prikladnega življenja in splošnega narodnega blagostanja, narodnega bogatstva.
Zapadne države so nam gledo blagostanja in bogatstva lep, a nedosežen uzor in ko bi jedno državo v osrednjej Evropi zadela osoda, da bi motala kakor Francozi 1. 1871 plačati pet milijard, ne vedeli bi si vsi naši državniki in finančni baroni pomoči. In vender pet milijard z ozirom na francoske od-
nošaje še ni tolika vsota, kajti zapuščine v jeduem letu (1883) umrlih Francozov znašale so malo manj kakor čest milijard. Kjer pa je toliko bogatstva, toliko denarja nakupičenega, tam so obresti nižje nego ondu, kjer nedostaje denarja io zato imati Francoska in Anglija izredno nizke obresti.
Ni še mnogo nad dva meseca, kar urno čitali jako kratko a važno brzojavko, da bode angleška vlada pod imenom „consolsu poznata državna dolžna pisma, ki so se do sedaj obrestovala po 3 °/0, pre-menila v28/*» oziroma v 2 V* odstotne. 3 °/0 obresti vender neso previsoke, a ker je kapitala preveč, zni! žale se bodo še za pol odstotka, in tako bode angleška državna blagajna pri svojih dolžnib pismih prištedila na leto 30 milijonov obrestij.
Pri nas ni čutiti tolike preobilice kapitala, kakor na Angleškem, vender so se v zadnjih letih tudi pri nas razmere obrnile na bolje. Taka operacija, kakor je navedena angleška, pri nas zdaj še ni možna, a vender bi vlada, kakor tudi zastopniki raznih dežela in nr.rodov smeli o\>it* i .*■: svojo pozornost na dolgove, b katerimi so obremenjen** kmetska posestva, in skrbeti, da se ti dolgovi kon-ventirajo, da se G°/0 obresti premene" v 4°/s ali k večjemu v 4*/t%«   To bi bila olajšava iu dobrota, ki bi izdatno pomagala našim presiluo obremenjenim kmetskim posestnikom.  A upanja, da bi se kaj ta-cega doseglo, je le malo. Od nekdaj že se je apatično gledalo, kako so razni denarni zavodi zlorabili ugodno priliko in pritiskali na posestnika, ko je začelo primanjkovati denarjev.   Opomnimo  samo na takozvana zastavna pisma, katera so začela izdavati nekatero  hranilnice  in  katere je moral kmet kot vknjiženo posojilo jemati po kurzu  od 90 in celo 86 gld., tako, da je dandanes pri vsakem stotaku
— ker so taka zastavna pisma že -vsa nad 100 gld.
— več nego 14 gld. na škodi.
Briga za olajšanje kmetskemu stanu v vladnih krogih ni prevelika, tudi takozvana Stedilna komisija še ni pokazala do zdaj nobenega čudeža, sploh nobenega Čina svoje delavnosti, vidno jo, da hitrost ni pridna. A ker je nujnost, da se kmetskemu posestvu odpomore, skrajna, in se to znatno le tedaj zvrši. ako se vsi kmetski dolgovi konvertirajo zakonodaj alnim potom, ker  bi  bil za to ravno zdaj
pravi čas, kazalo bi, da se vender resno začne misliti na v tej zadevi potrebni zakon, in da bi zastopniki naroda pri pravej priliki in na pravem mestu povzdignili svoj glas.
Politični razgled.
Motraiije dežele.
V Ljubljani 5. julija.
Včeraj so bile volitve v deželni zbor v kmetskih občinah na Spodnjem Avstrijskem in v mestih in trgih na Moravskem. Na Spodnjem Avstrijskem bo je imelo včeraj voliti 21, na Moravskem pa 31 poslancev. Kako so volitve izpale, še ne vemo, a toliko je gotovo, da so nemški liberalci izgubili nekaj sedežev v obeh kronovinah. Na Moravskem si že v štirih volilnih okrajih Nemci neso upali postaviti kandidatov, za Boškoviški okraj so pa tudi naprej vedeli, da podle/.ejo, ker je tamošnji njih zastopnik, svetnik namestništva Januška, prestopil k Čehom, in ni bilo uikake dvojbe, na bode zopet voljen. Poleg tega so pa zmagali Ćehi v Đačiću, v Freiburgu iu Ogerskem Hradiši, kjer je izvoljen namestnik grof Scbouborn. V Moravskej Belei Cerkvi je pa bila na obeh straneh huda agitacija, kako je sicer izpala tam volitev, nam Še ni znano, a upanje je, da co zmagali Čehi.
V tretjej seji dalmatinskega deželnega zbora posvetovalo se je o predlogu za upeljavo hrvatskega jezika v javnih uradih. Ta predlog se je izročil posebnemu odseku v pretres in poročanje.
OitersliA vlada hoče odpraviti pravno akademijo v Sibinji.  Kaj je temu povod, Še ne vemo.
Vnaiije države.
Koncem avgusta pride neki srbski kralj na Dunaj in se potem od tam poda v kake toplice.
V ruskih vojaških in socijalnih krogih je velika žalost zaradi smrti generala Todtlebna. Spoznava BB, da bode težko zameniti tako izvrstnega inženirja. Vsi časniki hvalijo njegove dobre lastnosti iu visoke znanosti. — Oticijalno se je sedaj naznanila neka sprememba pri sestavi listin porotnikov. Novoprojektirani trgovski davek dobil je carsko sankcijo. — Poročil«, da odstopi Gurko od generalnega guvernestva v Puljskej, so izmišljena.
Danes se snide Italijanski senat, da reši one predloge, katere je vsprejela zbornica.
Francuski konflikt s Kitajem postaja vedno resnejši. Kitaj je neki nalašč prelomil pogodbo Tientsinsko in Pekinški vnanji urad ne?.e priznati določeb te pogodbe, katero se tičejo izpraznenja šti-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. TolBtoj, poalovenil I. P.) XXXV. Poglavje. Kazen. (Dalje.)
Vjazemski, ves zdelan od raztezanja, ni imel toliko moči, da bi bil stal na nogah; dva rablja sta ga držala, on pa je divje pogledoval po strani. V njegovih očeh ni bilo zapaziti niti strahu, niti kosanja. Ko je zagledal k Btebru prikleuega mlinarja, in okrog njega se vijajoče oblake dima, spomnil se jb knez njegovih poslednjih besed, ko je starec za-govarial njegovo sabljo; Bpomnil bo je tudi, kaj je sam vifol pri mlinu, ko je mesečno noč gledal pod ropotajoče kolo, da bi videl svojo bodočnost, pa videl je le, kako je voda porudečela, kakor kri, in v njej so švigale zobčaste žage gori in doli ter primi-kale in odmikale se železne klešče
Mlinar ni zapazil Vjazemskega. Zamišljen v samega sebe, mrmral je nekaj pod nos, kakor bi bil ob pamet, teptal po grmadi, rožljajoč z verigami.
— Šikalu! Likalu! — govoril je: —- zbrali so
se vranovi na bogato pojedino 1 Obrnilo se je kolo, obrnilo! Kar je bilo zgoraj, je zdaj spodaj ! Šaga-dam! Uzdigni se veter od mlina, zaženi se v vrage moje! Kula! Kula! Razmetaj grmado,  ugasi ogenj!
In res se je uzdignil veter na trgu, kakor bi bil ubogal na njegovo povelje, pa namesto, da bi ugasil grmado, je še le zrahljal pod njim naloženo suhljati, in plame je prodrlo skoz suha drva, zgrabilo mlinarja in skrilo ga gledalcem.
— Šagadam! Kula! Kula! — slišalo se je še v oblaku dima, in glas je zamrl v pokanji goreče grmade.
Vnanjost Koršuna se ni skoraj nič premenila niti od raztezanja, niti od dolgega bivanja v ječi. Njegova močna narava je premagala "vsa raztezova-nja v preiskavi, na njegovem obrazu pa se je videla velika premena. Poteze so postale mečje, oči so gledale mirnejše.
Še tisto noč, ko so ga prijeli in vrgli v ječo, ijphala ga je grizti vest. Že tedaj je vsprejel kazen, ki ga- čaka, kot pokoro za svoja hudodelstva, in na gnjilej slami je prvokrat po dolgem času mirno zaspal.
Pisar je prebral pred narodom krivdo Koršuna in kazen, kt»keršna ga čaka.
Koršun se je, ko je stopil na oder, prekrižal obrnen proti cerkvenim kupljam, štirikrat se globoko priklonil narodu, na štiri strani trga.
— Odpusti,  narod pravoslavni! — rekel je:
— odpusti mi moje grehe, moja ropanja, tatvine in uboje! Odpusti mi vse, kar sem zagrešil proti tebi. Zaslužil sem si smrtne muke, odpusti moje krivde, narod pravoslavni!
In obrnil se je k rabljem ter sam utaknil roki v petlje, ki so bile za nje pripravljene.
— Privezujte le! — rekel je, zmahnil a sivo zmršeno brado in nobene besede ni več zinil.
Tedaj se je pisar na znamenje Ivana obrnil k družim obsojenem prečital jim, da so se zakrivili zarote proti carju, nameravali dati Novgorod in Pskov litovskemu knezu in so imeli izdajske dogovore s turškim sultanom.
Vlekli so jih, tega k vešalom, onega k kotlu, zopet druzega k drugim orodjem kazni. Narod začel je glasno moliti.
— Gospod, gospod! — razlegalo se je po trgu:
— usmili so jih, gospod! Vsprejmi hitro njih duše.
— Molite za nas, pravični! — kričali so nekateri iz tolpe: — spomnite se nas, ko pridete t kraljestvo božje!
rib mest, mej katerimi je Ling-Son. K»kor se porota listom iz Pariza, predloiil |e PftfTJ mnister-Bkemu svetu dotične oftcijalne telegrame i/ Kitaja. Poslaniku Patendtru se je naročilo, takoj ae podati v Peking in zahtevati zadostenja. Admiral Courbert ga pa ima podpirati s svojim brodovjem Patendtre in Courbert dobila stt jako obširna pooblastila. Morda Be kmalu začne vojna mej tema dvema državama.
Večina angleške zgornje zbornice neki hoče zavreči predlogo o volilni reformi. Lord Ca:rns je pri drugem branji tega zakona že stavil tak predlog. Vojvoda Ricbmond se je pa na nekem meetingu konservativcev pri lordu Salisburv tudi izrazil, da bo podpiral ta prrdlog. T* voivoda je vodja zmernih konservativcev, in Če bodo ti glasovali proti volilni reformi, bode pala. Na tem meetingu se je tudi sklenilo, da se tudi jeseni zavržeta predloga, ka]ti konservativci to prepričani, da ko bi se pri prihodnjih volitvah v parlament volilo po novem volilnem redu, bi propali, zato hočejo, da se voli po sedanjem.
Kakor se poroča i/. Londona, bodo egiptovska konferenca težko dosegla kak vspeh. Težkoče, ki so se pokarale so tolikšne, da je francoski zastopnik VVadlmgton odpotoval v Pariz, da se osobno posvefcuie z Jules Ferry-jera. Francija pa tudi druge vlasti se protivijo angleškim predlogom, in so tega mnenja, da Egiptt že lahko izpolne svoje dolžnosti, ako s^ tamošnje razmere dobro uravnajo in če bi Auglija sama trpela stroške okupacije. — V ponedeljek bode konferenc* zopet imela sejo.
Poročila iz Sudana se jako redka in nezanesljiva, kajti vse zveze so pretrgane. Nedavno so je poročalo, da je pal D .bnah, sedaj se pa ta vest dementuje. Daily Telegraph je pa sedaj iz Kajire zvedel druga žalostno novico. Kakor tja prišli trgovci pripovedujejo, pni je Cfmrtum koncem maju. Mesar-jeoja ni b to, kajti vsa posadka se je pridružila k Mah liju in vsi kristjani pristopili k mahomedunstvu. Vendar je še treba počakati, če se ta vest potrdi.
Dopisi.
Iz  I* ulja  5. juiju.  [Izv. dop.] E  pur si muove! Da, jelo ge je pri uas tudi damti. So sicer še le prvi simptoni naiodne probujenosti, a iskrico, katera titđi] še na skritem t'i, trebalo bode le upi-bati in /apiapolala bode do mogočnega plamena. Da ljudstvo v okolici  Puljski  še ni  tako  pokvari* • kakor bi človek na prvi pogltd mislil, davno prepričali, ko je noš m«1'" vil svoj prvi izlet v Ffanfauar.    Peljali .uno saj veste mfs« Lil   razredu in  * va-
go" ijakov. Začuvši
...odni trpmi kar elektri-. iz ust priprostega težaka v s k I i k : ^iod, živilu, Hrvatska!" Oj, urednik, verjemite nam, da nas je ta vsklik  in  iz teh ust bolj prošin I, nego najduhovitejši govor odličnega parlamentarca. Vedeli smo, da pride iz srca.   V Kanfi-naru pogovarja'i stno se s tamoš ijimi prebivalci in vse nam je tožilo žalostno materijalno stanje, Da bi se posrečilo  rešiti  uboge kmete iz krutih pestij oholih Italijanušev — kajti pri teh-le je vse zadolženo — da bi se izvršil na političnem polji tak preobrat slo vivn.it mi na  prid, da bi  bilo neopravičene Blave naših iredentarjev kar uajedenkrat konec. Tu bi bila lepa naloga za vse one  rodoljube, katerim je Bog podelil v obilici pozemeljskib darov. Hrvati imajo vender marsikaterega mecenu mej sabo, bi ue mogli oni kaj storiti ?  In okolica Pulja je vender hrvatska!  Da  bi se mi Slovani veuder jedenkrat
otresli one nesrečne bojazljivosti, katera navadno vse naše druge dobre lastnosti popolnem paralizuje. Nekoliko narodnega ponos«, di ne rečem .fanatizma1* — nam je treba, kajti le ta nam more udihniti ono energijo, katera nam je pri tako brezozirnih protiv-nikih neobhodno potrebna.
Pri čaši izvrstnega Istranca smo marsikako rekli. Napivalo se je mnogo in navdušeno. Tu ne smemo pozabiti odgovora g. kurata Beningerja na napitnico, namenjeno slovenski duhovščini, kot hra-brej boriteljici za narodno pravo in svobodo. G. kurat je i tur,:
„Duhoven ni dolžen samo kot rodoljub, ampak tudi kot duhoven delati za narodno stvar. Znano je, da kdor se znebi narodnosti svoje, se kmalu znebi verskega čuta; duhoven toraj, ki dela za narodnost, dela tudi v interesu cerkve same in zato pa oni duhoven, kateri goreče ne ljubi narodnosti svoje, ni pravi duhoven in ne izvršuje svojega vzvišenega poklica". Konečno nas je gosp. kurat zagotovil, da bode istrska duhovščina, ali vsaj nje ogromni del, vsikdar iu povsod storila svojo narodno dolžnost. Navdušeni živio je bil odmev teh zlatih besed.
Pala je tudi marsikaka pikra beseda o seda-njej vladi radi njene neodločne, — da ne rečemo neodkritosrčne politike, ki se drži one slavne metode „šviga švaga čez dva pragau. Ali se človeku po vsej sili ne urivajo misli, da je bilo nekako tako-le: Ako se vi preljubi Italijani zadržite v deželuem zboru nekoliko bolj mirno, pa dobite vašega ljubljenčki* Flappa v Poreč. In Lahi videč, da je Flapp te cene vreden, so lepo molčali, kakor otrok, če mu lepo igračo obljubil To je tukaj prepričanje vseh razsodnih rodoljubov. Je-li pa to božanje nelojalnih elementov v interesu avstrijskega patrijotizma, ne-čemo dalje razmotrivati, sicer bode kim.lu oblastnež v blatnej vasi rokave zavibal in svojo gorjačo v nas zalučal. Mož je kmalu razsrjen.
Dne 29. m. m, imi je -IjHtai /.».»oi. t« poročil« tajmkovaga hhfclaga^fpiiovega Brno tuzvi'U«!!, _da ys je stanje zJruštva gad oje čase
uaš vrli finančni minister je ...imii položaji konstatovati, da ostane v kasi I . < i 11 k a 40 gld. ,
Nov odbor se ju sledeče konstituiral: predsednik: Franjo Rožič; podpredsednik: Ivau špik; tajnik: Štefon Križnic; blagajnik: Edvard Zalokar; odbornika: Makto Cotič in Apdrej Bajt.
Konečno spolnujemo sveto dolžnost, da gospodu podpredsedniku 1 Špiku, za mnoge, v korist društva doprinešene žrtve najiskrenejšo zahvalo izrečemo.
C—t—č.
Iz Celja 4. julija. [Izv. dop.] Rizmere na našej gimnaziji so se po odhodu zagrizenega ravnatelja Svobode nekoliko zboljšale, a večina nemških profesorjev še vedno v njegovem duhu proti slovenskim dijakom postopa, kajti pretijo jim zavoljo vsake malenkosti, da jih izključijo. Napenjali so vse svoje moči, da bi jih bili odstranili z gimnazije zavoljo nedolžnega izleta v Št. Jurij, katerega so spomladi vs>ed povabila priredili. Kako rahlo pa nasprotno postopajo z nemškimi dijaki, vse je pozabljeno, vse odpuščeno, karkoli narede! Nedavno skočil je neki nemški dijak skozi okno prepovedane
gostiluice mimogredočerau profesorju na vrat, a ta, kateri je svetoval proti Slovencem nmt der ausser-sten Strenge" postopati, tega niti omenil ni. Kaj bi se le slovenskemu dijaku v takem slučaji zgodilo? Pri takih razmerah se ni čuditi, da nemški dijaki postajejo toliko predrzni, da celo gospodičine po sprehajališčih napadajo, ter zaradi slovenskih barv psujejo, kakor je to storil neki petošolec. Kako bi pa še celo mogli zahtevati, da bi nemški dijaki, kateri so ti v svesti pripomoči svojih profesorjev, slovenske sošolce pri miru pustili! Ravno omenjeni petošolec je v telovadnici prepovedal vpričo profesorja dijakom slovenski govoriti, češ „das ist eine deutsche Turnschule und es ist eine Keckheit, hier vvindiseh zu sprechen".
Razlogi tega tako različnega postopanja bo umevni: slovenskih dijakov je še preveč. Gotovo bode gospod ravnatelj, kateri je v prav kratkem času že marsikako napako odstranil in razmere mnogo zboljšal, tudi ta nedostatek odpravil. Njegova priljubljenost pri dijakih in njegovo nepristransko postopanje nam je zato najboljše jamstvo.
Iz Celja 4. julija. [Lv. dop.j Do katerega vrhunca je na spodnjem Štirskem nemška surovost in predrznost proti vsakemu, kdor ne hodi pod blaženo zastavo nemške kulture, dospela, razvidi se iz naših nemčurjev postopanja v zadnjem času. Tako so jezo svojo nad Slovenci ohladili o binkoštnih praznikih s celo kopico psovk, s katerimi so obsuli Slovenca, če se je le na ulico pokazal in gotovo je marsikateremu gostu ta te v tonska laskavost še v živem spominu. Lahko si je torej misliti, da tudi slovenskih dijakov ne morejo pustiti pri miru in gotovo se ne bodemo motili, ako trdimo, da imajo posebno veselje na nje: poskusiti hočejo pri mladini, kar se jim pri starih ne posreči. Znan jo junaški napad nemških otnikaucev na slovenskega dijaka po ponesrečenem krHtu Št. Jursko Orl
od   zborovanja  nemškega   ^FortschhttHv.vhlna" ia Sloveujdie BUtrite. Kakor jastreb nad goloba, planili ... uij<t*e, aaten  so popolnem mirno pričakovali svojih sošolcev ne vede za važnost tega dneva v nemškej zgodovini spodnje Štirske. Začeli so jih psovati, ter podili jih z kolodvora, češ, da slovenski dijaki se ne smejo na kolodvoru prikazati, kajti „so etwas passt nur ftir St. Ge-orgen, aber nicht idr uosereu deutschen Bahnbof!u Čeravno so se dijaki mirno vedli in niti na njihov „Biiben" nobene razžaljive besedice odgovorili, so jih vendar ti MKulturtrager-jiu skozi vrata podili, da celo suvali. Pri tem juuaškem poslu odlikoval ae je dr. Scburbi, še bolj pa gospod Negri. Čudno je, da Nemci nimajo v Celji, kjer se v vsakem kotu sveti nemška kultura,  boljših omikancev, da bi jih volili v direkcijo kazinskega društva in v prtdsed-ništvo „des deutshen Vereioes*.   R-;s slabo je za tako kliko, katere najboljši možje si neso več omike prisvojili, kakor omeujena voditelja njihovih društev.
Iz Cerkljau 4. julija. [Izv. dop.] Včerajšnji večer jelo je na Spodnjem Brniku v svislih vele-posetmka. Andreja Jenka goreti. Ogenj razširil se je mahoma po vsem poslopji in uničil drvarnice, pode, hleve, ne le samo imenovanemu, ampak tudi njegovemu sosedu Janezu Jenku.   Tudi hiše obeh
Da bi zagluš li te besede, začeli so opričniki glasno klicati:
— Gojda! Gojda! Poginejo naj carjevi sovražniki !
Pa to tienutje se je zganila vsa tolpa, vse glave so se obrnile na jedno stran, in zaslišali bo se klici:
— Blaženi gre! Glejte, glejte! Blaženi gre! Na konci trga pokazal se je kakih štirideset
let star človek z redko brado, bled, v samej platnene] srajci. Njegov obraz bil je nenavadno krotek, in na ustnah mu je igral čuden, otročje-dobrodušen smehljaj.
Obraz tega človeka v sredi tolikih obrazov, ki bo kazali grozo, strah in zverstvo, bo je strogo ločil od njih in na vse napravil silen upliv. Po trgu je vse utihnilo, kaznovanje je prenehalo.
Vsi so poznali blaženega, pa nikdo ni videl na njegovem obrazu takega izraza, kakor danes. Proti navadi se je videl nemir na teh ustnih, kakor bi se 8 krotkostjo borilo neko drugo nenavadno čuvstvo.
Naguivši se naprej, rožljajoč s križi in železnimi verigami, s katerimi je bil ves obložen, prodiral je blaženi skoz tolpo, katera se mu je razmikala, in šel naravnost proti Ivanu.
— Ivaško! Ivaško! — kričal je že od daleč, prebirajoč jagode svojega lesenega moleka in sme-jajoč se: — Ivaško! Mene si pozabil!
Ko ga je zagledal Ivau, hotel je obrniti konja iu oditi v stran, pa blaženi je že stal zraven njega.
— Poglej blaženega! — rekel je in prijel za uzdo carjevega konja: — ali ne ukažeš usmrtiti tudi blaženega?  V čem je Vasja slabši od druzih?
— Bog bodi s teboj! — rekel je car in vzel pest zlatnjakov iz krasne vrečice, katera je visela na zlatej verižici pri njegovem paBu: — na, Vasja, pojdi i u moli zame !
Blaženi je nastavil obe roki, pa takoj jih je zopet umaknil in denarji so se usuli po zemlji.
— Aj, aj 1 Peče! zakričal je, pihajoč prste in otresujoČ jih po zraku: — zakaj si denarje na ognji razbelil? Zakaj si jih razbelil na peklenskem ognji?
— Pojdi, Vasja! — ponovil je Ivan, — pusti nas, zate ni tukaj mesto!
— Ne, ne! Moje mesto je tukaj pri mučeni kih! Daj tudi meni mučeniški venec!   Zakaj mene pustiš?   Zakaj mene žališ? Daj mi tak venec, ka-keršne drugim razdaješ.
— Pojdi, pojdi! — rekel je Ivan jezen.
— Ne grem! — rekel je uporno blaženi, in ugrabil se za konjsko opravo, pa pri tej priči se je zasmejal in pokazal s prstom na Ivana — Glejte, glejte! — zaklical je, — kaj ima na čelu? Kaj :maš na čelu, Ivaško? Roge imaš na čelu! Izrastla Bta ti kozlova rogova ! In tvoja glava je, postala pasja!
Ivanove oči so se zabliskale od jeze.
— Proč, zblazuenec! — zakričal je zgrabil kopje bližnjemu opričniku iz rok in zamahnil na blaženega.
Krik nevolje razlegel se je v narodu.
— Ne dotakni se [ga; — slišalo se je iz tolpe: — ne dotuku se blaženega! Z našimi glavami smeš storiti, kar hočeš, a blaženega se ne dotakni!
Pa blaženi se mu je še vedno smejal poloti-'i'Je« polneumno.
— Prebodi me, kralj Savel! — r**el ie in pomaknil v stran na prsih mu viseče *r,že> Pohodi me semkaj, uaravnost v srce! ? iem aem Jaz slabši od teh pravičnih ? Pošlji mene v nebeško kraljestvo. „
(Dalje Prlb-;
bili bi pogoreli, ko ne bi bili prihiteli z brizgalni-cami iz Zgornjega Brnika, Cerkljan in Št Jurija na pomoč. Ostali sosedje bili so tudi v nevarnosti, ker veter nosil je goreče šopke slame po zraku ter jih metal po strehah. Kamor so taki šopki pali, jelo je goreti in le s pomočjo briigalnic pogasili so vnema-foča se poslopja ter rešili vas velike nesreče.
Pogorelca bila sta zavarovana. Kako navstal je ?genj, še ni znano. Fr. B.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je občini Vlavhinji v Sežanskem okraji za popravo zvonika in a zgradbo pokopališča 200 gold.
— (Cesarjevič Rudolf z gospo so-• rogo na Koroškem.) Določeno je, da letos v 0. inn julija dospe v Celovec cesarjevič Rudolf b esaričinjo Štefanijo, s katero se snideta v Glan-orfu in od tod pride visoka dvojica ob 8. uri omejenega dne na južne železnice kolodvor v Celovci, jer se zvrši oficijalen sprejem. Ob 9. uri se slo esno otvori po Njiju Visokostih muzej nRudolflnumu. M 10.—12. ure obiščeta visoka gosta razne za-•de in od 12.—1. bodeta pripustila avdijence. Po i'du pa se podasta na jezero in je obvozita, ne
bi to imelo kakšen ofieijalen obraz. Iz Poreč je potem volja napotiti se v Ischl, kamor iz Pulja jde tudi presvitli cesar sam.
— (Ljubljanski zdravstveni svet) iroval je zvečer v mestni dvorani pod predsed-om c. kr. vladnega svetovalca profesorja dr. V a-nte. Zaradi preteče kolere, bil je obširen razdor. Sklenilo se je priporočati, da se disinficirajo inice in vojašnice pogostem, potem v obilnejši ri javni prostori, tudi da se zdravnikom strogo /oči, obznaniti vsako količkaj sumno bolezen. Sodi,
4 katerih se odvažajo odpadki, naj bi bili hermetično ■ vorjeni   in   večkrat   očiščeni.    Fijakerji pred elom „Elefunt" naj b  ;,h pa premestili v* drucro an pred vo.\rVig b<,i\vo>, ter je asfoltai UuK, kjer laj stoje, po konjih popolnem razbit v račkah iiaiiuega  tanka  pu  &e ttabilM •rad okuži o kolen  ceste,  po kateri  hoji tolik atin ljudij na dan. Temu poročilu dostavimo mi še : Kako to, da slavni zdravstveni svet, ki je za-bal veliki smrad (?) pri hotelu „Elefant", ni nikdar opazil kužnih mijazem ob Frohlichovej hiši Dunajski cesti? Ondi je v tej zadevi še obširno t je za zdravstvenega sveta delavnost.
— (Zastava podpornega 'društva) v »rici se jutri ue blagoslovi. Tako sporočilo se nam
brzojavno, tako čitamo tudi v ravno nam doslej Soči". Uzroke prijavi odbor prihodnja" — Kakor tamo v „Sočiu, onesnažili so lahouski lopovi nauje zidove frančiškanske cerkve na Kostanjevici, er bi se imela blagosloviti zastava. Čudno omiko >.ejo lahonski krogi in vender dobe še zavetja in tube v merodajnih krogih 1
— (Žumberško vprašanje.) Profesor ažkcga vseučilišča dr. Fournier je na zahtevanje očil grofu TnarTeju znanstveno izjavo o poročilu
;erske deputacije za regulovanje meje. Po izjavi »ga profesorja, so vsi uzroki, ki se v tem poročilu ivajajo zato, da Žumberk ne pripada h Kranjskoj, ičevi. Že 1. 1881. je isti učenjak v posebnej spo-•enici dokazal pravice Kranjske do Žumberka
— (Imenovanje in premeščenje.) )krajni sodnik na Vranskem Miroslav pl. B in u en-hal prestavljen je na JaBtno prošnjo v Velikovec.
— Dr. Aleksander Globočnik, okrajne sodnije •istav v Konjicah imenovan je pristavom pri deželni Iniji v Celovci. — Dr. Emanuel Wokaun, pristav Kozjem imenovan je pristavom pri okrožni sodniji Celji, avskultant dr. Gustav Wokauu pa je ime-/an okrajne sodnije pristavom v Kozjem.
— (Doslednost, kje si?) Glede nemških )il nam poroča odbor obrtnega društva kranjskega,
se ne razpošiljajo izključno le nemška vabila, vaduo razpošiljajo se vabila slovenska in nemška. \o parkrat razposlala so se samo nemška vabila, j samo za tega delj, ker je bilo po prejšnjem
tvu naročenih nemških vabil še toliko v zalogi, ie je škoda zdelo, je proč vreči.   Razposlala so
edaj ta stara vabila, da  se prihrani nekoliko
»ov.
— (G o spo da Mah ra trgovinski zavod) ja jutri petdesetletnico Bvojega obstanka in sicer, >r vidimo iz vabila in sporeda, v eminentno nem-
duhu, dasiravuo je več nego polovica sedanjih •cev, Jugoslovauov. Umestno bi pač bilo in rao-; cela praktično, da se je barem nekoliko
v ozir jemalo naroo. e gojencev, kajti vsa-
kdo se more vsaj delo. odrediti duhu in zahtevam časa, *e ne že iz drugega razloga, vsaj iz sa-mopridnosti.
— (Prvi i i d hišni posestnik v Ljubljani.) Tiskar g. O. Barab erg prodal je včeraj hišo na Dunajski cesti, nekdij Martinčičevo, Židu g. Neuwirthu, trgovcu v Ljubljani, za 55 000 gld. Gospod Nt uvrirth je tedaj prvi žid, ki je postal hišni posestnik v Ljubljani, razen Gustava Heimana, ki je dobil v last hišo pod Trančo, sedaj lastnina g. Frana Krisperja. A g. Heiman pristopil je, ko je bival dlje časa v Ljubljani, kmalu k prote-stantovski veri.
— (Dosedanji predsednik delniškega društva Levkam-Josefsthal) g. Syz, deželni poslanec štajerski, odpovedal se je predsedništvu društva in prodal vse svoje delnice g. dru. Rappa-portu, kateri je sedaj lastnik vseh delnic tega društva, ki ima tudi fabrike za papir v Velčah in Medvodah. Predsednikom iu vrhovnim vodjem vseh tovarn tega druHva bode sedaj izvoljen, dosedanji vodja tovarne v Velčab, gospod Schulte, rodom Prus, kateri je ustopil kot vodja Velške tovarne Še le pred tednom dnij.
— (Telegram) v našem listu z 2. dne t. m. bil je iz Št. Petra na Notranjskem. Vodja Miha Kalan dal je baje na svet učitelja T. Josina odstraniti dve zastavici. Nevarnost morala je biti že silna, tem večja tedaj zasluga Kalanova in Josinova.
— (Jutri) zboruje politično društvo pri svetem Lovrenc^ v Slov. goricah. Ob jednem je popo-ludne ob 3. uri ondu volilni Bbod.
— (Nemška predrznost,) Ia Metlike poroča nam prijatelj našega lista: Dne 1. julija t. m prišel je v naše mesto „inspektor" zavarovaluega društva „Gresbam" Arnold Abineri. Agitujoč za to angleško društvo, začel je s pravo židovsko brezvest-nostjo udrihati po banki  „Slaviji."   Ker poslušalci
: "iso bili pri volji poslušati teh njegovih za-S!??vijoB poznajo iz njenega NoAletnega poslovanja mod njimi, prepovedali «**> mu tako netaktno m neDošK-ao gevor:;en;e. Ti i- mofcn tako razjezilo, da j gnezdo,, in udrihati po strani u.^. , nih prebivalcih. A mož ni našel Metlićanov ure*, narodnega ponosa; zato jo je tudi izkupil. V spremstvu mestnega pandura moral je v občinsko pisarno, da se opraviči o svojem ponašanji. Ne verjamete, kuko se mu je zato mudilo iz mesta <n kako skesano je prosil, naj ga puste dalje. — Mislimo, da ga ne bodo več v naše „slabo gnezdo"; priporočamo pa tudi drugim slovenskim krajem, naj proti jedna* kim ošabnim nemškim ^inšpektorjem" postopajo sa-mosveHtno in ne dado žaliti narodnega svojega ponosa in grditi narodnih naših zavodov.
— („S po mini na Mozirje") je naslov najnovejšemu glasbenemu proizvodu slovenskemu, katerega sta gg. Ante Sohor (kot skladatelj) in Ivan Gabršek (kot pesnik) posvetila g. Josipu Lipoldu, starosti „Saviujskega Sokola" iz prilike blagoslovljenja Sokolske zastave 1. junija 1884. Oblika je prav lična, cena pa samo 15 kr. Dobiva se pri J. R Milicu v Ljubljani.
— (Pravda Juretig.) Kakor znano, bil je Henrik Juretig, urednik časnika Indipendente, dne IG. marca t. I, pred porotniki v InomoBtu obsojen na osemnajstmesečL-o ječo in 3000 gold. izgube na kavciji. Dr. Neumever uložil je proti tej obsodbi ničevosti pritožbo, katero pa je zavrglo najvišje sodišče, kakor „z živahnim obžalovanjem" poroča „Cit-t a din o". Juretig, ki je že od 23. Bcptembra 1883 v preiskovalnem zaporu, odda bo v kazniluico Suben.
— (Prostovoljci iz leta 185 9.) V 25-letni Bpomiu na 1859. leto nameravali se Dunajski prostovoljci sami zase prirediti patrijotično slav-nost. A sedaj se hoče ustreči mnogim željam, ter Blavnost razširiti za „avstrijsko-ogerske prostovoljce iz leta 1859". Dunaj je bil tedaj postavil prostovoljne strelce, a tudi Tirolci, Štajerci, Kranjci, Korošci, Gorenji Avstrijci, Cehi in Moravci bo oborožili svoje prostovoljce. Tudi ogerska polovica ui zaostajala. Zato se bode vsem tem prostovoljcem dala prilika, z Dunajčani vred na posebnem prazniku obnoviti svoje spomine na 1859. leto.
— („Kmetske posojilnica Ljubljanske okolice") v Ljubljani imela je koncem prvega polletja 104.917 gld. 51 kr. prometa. Hranilne uloge znažajo 45.192 gld. 80 kr. Posojila 45.715 gld. 79 kr. Obresti od posojil došlo je za prvega polleta 2194 gld. 10 kr.
— (Dohodki N užitnine v letu 188 3.) Kakor razodeva konečoi izkaz finančnega minister-stva o dohodkih iz užitnine po vseh avstrijsko-oger-skih deželah, bilo je teh dohodkov vsega vkupe leta 1883 več 5,482.299 gld. nego li leta 1882. In sicer je Avstrija plačala več blizu 4 milijone, Ogerska 1 Vs milijon in Vojaška Krajina 41.352 gld. Vsa potrošnina iznaša 89,235.850 gld. v primeri s prejšnjim letom, ki je dalo 85,407.383 gld. — Žganjarina iznaša 7 milijonov 746.341 gld. ( + 73.815 gold.), davek od vina in mošta 4,180.306 gld. (+ 41.814 gld.), davek od piva 23 milijonov 403.708 gld. (+ 406.221 gld.), davek od mesa 5,145.729 gld. (4- 114.479 gld.), davek od petroleja 1,214.138 gld. (+ 417.804 gld ) in davek od druzega potrošenega blaga 5,538.839 gld. (— 130.627 gld.) — Po odstotkih računati so zaprta mesta dooe.-da 17 89 od sto, a drugo ozemlje 82.02 od sto vsega dohodka. Na Češko pride 4512 odstotkov, na Kranjsko 0*60, na Goriško in Gradiško 0 26, na Trst 0*96, na Štajersko 321, na Istro 026 odstotkov.
— („Akad. društvu „Trigla v" v Grade i) ima V. redno zborovanje v Boboto 5. t. m. v gostilni „zum Bierjackel" ob 8. uri zvečer s sledečem sporedom: 1. čitanje zapisnika; 2. predavanje gosp. Fou-a cand. phil. „Zasluge duhovništv* za slov. slovstvo"; 3. poročilo tajnikovo ; 4. poročilo blagajnikovo; 5. poročilo kujižuičarievo; 6. poročilo arhi-varjevo; 7. slučajnosti   Gosti dobro došli!"
Telegrami „Slovenskomu Narodu1:
Gorica 4. julija. Svečanost odložena. Odložitev sklenil odbor zaradi zaprek.
Ptuj 5. julija. Tukajšnji rodoljubi sklenili ustanoviti društvo v podporo slovenskih narodnih učilnic. Pravila predlože se v kratkem.
Dunaj 5. julija. „VViener-Zeitung" objavlja zakon o prikladah k zemljišno-odveznemu fondu kranjskemu.
Dunaj 5. julija. (Volitve v deželni zbor.) Volitve v kmetskih občinah po Nižje-Avstrij-• d rln bnrlo stranke zasto-' volitvah
I na Moravskem pridouih wrli^lr.   • skupiaftiu
Listnica ure«lni£i v«: Gosp. i . i či6, gvardijan in kurat v Mariji Nazarot: Kdo je ta a., oni članek pisal, ali no pisal, to se načeloma navadno ne potrjuje, ker bi taka potrjevanja utegnila postati brezkončna. A da boste imeli mir, potrjujemo, da članka iz Gornjo Savinjske doline, objavljenega v „Slovenskom Narodu" v Sto v. 133 dn6 11. j unij a t. I. ne a te Vi niti pisali, niti nam poslali.
Tujci:
dno 4. julija.
Evropa: Tomaci in Schwarz z Dunaja.
Prt ni«.mi i de Salleš z Dunaja. — Vitez pl. Schrider iz Trsta. — Kilnl I Dunaja.
Pn jrialiol: Lowy z Dunaja. — VVagne • iz Heljaka. — Stolz z Dunaja.
Pri uvHtrijmkera cettarji : Moguth iz Karlovca.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	N«r>o	Alo-krina v mm.
4. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73706 mm. 736 10 nm. 737-18 mm.	-r-170" G -r- 25-4° C -t-19-8°C	si. vzh. si. vzh. si. svz.	megla obl. jas.	000 mm.
Srednja temperatura     207°, za 1-8° nad normaloro.
dne" 5 julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.;
Papirna reu a  .   .   .   . ..... 80 gld.
Srebrna renta .... ..... 81 r
Zlata ron........                                       •   • 103 »
5°/0 marcna renta......... a£> ■
Akcije narodno Sanke....... 855 ,
kreditne akcije......                               •   • ";u^ ■
London   .   . .....                              ... 121 ,
Srebro ...........
Napol.. ...........
C. kr. cekini. ...... • •
Nemško marke......
4«/0 državno »rečke iz 1- 1854 250 gld. Državne srečke iz l 1864. 100 gld.
4°/0 avstr. zlata rotita, davka prosta. .
Odrska zlata renta 6°/0...... 121
.... yi
„     papirna ronta 5"/0.....88
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 Dunava rog. srečke 5"/0    .   .   100 gld. 115 Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 z,ati zaat- u8ti ■ Prior. oOlig. Elizabetiue zapad, železuice Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfovo srečke .... 10 „ Akcije auglo-avstr. banke . . 120 .. Trammway-društ velj. 170 gld. a. v.
9 6 59
124 168 102
121 107 1U5 175 18 108 216
50
45 15 75
75 85
67 V.
76
55
75
45 95 15 20 50 50 50 70 75 50 75 75 90
V nedeljo 6. Julija
v švicarski hiši pod Turnom.
Zadetek ob 1 ,4. url. Uatopnlna IS kr.
Otroci prosti. (428)
Več stanovanj
se i u 11 l,i o sv. Mihela v izvrstno popravljeni hiši hI. I h na l*ol|anskem uaslpu: sobe in kuhinje so vse lepo obnovljene.
(412—2) M. ZdcNar.
iOO lu-hiolifrov
izvrstnega vina,
večinoma od leta 1888, i/. Blzeljsklh in Nroineljskih goric je na prodaj pri (406—3)
Lenardu del Cott-u v Brežicah.
Nove Matjes slanike
(385—4)
najboljše, v sodčkih po 5 kilo za gld. •■*.."»o in {(Id. S,
vožnine prosto, vender izvzemši carino priporoča
Carl :Fr. B-u.rgrlxa.rd. t, Hamburg-.
Iščem
IS do 17 letnega mofiiiega lanta, ki je dovršil vsaj 4. razred ljudske šole in ima veselje naučiti se cvetlične kulture in vezanja. Nastopiti more takoj. Zahteva se pridnost, zvestoba in odkritosrčnost. (431)
ERMACORA, umetni vrl ar v Ljubljani, ♦o ♦ e ♦ ♦ ♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦e»ee»»»
^ Umorne (32—49) ♦
I z&he la zobovja:
j  ustavlja po  najnovejšem amerikanskem načinu j
0 brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in a ♦ vse sobne operaolje ♦
1 zobozdravnik A. Paichel, f
o ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ # ♦ a
poleg HrHdeckvjevega mostu, I. nadstropje.
Železna
in
kolesa za vozove
vsake vrate.
CARL MORGENSTERN & t&Sb
Tovarna strojev za plinske vodne in, trombne naprave. (298—10)
Wien, FuiilliaiiN, OasKasse fi.
JOSIP RAUNICHAR,
V 1 , j ii i il ■ :i nI, ŽidovNke ulloo -i . O.
priporoča svojo bogato zalogo  (178—16)
a za gospode, dame in otroke,
dobro in elegantno izdelant
po najnižjej ceni.
Takoj delujoče
Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah. Ispallh in osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Gri-olicli v Braiis
V IJ uhljem i se dobiva pri g. ršdvafrtu MMsf*«ltJ d
Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v Kovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
T? Ril d P IL»U/» orijentalsko lepotilno sredstvo, ki JCJCtll Ut5 JnCUt^j nareja nežnost, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege in lase - - cena 85 kr.
NI sleparija t -»O (333—8)
Samo POPP-ova
Anatherin ustna voda
Je  najboljše   In   iiajzanealjivef &e sredstvo   proti krvavljcnju zob-nega mesa,
revmatičnim zobnim bolečinam in delanju zobnega kamna.
Mnogotera sredstva neso bila v stanji ozdraviti mojega krvavega zobnega mesa, rovmatičnih zobnih bolečin in delanje zobnega kamna, dokter nesetn poskusil sloveče Analh«riii sobne vode, katera ni samo odpravila zgornjega zl<^ ampak tudi «joJo zobe na novo oživela in ovpirJli'i'iS duh po tobaku. Javno tedaj priznavam tej vodi zasluženo hvalo in c. kr. dvornemu zobnemu zdravniku dr. 1'opp-u na Dtinaji izrck.un najtoplejšo zahvalo. (219—1)
Na Dunaj i. Barun pl. llluuian 1. r.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. Birschita, .'•«»'.;, -pA trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schinidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Torček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej lx>ki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warta, iekai; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Rii-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lokar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: F. Osaria, lekar.
<3-ostIlrxicsu i
Jeden ali tudi dva izučena
kovaška pomagača
dobita takoj delo proti dostojnemu plačilu pri Xj©-v"ret-\a. T3.vLp:nlic--u. v ZagorJI na Notranjskem.    (430—1)
\■,Pri južnem kolodvoru'
je zopet odprta, ravno tako so zopet sobe popotnikom na razpolaganje.
Slavnemu  občinstvu se  priporoča in  prosi za mnogobrojuo obiskovanje
Ls spoštovanjem (427—1) Jožefa JF*erles.
< AOOLF EBERL,
m stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec ^ slikanih napisov. Lakirnik.
^ I-Jtsl mi   lalnlhii <-i|a
< oljnatih barr, Moy in flrnežev.
^ Prodaja na debelo in drobno.
4 l^jlll>l)MIltL, (301-10)
1     Marijin trg, tik frančiškanskega mostu
vJ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. w
1-ek.  pripravljen  po Romanu \ luliov-u
v (Šibenika (v Dalmaciji). Poddrnžnlca: V Trstu, Via della pesa št. 8.
Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan.
Patentovala ga je vlada združenih držav Severu-Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinj al!
Kako se je priljubil ta lek v midnjih de-.hi'.'in letih pri iollkcao nbč/nđtvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumitelju.
Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji,_ koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in Bploh jako utrjuje zdravje.
Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti.
Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-| vilice, paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku iu v broSuri ime Romano Vlahov zaznamovano in ravno tako užgano na zamašku. (340—7) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. KOnig, restavrater južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: "VV. Gcdlicka, hOtel Flosser; v Celji: Tom. Sclmch, hOtel Eletunt, A. Bareck, lekarnar Baumbach, Karol Potricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelmina Irstitsch, Ivan PobeBcbin, Jos. Schibert, sladčičar A. Reichmun; v Celovci: Jos. Ivoš; t> Beljaku: Pet. J.|Merlin, Marija Tur-novsky; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar.
Darila za birmo
v t>og-a/teJ izberi po  n:ij n i>Ji li cenah
priporoča (429—1) 2
JOSIP GEBA,
Slonove ulice št. 11.    "ULX3*X-    Slonove ulice št. 11.
p v\ 1 ' 11 X Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene nflfMhtfS     Ifl? T kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje
ilUMmvikm ilsMlsUAi l z mlekom in siratko. - Glavno oznafceoje Č4o^HoLi rirk-*oin■ ,ri^o t bo\em\ prebavljivih organov.
Štajerski deželni zdra-1 ugodno bivališče.
vilni zavod.
Južno železnična postaja:
Poljčane.
Saisona od maja do oktobra.
Prospekti In narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (143—9)
KOPELI
v lsotelu ,,j\>x'i Slonu." v I^Jiabljani. |j
Mnogostranskiiu željam ustrezaje, uvela se bode tudi  za d.etm.e vsak m teden dva dni raba R
in sicer v torek od 8. do 11. ure dopoludne in v petek od 12. ure opoludne do 3. ure popoludne; za gr©sr3©d.e pa vsa^: d.stji od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, samo v torek od 11. ure do 3. uro popoludne.
Za hanjsku, šutno, železno, žvepleno, Hallainske solne in kupelj iz smrekovih igel je vsuk dnu od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer za gospode in gospe, kakor tudi za vse ugodnosti preskrbljeno. (405—3)
"C! "p   A  TVr H?   „prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. VA LENTA, Ljnbljaiia.
JOSEF  - „ne pronzroča nobenih težav."
BITTER Prof pl.BAMBERGEB,Ihinaj.
„je uspešneje, kakor drnge grenčice."
QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj,
Zahtevaj se vedno izrecno: „FR AN-J08IP0 V A G R E N Č10 A". Zaloge povsod. ~Wff (136—10)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
o Glavna zaloga
O naravnih rudninskih voda in studenčic:
Adelaidin studenec, Bilinnku kisla voda, Ciirintbin-studenec. Einski Viktoria-Htudenee, Eniski hrenčeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrichs-li.i Nun grenka voda, Gleichenbergski Ivonstniitinov vir, Sv. Ivana vir, Emin vir, Klansenski jekleni vir, Giesshiiblerska kisla voda, Hallska jodna voda, Hunyadi-jova grenka voda, Karlsbadska nilinšiea, Gradska voda in vrelec, Marienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Bilnnska in Saidschiidska grenka voda, Rodan,jska kisla voda, Knkoczv grenka voda, Ro^atska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski A'iktoria-studenec, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kisliu»*i Knrlsbadsku vrelska sol, Mnrienbndska in Hnllska jodna sol, Ehj*ke pustile, liilinske pustile itd.
Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne s»mo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenico napolnene b pravimi friŠ-uiuii imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
Peter Lassnik v Ljubljani. (817_0)
(Popise o vodah, in Toro&-u.re zastonj.)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Z e 1 e z n i k a r.
Lastnina in tisk „Nuroune Tiskarne■«