137. štev.
V Ljubljani, četrtek 10. junija 1920.	•“a{ana'ga “,m
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto ... K 180*— pot leta , .	.
fetrt leta Ktscc
80 —
45 — 15-
2a inozemstvo:
celo leto pol leta
četrt leta za mesec
K 240--„ 120— „ 60— .. 20 -
m
'*** kn-
la Ameriko:
celoletno . .	4	d-; <]>
polletno ...	2	doLr/a
četrtletno. . .	1	dolar.
Novi naročniki naj pc-či jajo naročnino uo nakaznici.
'Vin
-aratunaja po rostoru in sicer k ter 55 mm it za enkrat I K i večkrat popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleicn štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ~....... 1	štev.	8.	Teleicn	štev.	44.	'
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. —
-	Rokopisi	se	ne vračajo. ..............
Regent pride v Ljubljano še ta mesec.
Beograd, 9. Junija. (Izvirno poro-	bosta spremljala ministra dr. Drin-
čilo). Ministrski svet je sklenil,	da	kovič in Svetozar Pribičevič, v
obišče regent Zagreb in Ljubljano	še	Ljubljano in po Sloveniji pa ministra
tekom tega meseca. V Zagreb	ga	dr. Kukovec in dr. Korošec.
Milijonski dobički izvozničarjev.
Zagreb, 9. junija, (izvirno poročilo). „Domovina“ poroča, da bodo
delničarji .Središnje zadr. za izvoz-s pri izvozu živeža, ki ga je dovolila sedaj vlada, zaslužili najmanj 8 mili-
jonov dinarjev, t. j. več kakor znaša yes delniški kapital. Zato je umevno, 4a vlada v vsej javnosti tako hud odpor proti tej zadrugi špekulantov in dobičkarjev .
Italijanska vlada vnovič demisijonirala.
Dunaj. 9. junija. (Izvirno ’ poročilo.) Radi kraljevega dekreta glede zvišanja cen kruhu je prišlo v Italiji do velikih nemirov. Došle so vesti,
da bo zaraditega Nittl demisijoniral in da se omenjena odlok sploh ne bo uveljavil.
LDU. Rim, 9. junija. Agenzia Ste-•>i iavlia: Poslanska zbornica se je
danes sestala. Ministrska predsednik Nitti je poročal o sestavi novega kabineta in Je izjavil, da je bil kraljevi dekret glede krušnih cen ukinjen. Kabinet je z ozirom na politični položaj podaj demisijo. Začetkom seje je podpredsednik Ressi naznanil, da je Orlando podal ostavko kot predsednik poslanske zbornice.
Končni rezultati volitev v Nemčiji.
LDU Berlin, 9. junija. Ako se pri-Štejeio poslanci glasovalnih krajev, se razvidi do poslednjih uradnih beležkah in do razdelitvi ostalih glasov, da bo imel novi državni zbor vsega skupai 460 poslancev. Mandatov so dobili- Sociialni demokrat-
Je 110, centrum 67, demokrat je 45, krščansko-federalistlčna lista 21, nemško-nacionalna ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, neodvisni 80, komunisti 2, bavarska kmetska zveza 4 in nemška hano-verska stranka 5.
ODKUP VOJNIH POSOJIL NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 8. junija. Finančni minister dr. Engliš Je predložil narodni skupščini predlogo glede odkupa vojnega posojila, katero bodo plačevali s 65% za Javne zavode in s 50% za zasebnike. Predloga je zadela pri mnogih strankah na odpor.
spopad med Češkimi legijo-
NARJI IN ITALIJANSKIMI ŽELEZNIČARJI.
Včeraj in predvčerajšnjem je pa-slralo Ljubljano pet transportov če-hoslovaških sibirskih legijonarjev, skupno 1800 mož. Trije transporti, obstoječi iz polka št. 4. Masaryk, so bili iz Trsta odpremi jeni v smeri na Oorico. Prvi transport so ustavili laški železničarji v Gorici, druga dva pa v Prvačinl. Železničarji so zahtevali. da morajo legijonarji Izročiti prožje, ker obstoji nevarnost, da bi ga rabili proti boljševikom. Legijo-rarii so to seveda odklonili In zagro-
zili, da se bodo v slučaju nasilja branili. Prišlo je do zelo kritičnega položaja. v katerem je interveniral naposled češki generalni konzul v Trstu Jan Šeba. O uspehu njegove intervencije ta hip še ni poročil. NaJ-brže se bodo legijonarji vrnili v Trst In odpotovali v domovino preko Ljubljane.
SPOR MED ITALIJO IN ANTANTO.
LDU Beograd 8. Junija. Iz Pari za poročajo: Francoski krogi so iz nenadtni vsled kampanje italijanskega tiska povodom reševanja vprašanja vojne odškodnine, ki Jo ima plačati Nemčija. Pripominjajo, da vendar ni treba, da italijansko časopisje pozabila resnico, niti da upo rablja preteč ton, kadar brani svojo stvar, kakor to dela rimska »Tribuna«. Ta list protestira proti temu. da pripade Belgiji 12 odst. od cele svo^r vojne odškodnine, ko je vendar Bel gija izgubila komaj 40.000 ijudi, do-čim je izgubila Italija 65.000 ljudi List zaključuje, da se Italija, ako ne
A. P. Čehov.
Veselie.
črtica.
Bilo je blizu polnoči.
Mitja Kuldarov je prisopel ves vznemirjen in razynet v stanovanje svojih starišev ter urno preletel vse sobe. Stariši so se že odpravili spat. Sestra je ležala v postelji in čitala zadnjo stran romana. Brata, gimnazijca, sta zaspala.
— Odkod prihajaš? »o se čudili starišd. — Kaj je s teboj?
— Oh ne vprašujte. Tega nisem pričakoval. Da, tega nisem pričakoval. To je... to je naravnost neverjetno!
Mitja se je zasmejal in sedel v naslanjač, ker ni mogel niti stati od sreče.
Sestra je vstala, se oblekla In stopila k btatu. Gimnazijca sta se predramila.
— Kaj te s Tebod? Glefl, kako čudno izgledaš!
— To vse pride od veselja, mamica. Saj me sedat pozna vsa Rusija. Vsa! Prei sle samo vi vedeli, da živi na svetu kolegij, registrator Dimitrij Kuldarov, z dal pa ve o tem vsa Rusija. Mamica! O gospod!
Mitja je skočil kvišku, preletel vse sobe In zopet sedel.
— Ah, kaj se le pripetilo? Povej vendar*
— Vsi žlviie kakor divje zveri, ne berete časopisov, ne zanimate se za Javnost, in vendar je v Ustih toliko zanimivega! Ako se kaj zgodi, se izve takoj; nič se ne da skriti. Kako sem srečen! O Gospod! Samo imena znamenitih ljudi se tiskajo po časopisih, a glej, zdaj so tiskali moje ime!
— Kaj, tvoje? Kje?
Oče je prebledel. Mati te pogledala na kip in se prekrižala. Gimnazijca sta skočila kvišku in v kratkih nočnih srajcah stopila k starejšemu bratu.
—- Da moje ime so tiskali. Sedaj ve o meni vsa Rusija. Mamica, shranite to-le številko za spomin. Bomo čitali še drugekrati. Poglejte]
MI*, ia je potegnil iz žepa časnik, ga podal očetu in s palcem pokazal na mes*o, ki ie bilo obrobljeno z modrim svinčnikom.
- Čitajte!
Mamica se je zopet ozrla na ikono In se križala. Oče je pokašljal ter pričel čitati.
»29 tega decembra ob enajstih zvečer ie kolegijski registrator Dmi-trij Kuldarov.., — čujte, čujte! Dalje!
... kolegijski registrator Drnitri! Kuldarov, na potu iz pivarne na mali Bronovi, v hiši Kozihina, sicer v popolnoma treznem stanju...
— Tam sem bil skupaj s Semjo-Laom Petrovičem. Vm Je natanko m*
dobi zadoščenje, ne bo udeležila kon ference v Spai. Italijanska vlada stremi po tem. da se uredi to vprašanje z direktnimi pogajanji z Nemčijo	   _
SRDITI POLJSKO-RUSKI BOJI OB BEREZIN1.
LDU Moskva. 9. jun ja. 'Dun KU). Brezžično.) Poručilo z zapadne fronte • Nadaljujejo se ljuti napadi sovražnika ob Berezini. Na jugozapadni fronti, 65 vrst severno od Kijeva, so rdeče čete pregnale sovražnika in ujele 105 mož.
LDU Varšava. 9. junija. Poročilo poljskega generalnega Štaba: Mel napadom pri Globokem Je osma divizija zaiela 800 mož in mnogo plena. Ob gorenii Berezini so naše čete razbile sovražni odpor In zasedle Mostiše. Umikanje sovražnika med Dvino in Berezino ie slično paniki. Boliševiki begunci pripovedujejo, da se razgnani sovražnik umika prot! vzhodu. Ob srednji Berezir.i nadaljujejo čete napad na ruske oddelke, ki so se pomaknili nazaj. Med Skviro m Lipovim na ukrajinski fronti se hijeio boli.
KRIZA NEMŠKE VLADE.
Dunaj, 9. iunija. (Izvirno poročilo.) Nemški listi poročajo, da je bil s sestavo nove nemške vlade zopet poverjen državni kancelar Miiller, ki je stopil v pogajanja tudi z neodvisnimi socijalisti. Neodvisni socijali-sti so vstop v vlado odločno odbili. Vsled tega je položaj popolnoma nejasen.
V GRADCU ŽE 14 SMRTNIH ŽRTEV.
LDU Gradec, 9. iuniia. Od demonstrantov, ranjenih pri demonstracijah ob mestnem mostu, so umrli še trije. Vseh mrtvih je štirinajst Jutri popoldne bodo pokopali deset mrličev skupno na cetralnem pokopališču.
BORZA.
LDU Zagreb, 9. junija. Devize: Berlin 260-267, Italija 630 650, Nev' Jork 90, Pariz 750-760, Praga 227 229, Švica 1600 1910. Dunai 75.5 60, Valute: Dolarji S4.5-87, avstrijske krone 54.5-55.5. čehoslovaške krone 230-2-10. angleški funti 350 0, franki 700 750, nemške marke 200-265, lire 580-620.
Dunaj. 9 iuniia. (Izvirno poroči-
lo.) Zagreb 169-178, Praga 360-384, Budimpešta 89 99, Varšava 88-100, Čehoslovaška 361-386, dinarji 625-675.
Načela novega občinskega volil. reda.
Zadnja številka »Uradnega lista« z dne 8, t. m. priobčuje v obliki ministrske naredbe novi občinski volilni red za Slovenijo. Kakor znano, se je bil boj zanj že celo leto. Izdelovati ga je začela že prva koncentracijska deželna vlada, ki pa menda ni prišla preko prvih načrtov. Demokratska vlada pod dr. Žerjavom ga je izdelala do podrobnosti in ga L predlo, da centralni vladi v Beograd. Deloma vsled odpora socijalisiov, ki so zahtevali važne spremembe v svojo ko-, rist, deloma vsleci nekaterih pomislekov takratnega puranjega ministra Pribičeviča, ki je sta] na stališču, da volilni red ne sme imeti določb, ki bi bile v diruuih pokrajinah države neizvedljive — iz teh dveh vzrokov se je odobrenje volilnega reda vedno zopet zavleklo, dokler se ni demokratska vlada umaknila radi-kalno-ivunkalni. A tudi klerll.J..m se ni mudilo preveč. Računali so pač, da bodo ostali dalje časa gospodarfl položaja, kakor pa so. Ko pa jih je prehitela kriza Protičeve^a kabineta, so se spravili v vsi naglici na delo, da bi rešili še v zadnjem hipu svoje interese. In res; med pogajanji za koncentracijo, ko ie sicer počivalo vse delo, so prikrojili volilni red po svoje, ga dovršili in dostgH. de sta ga predložila Trifkovič in Protič še v zadnjem momentu pred odstopom regentu v podpis. In včeraj je bila na-redba objavljena.
Novi volilni red uveljavlja prvič več modernih demokratičnih zahtev, čeprav ne toliko iz načelnosti Slov. Ljudske Stranke, kakor iz suankar-ske oportunitete. Volilni red uvaja pred vsem žensko volilno pravico, proporčni sistem in volilno dolžnost. Dalje odpravlja vsak cenzus in volilne razrede, kakor tudi dvojno ali še večkratno volilno pravioo v raznih občinah. Veže tore! tudi občinsko volilno pravico samo na osebo, ne več na premoženje.,
O ženski volilni pravici se je na Slovenskem že mnogo razpravljalo. Eni so za njo, drugi proti njej, tretji — molče. V prinemn so za njo vse politične stranke, saj io kažejo vse kot točko v svojem programu. Itna pa vseeno mnogo nasprotnikov. Nekateri nasprotujejo ženski volilni pravici, ker se boje, da bo utrdila in po-dallšala klerikalno nadvlado v Sloveniji, češ da bodo ženske nesorazmerno povišale števila klerikalnih volilcev. Drugi so nasprotniki ženske volilne pravice zato, ker se posta-
snično. Nadaljujte 1 Dalje! Poslušajte!
...sicer v popolnoma treznem stanju, zdrsnil po ledu in padel pod konje v bližini stoječega izvoščka, kmeta iz vasi Durikina, juhnovskega okraja, Ivana Drotova. Preplašeni konji so skočili preko Kuldarovega, potegnili sani za seboj, tako da so šle po njem. ter udarili v dir po ulici, dokler jih niso ustavili postreščki. Kuldarovega, ki je bil začetkoma v nezavesti, so spravili na policijski oddelek, kjer ga je pregledal zdravnik. Rana, ki jo je dobil na vratu ...
— Namreč od ojesa, oče! Dalje! Le čitajte dalje!
... ki jo ie dobil na vratu, Je lahka O dogodku so sestavili zapisnik. Ponesrečencu je pomagal zdravnik!!
— Rekli so, naj si vrat Izpiram z mrzlo vodo. Ali ste čitali? A? Poglejte! Po vsej Rusiji je šlo. Dajte sem!
Mitja je pograbil časnik, ga spravil in sunil v žep.
— Skočil bom k Makarovim, da jim pokažem. Trebalo bi pokazati še Ivansekovim, Nataliji Ivanovni, Ani-simu Vasiljiču. Oh, le urno naprej! Zbogom!
Mitja si je vrgel na glavo čepico s kokardo in zadovoljen in vesel zbežal na ulico.
Iz ruščine preložil B—o
Antibarbarus.
Kako se naš krepki jezik polagoma, po nemškem vzorcu, mehanizira, kažejo sledeče besede: predpogoj namesto pogoi (seveda če pravi Nemec Vorbedingung ga mora Slovenec po robsko posnemati) predpriprava namesto priprava (nem. Vor-bereitung), predvečer (nem. Vor-abend), predpostaviti tvorausse-tzen), predprodaia (Vorverkauf) Če bi se le malo boli brigali za to, kako naš kmet pravilno govori:	recimo,
da naj izrazi nemško misel »unter der Voraussetzung« — ne bode rekel »pod predstavo«, ampak bode dejal- Postavim, da...
V naš jezik le po slabem hrvaškem vzorcu —- prišla tudi grda navada, da se internacijonalne sestavljenke brez smisla prestavljajo iz nemščine: n. pr. kinopre.dstava, te-nis-paitija, soloscena, amaterfoto-graf, avtogaraža; da celo »šport-klub* se le nekje oglasil, ki je iskal tenisprostor. Čisti slog zagrebške inteligence, pri kateri le vsaka druga beseda nemška!
Grd germanizem je tudi fraza »predlog staviti«, to Je »Antrag stcllen«. O tem, da se predlog poda ali predloži, naša oblastva menda nimajo pojma. Stavijo se koze otrokom, vsaka druga reč se pa postavi,
vimo Slovenci s tem na separatistu^ no stališče in onemogočimo izenačenje občinskih volilnih redov za celo kraljevino.
Ta pomislek je edini, ki je vreden upoštevanja. Naj je človek že centralist ali avtonomist, komur ie .res do močne države, bo vsak želel tn zahteval, da imamo vsaj zakone po celi državi enake, četudi je uprava loče« na. Danes pač voli slovenska že« na, ne volite pa srbska in hrvatska. In vsaka taka razlika ustvarja plot med nami.
Podobno je z uvedbo v oiilne dolžnosti. dasi si socijologi in poll-< tični znanstveniki še danes niso na jasnem, ali je ta točka res zahteva demokratizma in pravičnosti, kakor tudi ne, če je sploh v interesu države. Klerikalci so kakor žensko volilno pravico tudi volilno dolžnost uvedli iz strankarske kalkulacije, ker računajo. da bi brez obveznosti ostalo doma več pristašev njihove kakor pa tujih strank. Kljub temu pa se odpor proti njej ni pojavil v toliki meri, kakor proti ženski volilni pravici, čeprav je drugi pomislek v tem slučaju prav tako utemeljen. Volilna dolžnost v Macedoniji ali Bosni je danes neizvedljiva.
Načela proporca, jednakusti, splošnosti in tajnosti so danes pa medvojni revoluciji duhov že tako samoumevna, da jih pač ne more nobena stranka zatajiti. Če bi si upala, bi SLS. vsal proporc bržčas rada i-rinila, a ker se ie drugod trkala na prsa s svojim modernim demokratiz-mom. Je morala ostati tudi dosledna.
— Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. Maritm trg8, Wolfova ul. 1. ki le pristen domač zavod. Kako uživa zaupanje ter lepo napreduje, kaže dejstvo, da ie imel letos že nad 35 milijonov K prometa. Hranilne vloge in vloge na ta-koči račun obrestuje po 4 odstotke. Večje hranilne vloge s četrtletnim odpovednim rokom obrestuie no 4 in en četrt odstotka, s polletnim odpovednim rokom pa celo no 4 in pol odstotka. Izvenliublianskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, ako želijo vlagati prihranke v Jugoslovanski kreditni zavod tako. da nimajo mkakih stroškov s pošilianiem. Hranilne knjižice dobe po pošti. Celo amerikanski Slovenci pošiljalo vloge v ta zavod.
če se hočemo na vsak način postavljati s »stavlianjem«.
Med germanizem spada tudi pr L devnik tčehoslovaški«, namesto češkoslovaški. Nal bi ta grda spaka čimpeie izginila iz naših časopisov. Če pravimo »češko« in »slovaško«, kadar rabimo te pridevnike zase, res ni uvideti, zakaj bi se češko naenkrat premenilo v »čeho«, če Je zvezan s »slovaško« — samo zato, ker pravi Nemec »tschechoslova-kisch«.
Skoraj neiztrebljiva razvada, da sc ie začel pri glagolih v trpni obliki rabiti osebek v tožilniku namesto v imenovalniku, n. pr. Išče se 1 !ršo Plut namesto Urša Plut. imenovalo se ga ie svetnikom namesto se je ali imenovan Je bil svetnikom, opozorilo se ga je, namesto opozoril se ie ali bil ie opozorjen. Ta grda razvada, ki je prišla k nam iz Primorske (pri« morskemu Slovencu ne dopoveš, da je to napačno) se le že ponovno grajala, posebno v »Slovenskem Prav« niku«. Tudi prnfesor dr. P.režmK svari v svoji vzorni Slovenski slovnici (str. 152) pred tem italijanizmom. Zato pa proč z vso tujo in sovražno šaro v našem čistem jeziku! — A*
137. štev.
finančna kriza dunajske občine.
Dunajj, 6. junija 1920.
Z deficitom 700 miljonov kron končava računski zaključek mesta Dunaja po prvem letu socijalnu-tle-mokratičnega občinskega gospodovanja. Zanimivo je, da niso bili mestnim očetom predloženi računski zaključki tiskani — in to radi visokih tiskovnih stroškov, ki bi znašali v tem slučaju baje pol rniljona kron
— tako da si bodo morali občinski svetovalci poiskali snov za kritiko iz referata pri proračunski debati
Ne nameravamo pojasnevati, kako je prišlo do tega, da izkazujejo večja mestna podjetja, kakor cestne železnice, plinarna in elektrarna, ki so bile do predzadnjega vojnega leta aktivne, danes velike številke poma-njkljaja. Gotovo je eno: socijaino-demokratična stranka je obljubljala, ko je prišla po prevratu do gospod-stva v državi in občini, svojim pristašem gradove v oblakih, in sedaj prihajajo strankini pristaši in zahtevajo izpolnitev obljub. To je imelo za posledico, zlasti kar se mestnih velepodjetij tiče, da so se stavljale vedno nove zahteve po povišanju plač in se tudi dovoljevale. Seveda so se vsled tega gibali povišani obratni stroški v vsotah, ki se niso mogle kriti s povišanjem tarif, ker dunajsko prebivalstvo enostavno ni zmožno, vzdr-žavati neprestana .povišanja cen pri cestni železnici, plinarni in elektr oni.
Tako je prišlo do obupnega pik skega gospodarstva. Načele s< zaloge blagajn, reducirale sn obratne rezerve m dopustilo se j' i < tak r acin, da je deficit narastel, c. -ler ni dosegel današnje ogromne svete. Ne da se še presoditi, lcedai bo te-mn konec. Že so nameščenci cestnih železnic stavili nove zahtevo po povišku, in ?ko se jim ugodi, ho posledica tega. da se bo najnižji vozni tarif pri cestni železnici povišal na štiri krone. S tem seveda naraščanje deficita ne bo odstranjeno. Od strani-prezidna občinskega sveta so se sicer pogajali z zaupniki organizacije uslužbencev cestne železnice, da bi slednji svoje zahteve prilagodili sedanjim razmeram, toda bilo je brezuspešno. ker organizacija od svojih zahtev ni popustila.
Ta način občinskega gospodarstva daje opoziciji moč za napade, in srednji stan, kateremu se nalaga vedno več tovorov, posluša rad kr-ščansko-socijalne glasove, ki seveda mkpli ne zamudijo, naprtiti vso krivdo socijalnira demokratom na hrbet. Tako je prišlo danes na Dunaju do tega, da vlada v vrstah obrtništva, uradmštva, učiteljstva in drugih po-klicov duševnega delavstva nazira-nje. da tako ne more iti dalje in da mom to stanje prenehati. V vseh javnih lokalih se slišijo takšni glasovi z neprikritimi grožniami, da bo pr: bodočih volitvah nekdaj s tako ve: :imi pričakovani! pozdravljena socijalno-demokratična stranka doživela poraz* proti katerem« bo nekdanji de-bacle liberalne stranke pod navalom luegerjancev igračka.
In žalostno, kot prva bdanca so-cUjalno-demokratične večine v občinskem svetu, izgleda tudji bodočnost. Vobče vlada mišljenje, da takšne neplodnosti, nedostajanje tvornega duha, ki se Šopiri tačas v dunajskem mestnem svetu, še ni bilo. odkar obstoja občinska avtonomija. Ni se torej čuditi, da se je to nerazpoloženo« zagrizlo tudi v vrste dozdaj zanesli! vega uredništva. Tudi tu se že javno kažejo simptomi razkroja in v to posvečeni vedo povedati, da Je uvedba novega poslovnega reda dunajskega občinskega sveta, ki je 1. Umka 1.1. stopil v veljavo, dete, rojeno iz nezadovoljstva meščanstva in uredništva in iz nezmožnosti občinskega predsedstva, rešiti se iz tega položaja. Zato se ne pričaikuie —In to se tiče tud; duševnega delavstva
— od takezvane reforme ol>činske uprave nikako zboljšanje. Ta novotarija se sprejme kakor n. pr. pameten bolnik, ki ne mara razžaliti zdravnika, pogoltne grenko zdravilo, dasi ve, da mu ne more pomagati.
  _________________________ R	W.
ŠIRITE MED NAROD.
Koroška.	Snisa Carantanns. — Z
barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K.
Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K.
jfrtfs htrs,. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K.
Jugoslovanska žena ta narodov® svobodo. UredH AJre. Cera t E
Nemške intrige na
štajerski meji.
Severna meja, 6. jun.
Slovenska javnost stoji danes pod vtisom plebiscita na Koroškem. Dasi-ravno je naša zmaga tam zagotovljena in gre le za to ali bo bolj ali manj sijajna, je treba za Koroško še mnogo neumornega dela. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da rabimo tudii mi Slovenci na Štajerski meji še mnogo pozornosti in podpore. Naša meja na Štajerskem je določena sicer Že definitivno in brez plebiscita. Toda Nemci tega nočejo priznati in očividno špekulirajo na kakšno prevaro. Sicer ne bi se tako trudili, da bi pridobil prebivalstvo tostran meje za sebe.
Avstrijsko-jugoslovanska meja, oziroma sedaj še demarkacijska črta na. Štajerskem teče od Koroške meje čez Soboto, Radelj, Sv. Pongracij, Kapljo in Gradišče nad Št. Jurjem ob Pesnici do Špilja in Mure. To je deloma razvodnica med Dravo in Muro, deloma reka Muri sama. Te meje kot rečeno Nemci ne nameravajo priznati. Zato delajo v našem ozemlju veliko propagando, posebno pa v Upniškem okraju, kjer leže zagrizena nemška gnezda Lučane. Arveš in drugo. V različnih »Grenzkommissio-nih« protestirajo proti priklopljenju nekaterih občin bivšega Upniškega okraja Jugoslaviji. Gre predvsem za K^oljo, ki je prideljena sedaj okraju :venjgradec. ter Gradišče in Klanec, ki sta prideljena Mariboru. Prebivalstvo teh občin je popolnoma slovensko, in si prav nič ne želi povratka pod nemški jarem. Zato jih hočejo Nemci pridobiti na način, ki je za priprosto ljudstvo najbolj zapeljiv. Aprovizaciia okrajnega glavarstva v Upnici se je postavila na '»tališče, da spadajo tudi jugoslovanske občine v njen delokrog in zato jih hoče zalagati z nemškim živežem. Tako je nakazala ored kratkim trgu Arveš, ki leži eno uro onstran demarkacijske dne, za jugoslovansko občino Kaplja 2000 kg bele moke po 7 kron kg. Kmalu nato ie prišlo 100 kg sladkorja po 16 kron io večje množine soli po 4 krone. Pravzapray je smešno, da hoče sestradana Avstrija podpirati našo bogato državo, naše ljudstvo sl vendarle beli glavo s vprašanjem, kako ie mogoče vse te dragocene predmete prodajati v Avstriji tri- do štirikrat ceneje kakor pa v Jugoslaviji. Ako se bo to še ponavljalo, nemške vabe ne bodo ostale brezuspešne. Zato je nujno pptrebno, da bi naša država te poizkuse izjalovila s tem, da tudi ona nakaže obmejnemu prebivalstvu cenejša živila in s tem ubile nemško propagando. Ako lahko bankerotna Avstrija riskira te milijone, bo žrtvovala nekaj vendar lahko tudi bogata Jugoslavija.
J
Nemške provokacije na slovenskem Koroškem.
Borovlje, 6. junija.
V novejšem času prirejajo Nemci in nemčurji na povelje iz Celovca javne pohode, ne da bi prosili za tozadevna dovoljenja kakor predpisujejo zakoni. Ti pohodi niso nič dru-zega kakor protidržavne demonstracije. Korakajo v vrstah od vasi do vasi, hajiajo in prepevajo nemško-nacijonalne pesmi. Take provokacije so se dozdaii vršile v žlhpoljah, Hodišah, Bilčovsu, pretekli teden pa v Logivasi. V poslednjem kraju se jih Je nabralo 74 in sicer iz vseh župnij od Loge vasi do Hodiš, — večino; na delavci zaposleni pri zgradbi ceste St. lij—Škofiče in organizirani v Jugoslovanski sodjalni demokraciji. Ko so korakali ob jezeru in peli »Hell dir im Siegeskranz«, so Jih Nemci onstran Jezera vzpodbujali z vihtenjem zastav. Pri »Schtitzu« v Skofi-čah so naša zavedna dekleta sramotili in klofutah, ker so na hajlanje odgovarjala z »živio Jugoslavija!« Zadeva pride pred sodnijo lji se bo mečkala po stari navad«. Voditelji sprevoda so udeležencem plačevali pijačo !z nemš/ko-avstrijskega propagandnega fonda. V nedeljo 30. pr. m. so nameravali poleteti čez Dravo v St Jakob, pa so se najbrž ustrašili
Kaj nameravajo s temi provokacijami? Nedvomno s pijano druhaljo izzvati nemire in povzročiti nterven-cijo antantne komisije. Za nas pa je to žalostna in sramotna slika. Popustljivost je pač na mesta samo do gotove meje. Tu Je uprava v naših rokah in smo gospodarji ml, kakor so gospodarji Nemci v coni B! Vprašam, kaj bi se zgodUo s Slovenci v coni B, kjer nltj dva zavedna ne smeta skup hoditi, ako M organizirali podobne procesi ie, prepeval
slovenske pesmi tor nemške haflov-ke sramotili in klofutali?
Antanta tu ne more nič, strah je votel. samo naši državniki moralo biti na mestu! Kakor prirejajo shode Nemci v coni B, tako jih prirejamo m! v coni A, pretidržavnih hujskarij pa nikakor ne srn epi o trpeti, ker jih tudi Nemci v coni B ne trpijo, čeprav imajo tam naši IjiidJe več povoda demonstrirati. Toda ti neprestani »višji obziri«! Ali nam niso že zadosti škodovali? Poleg najniž.iih hiap-cev, propalic nemčurjev, ki jih vzdržujejo z žganjem — hlapci v salonski obleki I V Parizu zamigljajo — in že izpraznujemo Celovec. Poglejte d’ Annunz, t! Lahko mu pravite pustolovec ali norec, — toda hlapec ni!I Primerjajte Rebo s Celovcem in videli bodete, kdo ima več uspehov, koga antanta boli upošteva!
Jugoslavifa.
Beležke.
Se en križ.
Italijani očividno mislijo, da naš narod v zasedenem ozemlju še nima dovolj križev in težav. Zato se je vršila pred par dnevi na Travniku v Gorici svečanost, pri kateri Je izročil general Paolini goriškemu županu Bombigu vojni križ, katerega Je poslal italijanski kralj goriškemu prebivalstvu v spomin na trpljenje, pre-stano za časa vojne. Pri tej ironični priliki je general Paolini govoril o Goričanih, ki so čakali na odrešenje izpod nasilnega slovansko-nemškega Jarma, ter ni pozabil omeniti tudi dogodkov ob prevratu, katere Je imenoval pardnevno psevdo - jugoslovansko gospodstvo na Goriškem. Mi smo glede Paolinijevega mnenja, da se je iugoslovensko gospodstvo na Goriškem končalo 9. novembra 1918, nekoliko drugčnega naziranja kakor italijanski general, ki si v pouk lahko zapomni, da bo križ. ki je z Italijani v Gorico prišel, z Italijani iz Gorice tudi odšel.
»La Serbie« In vellkosrbstvo.
Gosp. profesor dr. Markovič, član ustavnega odbora, nam je poslal z ozirom na našo beležko djie 2. t. m.
0 njegovem velesrbskem delovanju za časa volne sledeči dopis*-
Gospodin« uredniče!
Povodom beležke u 130. broju vašega lista o meni i saradnieima lista »La Serbie« molim vas da izvolite objaviti ovu ispravku: Nije istina da je oko lista »La Serbie« bila »zbrana najhujša velesrpska klika«, niti je istina da sam .ta bio vodja nekoga velesrpskoga tiska u Švici. Istina je pask da je »La Serbie«, čiji sam ja glavni urednik, u svakom svom bro-iu i u svakom napisu zastupala integralno ujedinjenje svih Srba, Hrvata 1 Slovenaca. To znaju svi čitaod »La Serbie« kao i svi njeni saradnici medju kojima ima i najuvlednijih hr-vatskih i slovenačkih imena, a da ne govorim o srpskim poblidstima. Ja ne tražim da verujete na reč, kao što ste poverovali piscu vaše beleš-ke, več se pozivam na sve biroje/e lista »La Serbie«, od 1916 do 1919 godine, u kojima nDada nije ni upo-trebljen izraz Velika Srbija.
Što se tiče moje orijentacije ona ie bila uvek jedna ista, i u torne je i bila snaga moga lista. Ja sam uvek bio samo za onu Jugoslavija koja bi se izgradila okolo Srbije, sa Srbijom
1 na temelju srpskih herojskih dela. Borio sam se svim silama protiv tri-jalizma, protiv Jugoslavije u okviru austro-ugarske ' federalizovane monarhije, kao i proti svake Jugoslavije nasuprot Srbiji. Madjari i Nemci na-zivali su zato moie saradnike i mene Veliko-Srbima, da bi oslabili dejstvo naše akcije. Mi smo preko tih kleveta prelazih sa osmehorn i prezirom znajuči da neprijatelji naši ne mogu mirno gledati sjvaranje istinski slo-bodne i nezavisne Jugoslavije u uje-dirtjenju sa Srbijom. Naša politika krunisana je punim uspehom. Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaea, kao jedinstvena država proglašena
1.	decembra 1918., predstavlja ono za čim smo ia I svi moji saradnici išlL Najsjajnlji dokaz za ovo su kolekcije Usta »La Serbie« koje vam stoje na raspoioženju, ako želite, da ne biste u buduče pali u sličnu zabludu i op-tužili nekoga za ono što mu Je uvek strano bilo.
Zahvaljujuči vam na gostoprim-»tvu, ostajem, s odličnim pošto va-n}«m	Dr.	Lazar	Markovič.
Vprašanje voHlaega reda.
Beograd, 8. junija. Ministrski »vet se je v včerajšnji seji bavil z vprašanjem volilnega reda, katerega zakonska predloga pride v petek kot prva točka na dnevni red narodnega predstavništva. V volilnem redu se Je znižalo število volilcev, na katere odpade en mandat, od 40 tisoč na 25 tisoč. Predsednik demokratske za-jednice poslanec Pešlč je stavil volilnemu odboru predlog, po katerem naj bi se iz volilne agitacije izključili vsi javni uradniki v svojem svoj-stvu; pravtako pa naj bi se prepovedala v volilne namene zloraba prižnice in cerkve sploh. O Pešičevem predlogu bo razpravljal prihodnji ministrski svet, nakar ga bo obravnavalo narodno predstavništvo.
Verifikacije mandatov.
LDU Beograd, a junija. Parlament Je na podlagi sporazuma sklenil. da ostanejo odslei dalje v veljavi samo mandati, za katere je doznal verifikacijski odbor, da so nesporni Odločeno je, da se zastareli mandati vrnejo verifikacijskemu odboru.
«
Obtežba Stefana Radiča. 8. Jun. se Je Stefanu Radiču prečitala obtožnica. katere vsebino ie vzel Radič brez pridržka na znanje. Obtožnica očita Radiču, da ie zahteval na Hr-vatskem samostojno kmetsko repub-
liko in da je hujskal ljudstvo proH državnim oblastim. Obtožnica Je po< stala s tem. da ni prijavil Radič proti nii priziva, pravomočna ter se bo V kratkem razpisala javna razprava.
Volitve v Osjeku so, kakor smo že poročali, razpisane na dan 2. julija, Hrvatski listi poročajo, da bo ob tej priliki hrvatska zajednica poskušala doseči med vsemi strankami sporazum, da bi se postavila enotna kandidatna lista proti komunistom.
Kongres gledaliških Igralcev SMS. Prve dni julija se bo vršil v Zagrebu prvi kongres vseh jugoslovanskih . gledaliških umetnikov, ki bo manife-j stiral za svoje stanovsko edinstva, Ob tej priliki nastopi Narodno pozo« rište iz Beograda s samostojno pred« stavo; igralo bo Stankovičevo dramo »Koštana«. 7. iulija nastopi Nar« gled. iz Ljubljane s farso •-•Pohujš. v dolini šentflorijanski«. 8. junija, na zadnji večer kongresa, nastopijo gledališča Iz Skoplja, Osijeka in Novega Sada. Vsako teh gledališč nastopi z eno svojih najbolj uspelih enodejank.
Nove cene kruhu v Beogradu.
Beograjski opštinski odbor je 4. t. m. na svoji seji sklenil, da stane odslej v Beogradu kg belega kruha 3, kg črnega kruha pa 2 din.
Meštrovlčeva dela, ki so bila na Holandskem, se te dni prepeljejo v Bruselj, kjer se v kratkem času otvo-ri umetniška razstava.
Razna poročila.
Poljaki In Čelu* se oodvrželo arbitraži | belgijskega kralia.
LDU Pariz, 9. Junija. Z informirane strani se poroča, da sta Poljska in Cehoslovaška sklenili odreči se glasovanju v tešrnskem okrožju in predložiti rešitev spornega vprašanja razsodbi evropske, posebno ugledne osebnosti. »Ccho de Paris» domneva, da le francoska vlada za to predlagala belgijskega kralja.
Napad na nemški konzulat v Perzlil.
LDU Amsterdam, 8. junija. Hol-landsch Nieuw Bureau javlja Iz Londona, da so pristaši demokratske stranke v Tebrisu 4 t. m. oblegali nemški konzulat in zahtevali izpustitev zaprtih perzijskih boljševikov. Konzul je dal streljan' na množico s strojnico, nakar ie množica odgovorila s streli in vdrla v konzulat. Medtem ie konzul Izvršil samomor.
Bojkot proti belemu terorju na Madžarskem. Mednarodna zveza strokovnih organizacij se cbrača na delavstvo vseh držav s pozivom naj delavci opuste vsako delo. ki bi kakorkoli koristilo Madžarski. Tako ne sme od 20 .t. m. nobena ladja v madžarska pristanišča in noben vlak na Madžarsko. Madžarska ne sme dobiti ne premoga, ne surovin, ne živil. Proti belemu terorju nai se pične sedal bojkot proletariata celega sveta. Ta poziv ie podrisan od predsednika podpredsednika in tajnika mednar. zveze strokovnih organizacij
Ureditev službenih odnošajev med Italijo In Rusijo. V Novorosijsdk Je do* spel italijanski kapetan De Martini, katerega ie poslala v Rusijo italijanska vlada, da začne s sovjetsko vla« do pogajanja glede ureditve odnošajev med Rusijo in Italijo.
300 000 brezplačnih kari za ljudska kopališča bo razdelila dunajska občina med deco ljudskih šol.
Gospodarstvo.
4- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 8. junija t. 1. se je vršil XX. redni občni zbor banke pod predsedanjetn dr. Ivana Tavčarja ob udeležbi 48 delničarjev, ki so zastopali 33.492 delnic, oziroma 3294 glasov. Občnemu zboru je bila predložena bilanca za leto 1919, ki izikazu-je sledeče glavne številke: (V oklepaju številke v letu 1918.): Aktiva: blagajna K 4,777.423.02 (7,187.853.07), menice K 7,849.891.33 (1,680.458.11). valute in devize K 6,935.932.88 (90.760.88), predujmi na vrednostne papirje K 17,334.866.36 (13,722.464.44, vrednostni papirji K 23.001.014.53 (13,119.578.83), dolžniki K 295 mil. 052.678.60 (131,939.235.40), Inventar K 207.207.12	(105.455.32),	reaHtete
K 2.474.526.27 (1,383.314.54), konzor-
CKdni računi K 1,755.153.26 (----------),
»kupno K 368,388.693.37 (169 mfl. 229.120.59). —Pasiva: delniška glavnica K 20,000.000.— (10,000.000.—),
Lojalno priobčujemo ta popravek uglednega politika. Dokazali pa bo-bo v eni prihodnjih številk na podlagi citatov is dr. Markovičeve »La Se»-bte« same, da »mo iiatf aandad* tni
rezervni zakladi K 7.964.7*7.21 (2 m 1-781.21), pokojninski zaklad K
456.861.86	(309.673.06).	vloge K
148,425.903.40 (89.497.628.11), upniki K 188,225.821.57	(65,932.628.97),
tranzito obresti kron 57.311.47 (224.231.59), nevzdigniena dividend-. K 198.360,— (19.472.—), dobiček K
5.059.687.86 (1.243.705.65), skupno K 368,388j693.37	(169,229.720.59).	-
Prejemki: Obresti K 9,940.710.54 (5.007.797.64), drugi prejemki In prenos dobička iz 1. 1918 K 2,668.772.19 (1,217.179.66), skupno torej kron 12,609.482.73 (6,324.977.30). — Izdatki : obresti K 6,814.237.92 (3 m!!. 759 207.72). režija, plače in odpisi K 1,913.64416 (945.114.96), davki K 821.912.79 (276.948.97), skupno K
9.549.794.87 (4,981.271.65), tako. da !« čisti dobiček K 3,059.687.86 (1,243.705.68). Občni zbor Je »kleni! izplačati za leto 1019, počenSI z 15. 6. t. !. 5% dividendo in 4% superdl-vfdendo, f. J. 9% » K 36.— na delnico (oziroma K 18.— za % kupona), dodeliti K 597.166455 rezervnim ton-4poa Id moo&m aototabMtona
skladu, nakazati K 200.000.— kot numeracijo osobju in od ostanka, odštevši statutarne tantijeme itd. per K 222.116.66, prenesti K 265.404.55 na novi račun.
Splošni promet za leto 1919 ja znašal čez 12 milijard K. -- Kakor je iz navedenih številk razvidno, sa je razširilo poslovanje tudi v 19. b4-lanenem letu v vseh oddelkih. Vloge so dosegle skoraj znesek 150 milijonov kron, poleg drugih upnikov v znesku K 188 milijoppv, kar pričuja o vedno rastočem zaupanju k *ej nai-starejši in največji banki v Slovetilj in eni prvih bank v. naši državi sploh.
Gbsežni delokrog banke na polju trgovine in industrij ie zahteva vedno novo in večjo obratno glavnico In zato. Je bil soglasno sprejet predlog upravnega sveta k zvišanju delniške glavnice od 30 na 50 milijonov kron, tako, da bodo dosegla lastna sredstva banke (glavnica in rezerve) okroglo 100 milijonov kron. Podrobnosti glede provedbe tega novega zvišanja se objavilo v kratkem. —* Nadalje se le naročilo upravnemu svetu izposlovati državno dovoljenje k na daljnemu zvišanju od kron 50 na 100 mJijonov, kar bi sledilo še le pozneje. — Pri volitvah v upravni svet sta bila po redu izstopajoča člana vg. Josip ^nitalsv In Alojzij Vodnik zopet izvoljena. — Ko je bila iz vrst delničarjev predlagana zahvala upravi In osobju banke soglasno spreleta. Je zaključi! predsednik zborovanje.
+ Izvozna carina na vino Je znižana na 20 dinarjev pri hektolitru.
+ Trgovci, k! se zanimalo za hita-In paMrnate vreče , dob p v gremitialnf pisarni OradHšče 17-/1- tozadevna pojasnita.	,	— K.
+ zlvnosteuska banka izkaznic le-1 tos 20.937 474 čbte/7. dobička. Dividenda znaša 9 odstotkov (18 kron) nasproti 7 In pol odstotkom v prejšnjem letu. Banka zviša svoj delniški fcftpft«!. od 200 n* 100 milijonov K.
Dnevne vesti.
— Izletu nevskega zbora meščanske šole h Boroveli se y petek, dne
11.	junija, pridruži vsa ljudskošoiska
mladina iz Bilčovsa, Podgorja, Sveč, Bistrice, St. Janža, Kaple ob Dravi in St. Jakoba v Rožni dolini v skupnem številu okroglo 350 učencev. Došleee pozdravi in spremlja vsa šolska mlad' a z godbo na čelu v skupnem obwdu po Dunajski cesti, Selenburgovi ulici okrog Zvezde proti Vegovi ulici, Rimski cesti, Gradišču, mimo dramskega gledališča po Erjavčevi cesti, mimo poslopja deželne vlade in po Blciweisovd cesti do Mladike. Pevski zbor, 73 po številu, in nekaj učiteljev in učiteljic, bodo prenočevali in obedovali v Mladiki, ostali učenci Boroveljske meščanske šole in ljudskih šol v Rožu pa ne bodo prenočevali v Ljubljani, jem več se bodo še v petek zvečer vrnili na Koroško nazaj. Ck °do-vali pa bodo med I. in pol tretjo uro in večerjali med 5. in 6. uro v Ljudskem domu v Streliški ulici.
— Stritar se vrne v domovino. Pesnik Stritar, ki živi, kakor znano, kot vpokojen gimnazijski profesor v A spancu na Nižjem Avstrijskem, se oovrne v kratkem v domovino in se naseli baje v Ljubljani.
— Sijajno življenje živijo oni invalidi in one vdove ter sirote, ki so dobivali penzijo ali rento iz Nemčije, oziroma iz tujine sploh. Od prevrata sem še niso dobili niti vinarja. Poverjeništvo za socijatho skrb obeta odpomoč že od začetka lanskega leta sem, a dosedaj vse zaman, v prvih letošnjih mesecih so časopisi skoraj gotovo tudi na podlagi informacij sociialnega poverjeništva, razglašali, da bomo dobili vse zaostale rente izplačane najkasneje do konca marca t. 1. A o denarju ni ne duha ne sluha.
' Prosimo in poživljamo poverjeništvo za socijalo skrb, nai že končno enkrat v tej zadevi nekaj ukrene, ker od samih obljub in zraka ne moremo živeti.
— Izprememba pisemskega prl-stojtvmika v mednarodnem prometa.
Počenši dne 10. junija t. 1. se uveljavijo v mednarodnem poštnem prometu sledeče pisemske pristojbine: 1. Za pismo do 20 gr se plača 2 K, za vsakih nadaljnjih 20 gr oziroma del te teže pa 1 K 20 vin. 2. Za navadno dopisnico 80 vinarjev, za dvojno dopisnico (z odgovorom) 1 K 60 vinarjev. 3. Za tiskovine, poslovne panirie in vzorce brez vrednosti se plača za vsakih 50 gr 40 vin. Najmanjša pristojbina za priporočenje iznaša 2 K in pri vzorcih brez vrednosti 80 vin. 4. Pristojbina za priporočenje iznaša 2 K, pristojbina za ekspresno dostavitev (ekspresnina) pa 2 K 40 vin. — Pričujoče mednarodne pristojbine veljajo v pisemskem prometu za vse tuje države, izvzemši Avstrija Madžarsko in Bolgarsko; za te države veljajo do preklica tuzemske pisemske pristojbine po novem pristojbeniku. Republika Cehoslovaška ni več deležna dosedanje ugodnosti tuzemskih pisemskih pristojbin. V prometu v Ce-hoslovaško naj se zaračunavajo torej zgo-mie mednarodne pisemske pristojbine. Za časopise v Čehoslova-ško pa veljajo tudi nadalje tuzemke Pristojbine.
— Popis vojnih posojil In njih žigosanje. Kakor nam poroča Akcijski odbor za vnovčenje vojnih posojil, je sklenil finančni minister v Beogradu popisati in žigosati v najkrajšem času vsa v jugoslovanski lasti se nahajajoča vojna posojila bivše Avstro-ogrske monarhije. Posojila se bodo popisala, žigosala in vzela iz prometa, kakor to ukazuje mirovna pogodba, sklenjena v St. Germainu, in ki bo tudi za nas obvezna, kakor hitro bodo ratifikacijske listine založene od treh velesil v Parizu. Ratifikacija mirovne pogodbe po Angliji in Franciji se ie že izvršila, listine pa še niso založene; kakor to predpisuje pogodba sama. Pričakuje se tega dejanja v najkrajšem času. V dveh mesecih od takrat dalie pa mora biti vojno posojilo v vseh tozadevnih državah žig'sano in iz prometa vzeto.
— Of bne vesti 3 pošte. Za po-štarico v Krški vasi je imenovana odpravnica Ana Veselič. Za računskega reviuenta je imenovan računski oficia! Ivan Korun pri računskem oddelku ravnateljstva v Ljublfctni. Oficiantki Tereziji Kenda je podeljeno odpravniško mesto v Komendi. — Premeščeni so: Poštni odpravnik •Josb Jakše- kot oficiiant k ravnateljstvu'v Ljubljani; oflclant Albin Deila Mic cul ravnateljstva v Sarajevu k i> črnemu uradu v Cdju ter oliciant-k& Olga Slabirta z Jesenic v Dolnjo Lendavo. — Službo sta odpovedal# oiidant FeHka Branal mri ravonteiL-
»tvu v Ljubljani in oflcfattflca Marija Uršič v Celju. — Oficiantka Ana Jenko pri gospodarskem uradu ravnar teljstva v Ljubljani je začasno, pošta-
rica M. Plesec v Moškanjcib pa stalno vpokojena. — Razpisano je od-pravniško mesto pri poištnem uradu Jesenice ob Savi In poštarsko mesto v Ribnici na Dolenjskem.
— V podoficirsko šolo v Zagrebu se .sprejemajo gojenci do 20. t. m Kdor želi vstopiti naj se do tega roka osebno zglasi pri poveljstvu te šole v. Zagrebu, vojašnica generala Kuhne-ra, Hica 242. S seboj naj prinese dokumente, ki so bdi navedeni svoj čas v tozadevnih razglasih v časopisih.
— Bolniške oskrbnine v Sloveniji Je sklenilo povišati ministrstvo za narodno zdravje. Oskrbnina v bolnišnicah bo stala odslej dnevno: za
1.	razred od 80 do 100 K, za 2. razred od 50 do 60 K, za 3. razred pa od 15 do 20 K.
— Lovci pozori Verskozakladna lovišča Belca, Mertulk in Pišenca s površino 2864 ha se oddajo za dobo 5 let, to je od 30. junija 1920 do 31. maja 1925 v najem.
Ponudbe Je vlagati do 39. junija 1920 pri gozdnem oskrbništvu na Bledu, kjer so na vpogled tudi najemninski lovski pogoji.
— Poziv. Oni dve znani gospodični, ki sta prevzeli na Telovo na glavnem kolodvoru v Ljubljani neki zabojček za družino Svetec v Novem mestu in obljubili, da ga oddata na naslov z novomeškega kolodvora, a tega dosedaj še nista storili, se poživljata, naj zabojček takoi jzrečita naslovljencu, ker si bo moral ta sicer po.: a vati sodnim notom.
— Kdor potuje v Zagreb naj nikar ne pozabi obiskati »Nove Piva-ne«, kjer dobi najboljši zajutrek, prvovrstni obed in solidno večerjo. Za primerno ceno nudi »Nova Pivana« v Draškovičevi ulici br. 24 s svojimi lepimi prostori, vrtnimi ložami in elegantnim barom mnogo zanimivega. Vsak večer so na programu prvovrstne koncertne točke. »Nova Pi-vana« je shajališče modernega in elegantnega sveta. N« zamudite jo obiskati.
Ljubljana.
= Poživljamo ljubljansko prebivalstvo. da se v prav mnogobrojneiu števifv udeleži sprejema Korošcev na kolodvoru. Poseben vlak s Korošci pride v petek ob 10. uri 28 min. dopoldne v Ljubljano.
= Na čast Seton VVatsonu se ie vršil v torek večer v veliki dvorani hotela Union slavnosten komers, kateremu je dala glaven sijaj Slovenska Matica. Pod vodstvom ravnatelja Hubada je nastopil cel pevski zbor, ki je -zapel vrsto slovenskih in drugih jugoslovanskih narodnih pesmi. Zapel je med drugimi tudi koroško »Gor čez Izaro«, ki je služila odličnemu gostu lahko v najlepši dokaz o avtohtonosti našega življa na Koroškem. Po koncertu je pozdravil gosta predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, za njim pa dr. Zarnik v imenu občine in g. Kajzeij v imenu sokolstva. Številno občinstvo je prirejalo Watsonu živahne ovacije. Watson se ie zahvalil v prisrčnem nagovoru, v kterem !e obsojal iinpe rijalizem zapadnoevropskih držav, zlasti tudi Anglije. Izjavil je. da ne soglaša z angleško oficijelno politiko in da se ie ves čas boril proti londonskemu paktu. Izrazil je svoje uverje-nje* da se žilavi slovenska rod ne bo pustil več prezirati, zlasti sedaj ne, ko Je postal v sled združitve s Hrvati in Srbi velik in močan. Po komersu je sodelovala vojaška godba pod vodstvom kapelnika dr. Čerina in kvartet prof. Kozine. Navzcč je bil med drugimi tudi deželni predsednik dr. Brejc z rodbino.
* čemu to? Ortopedični zavod za Izdelovanje protez Invalidom vodi inž. F., ki ie prispel iz Avstrije. Baje pri nas nimamo špecijalistov za to. G. inženir je s tem izgovorom nastavil tudi štiri delavce z Dunaja. To pa se nam zdi, da M ne bflo potrebno, saj je razdelil tem štirirn gospodom najvažnejša mesta, a faktično delo, tudi ono, za katero so potrebni špe-cijalisti, opravljajo domačini. Ti so seveda podrejeni Nemcem. Prav kakor v nekdanjih lepih časih . . .
= GremlJ trgovcev v Ljubljani sklicuje k sestanku dne 11. junija t. 1. v petek ob 6. uri zvečer v Gremijalni ptaoml Gradišče 17 I. vse one svoje član® in Industrijce, katerim je stanovanjski urad odpovedal stanovanjske odnosno proda lal niške lokale. Potrebno je, 4* zavzamemo proti ukrepom stanovanjskega urada «!•
' to stališče; vsi prizadeti n«J «e f totema mkkša aestenk*
= Občni zbor »Slc -. ske Matice« se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v magistrami dvorani. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
= Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skušnja ženskega zbora se vrši v četrtek, dn^ 10. t. m., skušnja moškega zbora pa v petek, dne
11.	t. m., obnkrat ob 8. uri zvečer.
Odbor.
*= Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava prirediti dne 28. junija v proslavo Vidovega dne koncert v Rogaški Slatini. Danes zvečer skupna vaja. Pridite vsi; vci in pev ke! Odbor.
= »Ruski kružok.« Prosim vse člane, ki so si izposodili knjige, da Jih vrnejo do konca junija. Knjižnica Je odprta v ponedeljkih od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Knjižničar.
= Veselični odsek splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo v Ljubljani izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je vrtna veselica organizacije dne 3. t. m. v vsakem oziru razveseljivo uspela. Predvsem se zahvaljujemo gospodu generalu Smiljaniču, ki nas ?e kot pokrovitelj prireditve vsestransko podprl in ljubljanskim narodnim damam, kj so nam pod vodstvom g. dr. Tavčarjeve požrtvovalno nudile svojo pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste dokazali, da vživajo simpatijo tudi najbednejši med bednimi — vojni invalidi. Org, vojnih invalidov.
= Prodaja vstopnic za koncert koroške mladine je v trafiki v Prešernovi ulici Vsak Ljubljančan naj se zaveda, da je njegova dolžnost, udeležiti se koncerta in idealno lepega pozdrava, katerega nam prinaša navdušena koroška mladina.
= Mestni popisovalni urad bo v četrtek, petek in soboto zaradi nujnih popravil in snaže^ja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res neodložljivi slučaji.
= Tatvina mas«. V sušilnici »Vnovčevalnice za živino« na Zelenem hribu so za straniščem zasačili mesarskega pomočnika Jožeta Kol-czaka iz Oalicije, ko je Imel za obleko 6 kg masti v vrednosti 312 K. Bil ie aretiran. Kolczak pravi, da je mast našel za straniščem.
Maribor,
V Mariboru se le me.lila v ponedeljek ustavna komisija lz Beograda. Komisija se je zglasila pri okrajnem glavarju dr. Lajnšiču in vladnem komisarju dr. Leskovarju.
Mari,sorski »nesi magistrat opusti s 15. t. m. izdajo krušnih kart. Nove nakaznice se bodo izdajale le še za sladkor, petroleL usnje in pre-mog.	*
Pri tukajšniem policijskem komisarju tu se uvede mesto policijskega zdravnika v IX. odnosno v VIII. čl-novnem razredu. Mesto ie razpisano
Na občni javni bolnici so bili imenovani: dr. Hugon Robič za primarija oddelka za venerične in kožne bolezni: dr. Janko Dernovšek za primarija oddelka za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni; dr. Ferdo Kunej pa za provizoričnega primarija oddelka za notranje bolezni.
Občinska hranilnica fe spremenila svoje ime. ter se imenuje odslej »Mostna hranilnica v Mariboru«.
Neznani tatovi so vlomili pred kratkim v pisarno tukaišnje lesne In industrijske družbe Sever na Aleksandrovi cesti, ter odnesli 1 pisalni stroj Remington in več drugih stvari.
Cel]©.
Krojaški pomočniki T Celju so
dosegli pri pogajanjih 50 odstotkov povišanja plač po ljubljanskem ta-rifu.
Iz zaporov so bili spuščeni te
dni socijalisti Martinčič, Leskovšek in Orozel. ki so bili povodom zadnjega železničarskega štrajka aretirani.
Roparski umor. Celjska policija ie aretirala znanega celjskega nemškutarja Walterja Derganza, ki je umoril in oropal srbskega lesnega trgovca Vasilija Jovanoviča. Truplo umorjenega trgovca, ki je bilo polno ran in pokrito 8 travo, se je našlo v neki zapuščeni opekarni v Arji vasi.
Tatvina v hotelu »pri Pošti«. Celjska policija je aretirala Maksa Re-beuschegga in Ivana Jeriča, ker sta okradla nekega Dolenjca za 4620 K, ko Je spai v tvoji sohi v hotelu »pri Pošti«v
Zahtevajte „Jugoslavi/o' v vteh gostilnah, nah in hrkmeah It
Ljubljanska porota.
Kravja tatova.
'Ljubljanski porotniki so $e tekom tritedenskega zasedanja že privadili kazenskemu postopanju in sl prilastili gotovo šablono. Na vprašanja krivde odgovarjajo stereotipno s soglasno »da«. V tem oziru je bil podučen zlasti drugi včerajšnji slučaj. Prvi slučaj je bil — tatvina krave. Mlada tatova, Anton Rojc in Alojzij Frantar sta dne 24. aprila 1.1. ponoči odvedla iz hleva posestnice slaboumne Marije Urhove v Šmartnem pri Cerkljah 7000 K vredno kravo. Zjutraj sta jo prodajala mesarju Janežiču v Domžalah. Ta je pozval orožnike. Bila sta aretirana in včerai pred poroto obsojena — vsa!, na 18 mesecev težke ječe. Tekom razprave je bil njiju : a stop slino komičen, ker sta se zapletla v smešna t rotislovja, trdo ratng taječa vsako udeležbo pri tatvini
Šport in turist
hm.
Za poskusen ritom — pet let ječe.
LTsoda demobiliziranega vojaka!
Pred vojno je imel burno, težko življenje. Med vojno do demobilizacijo se je moralno ohrauil. Bil je trgovski pomočnik Anton Niefergali Iskal je službe jn dobil dobro mesto. Dva dni pred nastopom službe pa je bil v Kranja v stanovanju gostilničarke Marije Jezeršek zasačen, ko je nameraval vlomiti v ročno Magajno, kjer je bilo do 10.000 K denarja in razna zlatnina. Ko je manipulira] z blagajno, mu je oiicila na tla. Vsled silnega topota so Jezerškov! postali pozorni in ga pte-podili. Po tem vlomu je nastopil službo. kjer se je zelo ocčL.iO obnašal in ie gospodar pripravljen ga takoj zopet sorejeti v službo. Totrotoiki na so »soglasno« potrdili krivdo brez vsake omejitve in vsakega pristan,! a. tako da ie bil na podlagi tega krivdo-reka obsojen na pet let težke ječe, Danes ie zadnia porotna razprava v tem zasedanju.
Aprovizacija.
Mast dobe člani mestne aprovi-zaciie. dokler ie zaloga, v vojni prodajalni na Poljanski cesti št 15 na »M 'niBjjsrZBui BJJaujsaui aojuzcjfan
masti stane 41 K.
Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« oddala ie za v četrtek in petek t. j. 10. in IL t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v prodajo • Prepeluhu, Ham Mat.. Ham Marijt, Javorniku, Ocvirku. Kocjanu. Selanu. Janeži’ Petriču, Rihter ml., Rihter star., Prezeliu. Zupančiču. Dolničar Fr, Žgajnar Jožetu. Makovcu. Novaku, Škerjancu, Jesihu, Kočarju. Primcu, Češeku. Černivcu. Dolničar Jožefi, Anžiču. Novljanu, Cuzaku Skranjaru, Smoljanu. Žabjeku, Ahli nu. Kastelicu, Breceljniku, Zajc Iv.. Lebau, po tri teleta: Žganjar Ant., Smetu in Strukelju po dve teleti. Gospodarski zvezi po 4 teleta; le Janežič dobil ie 8 telet. Kg mesa velja ■ sprednjega 19 K, zadnjega 20 K — Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
Prodaja petroleja Petrolej na drugi odrezek A, B In C Izkaznice se dobi v trgovinah le še do vštete sobote 12. junija. Od 14. junija naprej smejo trgovci prodajati ostanek petroleja strankam lz Ljubljane po 1 I brez izkaznice. Petrolejske Izkaznice pa so za poznejšo pošiliatcv petrole-ia še veljavne.
Peki, ki še niso dobili petroleja, nai se nemudoma zglase na magistratu.
Cestno dirko L jubljana- Bled prh redi v nedeljo 13. t. ra. klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubih ni Vožnja se deli v skupino težkih in dirkalnih koles. Start v nedeljo dopoldne ob 9. uri na Celovški cesti pri 2 km. Prijave je treba vposlatl na naslov kluba, ali pa osebno v so* boto 12. t m. 8. uri na sestanku dir« kače v v restavraciji »Novi Svet«, kiubova soba 16.
Slovenski dirkalni klub v Ljub« IJaul objavlja spored za 3. vozno dirko, ki se vrši v nedeljo dne 20. junija t. L
1. Enovprežna za toplokrvne ko« nje„ Amerikanci in njih potomci iz« ključeni. Dirkalni voz prepovedan. Vozijo kmetje ali ljubljanski izvoš-čekL Daljava 1600 m. 4-letn.i konj 30 m odpusta, konji ki so v Sloveniji rojeni 50 m odpusta. Konji, ki so pri-dirkah več kot K 500.— za vsakih' K 500.— 10 m doklade. Vloga K 50.-. Dobitki: I. K 1000.—, n. K 600.—, IH. K 400.—. 2. Enovprežna za mrzlokrvne knuje. Dirkalni voz prepovedan. Daljava 800 m. 3-Ietni konji in konji ki so v Sloveniji rojeni po 30 m odpusta. Vloga K 50.—. Dobitki: I. K 1000.—, II. K 600.—, III. K 400.—. 3. Enovprežna za toplokrvne konje. Daljava 2000 m. Konji ki so že pri-dirkali K 3000.— za vsakih K 500.— in od K 3000.— naprej za vsakih K 1000.— U5 m doklade. Konji ki -še niso pridirkali K 1000.— 15 m odpusta fn za vsakih K 500.— po 15 m. Konji ki so v Sloveniir rojeni 150 m odpusta. Vloga K 100.—. Dobitki: I. K 1500.—, II. K 800.—, III. K 600.—. 4. Dvovprežna za toplokrvne konje. Amerikanci in njih potomci izključeni. Dirkalni voz prepovedan. Daljava 2000 m. Konji ki so že pridirkali K 1000.— za vsakih K 500.— 15 m doklade. V Sloveniji rojeni .konji 50 m odpusta. Vloga K 50.—. Dobitki: L K 1000.-, H. K 600.—, III, K 400.—. 5. Dvovprežna za mrzlokrvna konje. Daljava 1200 m. Konfi ki so že pri-dlrkali K 1000.— za vsakih K 500.— po 10 m doklade, v Sloveniji rejen! konji 30 m odpusta. Vloga K 50.—*
L 1000.-, II. K 600.-. III. K 400.—. 6. Dvovprežna za toplokrvne konfe Daljava 2400 m. Konji W so že pridirkali 3000 K, za vsakih*
K 500.— in od K 3000.— naprej za vsakih K 1000..— 15 m doklade. Konji ki še niso pridirkali K 1000.— 15 m odpusta In za vsakih K 500,— po 15 m odpusta. Konfi ki so v Sloveniji mieni 200 m odpusta. Vloga K 100.—, Dobitki: I. K 1500.—, II. K 800 — IH. K 6Q0.—. Posgbna določila. l| Pnjave se morajo vposlatf do 15. hi-nlja 1.1. na Slovenski dirkalni klub’ v Ljubljani Prijavi se na lahko tudi po 15. 6. vendar le proti dvakratnem plačilu vloge. 2. Prijava mora vsebovati: a) Ime in bivališče posestnika In voznika, b) popis konja (ime, starost, barvo, spol in rodovnik), c) koliko ie konj pridirka!, d) snnščaini list pri konjih ki so bili v Sloveniji rojeni. 3. Če kdo vedoma poda napačne podatke, bo izključen od vseh dirk ki tih klub priredi. 4. S nrlfavo se mora vposlati tudi vloga. •Brez vloge prliava ni ve!lavna. Vloge zapadejo vse. 5 Dobitki se izpla-čafo dan po dirki pri »Kmetski poso-nlnacf v Ljubljani.« 6. Za konje ki so več kot 200 km oddaljeni od Ljubljane, so starta!} na ne pridirkali K 400.—, dobe posestniki K 300,— odškodnine. 7, Dirkalni voz je vsak dvokolesni voz. 8. S priiavo se podvrže vsakdo izreku vodstva dirke.
Pokrajinske vesti.
lz Ortneka nam pišejo • Imeli smo milo zimo, lepo pomlad, ki pa nam je koncem preteklega tedna ponagajala s — snegom. Padati so jele snežinke in kmalu je bilo vse belo po tleh in po strehah. Otroci so se veselo kepali. Kaj takega ne pomnijo že leta in leta ne.
Murska Sobota. Na naš zadnji dopis o madžarskem m nemškem občevanju novosprejetih poštnih praktikantov domačinov smo prejeli od enega izmed teh pismo, v katerem nas zagotavlja, da ie bil dotični dopis pretiran. Nekaterim izmed praktikantov dela slovenščina res še težave, vendar pa govore madžarsko samo takrat, kadar pride stranka, ki slovenščine sploh nič ne razume. Da bi govorili med seboj nemški, že zato ne more biti res, ker nemščine večina od njih prav nič ne obvlada. Da se v službovanje niso prijavili že prej, Je vzrok strah pred madžarskim terorizmom, ker so madžarski agitatorji vedno grozili, da sc Madžari v najkrajšem času povrnejo in, da bodo brez prizanašanja pobesili vse on. kd bodo toopiti na kakoršen-
koll način v zvezo z Jugoslovani. Vsi pa so in ostanejo prav dobri Sloven« d in Jugoslovani. - Nas ta dopis iskreno veseli, ako odgovarja dejstvom. Če hnaio mladi gospodje te« tako dobro voljo, se bodo pač kmalu toliko priučili slovenščini, da bodo izginile vse pritožbe.
Iz Brežic se nam poroča, da je bil tamošnji klerikalni veletrgovec Fran Lipej že drugokrat obsojen radi navijanja cen. Temu mogotcu-ne zadostujejo milijoni, katere je izsesal tekora vojne iz ubogega ljudstva — mož hoče »zaslužiti« še več. Nedavno je bi! obsojen radi navijanja cen pri petroleju na K 10.000.— globe, sedaj pa ra-df kaznfive manipulacije s sladkorjem na K 500.— globe, teden dni zapora in zaplembo blaga. Nadejamo se. da ga sedaj sreča pamet pri ričetu. Njegovim stalnim gostom p«, ki pri bogato obloženi mizi kujejo tako lepa članke za »Stražo« proti oblastim, ki s! upaio to narodno pijavko prijeti tu na tam za ušesa, želimo dober tek. —« Da bi Hm zaslužni njof it n* obležal * Želodcu,
Bratov sk o sk I & d nični
A ČERNE
ji -= GRAVEUR =
55
j? LJUBLJANA
| DVORNI TRG 1.
zdravili k
Proda se s
Proda se dobro ohranjena oihkph za led (Elskasten) po nizki ceni. Po-five sc prt: Anončnl zavod, Drago Be-seijak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Piano v najboljSem stanju se proda. Naslov pri upravnlštvu pod .Gorenjsko 338*.	903
Dva žepna fotoaparata,
doerz in Ica, frak in salonsko suknjo prodam Ogleda se od 16.—19. ure, Kolodvorska ulica 23, pritličje.	896
Dalmatinuko vino zajamčeno pristno črno In belo 10, 11, 12°/o priporoča po konkurenčnih cenah veletrgovina vina Barbli dr Kudonlč, Novi Vodinat, v hiSl g. Lapajne.
Enonadstropna liI6a v zelo prometnem trgu oddaljenem 16 km od Ljubljane z velikim sadnim in sočlvnim vrtom ter gospodarskim poslopjem se radi preselitve proda. Hiša je pripravna za vsako trgovino alt obrt. Poizve se pod ,R. P. K.* na upravništvo. 884
Proda se brusno posestvo, njive, travniki, gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v lepi legi. Vprašati je prt Karolina Artman, Sv. Jurij ob Južni železnici.	892
Gutui za cepljenje trt, cevi za škropilnice, plašče in cevi za kolesa, ventilne cevi, gumijevo raztopilo itd. se najceneje kupi prt tvrdki 1GN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7.
na periferiji Ljubljane na mirnem kraju, z velikim vrtom primernim za stavbjšče. Hiša v dobrem stanju. Cena ugodna. Ponudbe pod štev. 1617 na upravništvo tega lista.
Najcenejši nakup.
cigaret rega papirja, in stro&vlc vseh vrst ter pralnega in toalet« pega mila, papirja, krema in drugega blaga na debele pri
tvrdki
Tovarno za sodavici' In pokalico na ročni in električni obrat
z vsemi steklenicami in drugim inventarjem, potem
Stiskalnico za opeko (znamke First) z visoko močjo (Ranblček Praha).
MlEn na kroglje v brezhibnem stanju.
LandsiuEett (luksus-voz), za 2 konja, najlepše izdelan in najboljše kakovosti.
„AVA” cementarna, Laško.
Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
„URANUS“ papirnica, Ljubljana
Mestni trg štev. 11,	754
Hočeš postati govornik?
| naroči „Holni splsovnik“, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vojaka in za vsako gospodinjo. Cena K 20-—■. Nadalje se dobi kubldna kujigu za vsakovrsten les, okrogel in rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku
VILJEM POŽGAJ, Kranj St. 1.
I’rodii se; skoraj novo kolo .Vaffenrad*, 1 kitara, 1 tamburica (1. brač) l gosli, 1 koncert, harmonika. Kje pove uprava .Jugoslavije".	878
Radi odpotovanja se proda le^a ■pninii oprava Iz trdega lesa, marmor in brušeno steklo. — vpraša se v slaščičarni, Dunajska cesta št 6.	885
* po najnlillh cenah. '
M. Kuštrin, Ljubljana
/ Vsled / padca tpje / valute / izvršna SjSi / angleška /	francoska
/	italijanska
/ kolesna pnevmatika
gladka in gorska
prvovrstna, 98 — 99 #/s se oddaja direktno pri:
9bS«m« novih rasnovrst-4b£9&Ogga nlh dvokoless z najboljšo pnevmatiko, posebej plašča, zračna {reva In vsakovrstni doli» a dvokolesa in razne Stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
Kupim bolniški stol za ležanje oziroma stol naslanjač za bolnika. — Celovška cesta 89.	884
IlIllllIliiiF. L trgovina 2 raznimi sli
1 LJUBLJANA, Stari trg 28
Angleško sukno
elegantni vzorci za gospode: kakor za modne, športne, žaketne in smoking obleke.
Prva kranltka razpošJIJalna
Oddam nekaj črnega in belega hercego-vinskega vina po ugodni ceni takoj. — Ponudbe pod .Hercegovina* na upravništvo »Jugoslavije*. 843
1CHWABI BIZJAK
ALKO
Ljubljana. Dvorni trg. Uubljana
Gosposvetska c. 14.
veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana, Kolirej.
Opozorimo naše cenj. odjemalce, da ne bodemo toliko časa razpošiljali cenikov, dokler traja prepoved na žganje.
Pri porabi prosimo, da nas pečastite z Vašimi cenj. naročili in Vsa zagotavljamo, da bodete pri nas dobro blago nbjeenejše kupili.	834
llaftnl modni ateljeI
1 pisalni stroj z vidno pisavo, 3 stenski telefoni, 1 komplet, fotogr. aparat, 1 gig z oljnatmi osmi.
Rudolf Zore & Komp
Ljubljana, Gledališka ulica 7/II.
Kava,
Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek
Konjak Kum *	Likerje
Šampanjce Namizna vina Mandelne Rozine Dišave
TRGOVINA PAPIRJA
ceucJANKO BOVHA jr
KRALJA PETRA CESTA
Konjak
za podružnico, ki se ustanovi za Slovenijo v Ljubljani, sprejme domača zavarovalnica proti stalnim dohodkom. Ponudbe, v kateri naj se navedejo zahtevki plače in dosedanje službovanje, pod ,,Slgurna bodočnost št. 843“ na upravo lista. — Diskrecija zajamčena.
Pri slabostih vsled starosti, tež-L kočah v želodcu, pešanja moči jel
stari vinski konjaki
pravo življenje vzbujajoče sred- ’ stvo. — Dve literski steklenici pošlje z 'zabojem vred kot zaporno blago franko za v naprej poslanih 180 40 K ter za porto in pakovanje (odbivši povzetje) 16 40 K, skupaj za 196‘80 K BENES HERTL, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.
Paradižnik
Riž
Slive
Spretnega, zanesljivega, pridnega
Mesnička ulica 1
akviziterja
največja te stroke nudi blago po solidnih in zmernih cenah.
sprejmemo. — Ponudbe pod »Akviziter*, na poštni predal štev. 74 v Ljubljani.
MT Zahtevajte cenike! *ll
Zvezna tiskarna ima
s v LlubJJ?. ni, Stari trs 19. ek ■»■mu«
izvežbano v vseh pisarniških poslih sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal 74 pod „N38top takoj’*. 798
Naročila sprejema tudi upravniitve „Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 ter njene podrušnlce v Mariboru, Glavni trg | v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Prešernova cesta.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstvu.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge
pod najugodnejšimi pogoji.	____
fig* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. TB®