ISSN 0351-6407 Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana. Murska Sobota, 10. februarja 2000, leto Lil, št. 6, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT MAJDA HORVAT Rešeni prsti | Slovenski zdravniki s klinike za plastično kirurgijo v Ljubljani so poškodovanki prišiti prste, s čimer so ponovno potrdili, da sodijo,prav v vrh svetovne medicine. Toda to, kar so naredili, ni le strokovni dosežek, je mnogo več. Je tudi upanje za vse tiste, ki jih bo doletela podobna nesreča. Toda res upanje za vse? Tako za tiste, ki živijo blizu centrov visokega medicinskega znanja, kot za nas, ki nam je usojeno živeti na obrobju? Zadnji občudovanja vreden uspeh je že tak, da lahko upamo tudi mi, ki nam pot do Ljubljane meri prek dvesto kilometrov. Poškodovanka, ki so ji uspešno prisili prste, je namreč prišla na operacijsko mizo z odmaknjenega Prekmurja. In to spoznanje, da smemo upati tudi mi, čeprav na obrobju, je tista druga, za našo pokrajino pomembna dimenzija zadnjega uspeha slovenske medicine. Toda ali je res samo pot tista, ki nas dela odrinjene in postavlja v obrobje tudi v trenutku, ko gre za naše zdravje, življenje? Kadar gre za poškodbo človeka, je dimenzija prostora in časa silno pomembna, a nad njo je takojšnja in dobra prva pomoč. Še tako visoko strokovno znanje zdravnikov v centru poškodovanki z našega konca ne bi moglo pomagati, če ji prej v domači bolnici ne bi dali dobre prve pomoči. Rešeni prsti so postali medijska tema, ko so o njih za javnost spregovorili strokovnjaki sami. Res zgolj zaradi uspeha zdravnikov? Delitev denarja v zdravstvu je namreč vroče podkožje zdravstvene politike in z njim povezano zavzemanje za centralizacijo slovenskega zdravstva. In zato, da bomo lahko upali tudi mi, zagovornikom centralizacije rešenih prstov ne prepustimo. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN IVO TRSTENJAK STROČJA VAS 46 9240 LJUTOMER KRONIKA, str. 17 LOKALNA SCENA, str. 8 Radenski primer, ko je umrl 10-letni učenec, je po štirih letih pred sodiščem Reševanje z obrobja Ali si je tišinski župan s pomočjo prebežnikov utrdil oblast? Simoni so prisili prste Na žagi se je zgodila delovna nesreča, v kateri je Suzana ostala brez prstov na levi roki. FOTO: NATAŠA JUHNOV onedeljek seje začel običajno, kot vsak delavnik na žagi. Sodelavki Zdenka Fujs in Simona Lazančič sta bili na svojem delovnem mestu, pri večlistni krožni žagi za razrez elementov. Tisti teden je tridesetletna Simona z ene strani dodajala deske, Zdenka pa z druge strani žage odnašala narezane late. Pri tem delu sta se tedensko izmenjavali, pri stroju pa sta skupaj delali že nekaj let, ne da bi se katera poškodovala. Tudi sicer na žagi v Pečarovcih doslej še niso imeli večje delovne nesreče. Potem pa ... »Ravno sem se obrnila in na kup odložila narezan les. Malo sem še poravnala in že je zakričala: Prstov nimam! Roko je tako stiskala k sebi,« je povedala Zdenka. Nesreča se je zgodila v ponedeljek okrog desete ure. K poškodovani so prihiteli sodelavci, misleč, da ji je žaga odrezala palec, toda ko je Simona odmaknila drugo roko, s katero je stiskala rano, so videli, da je ostala brez vseh prstov na levi roki. VEČ NA 3. STRANI Slovake bo varovala sveta Barbara inuli četrtek točno opoldne se je uradno začela gradnja železniškega predora v Stanjevcih. Tako kot je običaj, sta sveto Barbaro, zaščitnico rudarjev, minerjev in podobnih nevarnih poklicev, katerih dela potekajo pod zemljo, blagoslovila dva duhovnika- katoliški in evangeličanski. Sicer je god sv. Barbare 4. decembra ampak do takrat naj bi bil predor že pred odprtjem. Dolg bo 320 metrov, povezal bo južni in severni del trase, v njem pa bodo delali predvsem delavci iz Slovaške. Prvi tiri naj bi bili položeni že letošnjega TOMO KOLEŠ, FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ NEPRESLIŠANO gotavljam lahko, da sem na to območje pripeljal več kot dve milijardi tolarjev državnih sredstev. To so sredstva, ki so bila namenjena občinskim programom, in sredstva, ki so namenjena za državne programe. To mi je uspelo v sodelovanju z vsemi poslanci, ki na tem področju sodelujemo in delamo,« je na tiskovni konferenci »samohvale in zaslug« izjavil sklicatelj, ljutomerski župan Jože Špindler. NAROČNIK-----------------1 2 AKTUALNO OKOLI NAS 10. februar 2000, « Avstrija dobila novo vlado Mihaela Logar: Modro-črna koalicija Grožnja mednarodne politične izolacije rejšnji teden je na Dunaju prisegla nova avstrijska vlada. Tako ima po tridesetih letih socialdemokratske vladavine naša severna soseda z Wolfgangom Schiisslom (OVP) spet konservativnega kanclerja. Podpredsednica modro-črne vlade Susanne Riess-Passer (FPO) prihaja iz desničarskega tabora. Slovesnost na vladnem dvoru so zasenčile demonstracije na ulici, ko je prišlo celo do fizičnih spopadov med policijo in demonstranti. Težka predsednikova odločitev Avstrijski predsednik Thomas Klestil seje odločil dati desničarskim svobodjnakom populista Jorga Haiderja zeleno luč za vstop v novo vlado. Svojo odločitev je utemeljil s kratkim pojasnilom, da druge možnosti nima. Če bi razpustil parlament in razpisal nove volitve, bi koroškemu glavarju Haiderju in njegovim desničarjem dal dodatno možnost, da se na volitvah odrežejo še bolje kot prvič. To bi politično situacijo pri naših severnih sosedih le še zaostrilo. Po parlamentarnih volitvah Politična situacija se je v Avstriji zaostrila 3. oktobra po parlamentarnih volitvah, ko se je tehtnica usodno pozitivno nagnila v stran desničarskih svobodnjakov. Dotedanja velika rdeče-črna koalicija socialdemokratske (SPO) in ljudske stranke, ki je alpski državi vladala trinajst let, je izgubila velik del svojih volivcev. Težave pri sestavljanju nove vlade Predsednik Thomas Klestil, ki je podelil (takrat še) kanclerju in vodji socialdemokratov Viktorju Klimi kar dvakrat mandat za sestavo nove vlade, si je obenem prizadeval, da bi se rdeče-črna vladavina nadaljevala. Klimo je k težavni nalogi sestavljanja vlade napotil z željo, da naj ima nova vlada v parlamentu stabilno večino in ugled doma in v tujini. S tem je hotel preprečiti svobodnjakom vstop v vlado. Toda pogajanja med starima koalicijskima partnerjema so 21. januarja letos zašla v slepo ulico. Tudi poskus mandatarja za sestavo nove vlade in prejšnjega kanclerja Viktorja Klime, da bi predsednik privolil v manjšinsko vlado socialdemokratov, je spodletel. Tako je nova avstrijska vlada prisegla brez predsednikove predhodne podelitve mandata Haiderju ali Schiisslu. Častihlepni kancler Wolfgang Schuessel, 54-letni vodja ljudske stranke, po svetu znan kot »mož z metuljčkom«, je v času od parlamentarnih volitev do sedaj svojo konservativno ljudsko stranko krmaril najprej od odločitve za opozicijo do pogajanj za nadaljevanje 13-letne velike rdečo-črne koalicije in končno do pakta s populistom Jorgom Haiderjem. S tem je častihlepni Schiis-sel dosegel svoj življenjski cilj in postal kancler. Poznavalci menijo, daje načrtno dovolil, da pogajanja s socialdemokratsko stranko niso prinesla nadaljevanja preverjene stare koalicije. Dejstvo, da je barva modro-črna Novi kancler Schuessel upa, da se bo svetovna javnost kmalu umirila in sprijaznila z dejstvom, da je barva nove avstrijske koalicije modro-črna. Pravi sicer, da razume skeptične in zaskrbljene reakcije tujine, ven- dar obljublja, da bosta s Haiderjem poskušala storiti vse, da tujino prepričata o kakovosti novega vladnega programa. Prav tako, pravi Haider, naj se nihče ne boji prihodnje avstrijske vlade, saj Avstrija je in ostaja »demokratična, odprta dežela, modro-črni vladni program pa temelji na osnovnih vrednotah Evropske unije«. MARJETKA RAUŠLi »Drugo leto bomo še boljši« Končano 5. zasedanje madžarsko-slovenske komisije P o Ljubljani in Budimpešti, po Monoštru in Lendavi se je krog zavrtel in predstavniki porabskih Slovencev, pomurskih Madžarov, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar ter predsednik Urada za zamejske Madžare Ti-bor Szabo ter veleposlanica Slovenije Ida Močivnik in veleposlanik Madžarske Istvan Oszi so se znova sestali v slovenski prestolnici. Novinarji se tudi letos nismo mogli znebiti občutka, da so člani komisije znova čakali na pet minut pred dvanajsto, da so se uskladili šele v zadnjem trenutku, namesto da bi se o stvareh na področjih splošnih vprašanj, kulture, informiranja in šolstva pogovarjali že prej, vse leto. Počasno uresničevanje Po skoraj že formalni pozitivni oceni dvostranskega sporazuma o zaščiti slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske skupnosti v Sloveniji, ki sta ga državi podpisali leta 1992, in po pregledu zadanega in uresničenega na prejšnjem zasedanju, so predstavniki obeh manjšin opozorili, da se sklepi in priporočila mešane komisije prepočasi uresničujejo. Pri tem so najprej omenili odpiranje in prekategorizacijo mejnih prehodov. V prvem primeru gre za prehod Verica - Čepinci. Nedavna izjava enega od madžarskih državnih sekretarjev, da bo do odprtja prišlo še letos, se je izkazala za neresnično. Tudi predsednik porabskih Slovencev Jože Hirnokje izrazil obžalovanje, da madžarska stran noče odpreti mejnega prehoda Verica -Čepinci. Kljub temu so v zapisnik zapisali, da mešana komisija upravičeno pričakuje, da obe državi realizirata odprtje v letu 2000. Jože Hirnok vidi edino možnost v tem, da bi na slovenski strani začeli s pripravami in s tem prisilili madžarsko stran k odprtju prehoda. V drugem primeru pa gre za prekategorizacijo mejnih prehodov Pince - Tomyiszentmiklos in Martinje - Gornji Senik. Komisija si prizadeva, da se odpiralni časi mejnih prehodov podaljšajo in da se zagotovi tudi možnost, da prehode uporabljajo tudi državljani drugih držav, zlasti Avstrije. Predstavniki madžarske narodnosti pa so predlagali, da madžarska stran vsaj trikrat letno zagotovi odprtje mejnega prehoda v Domanjševcih. Mihaela Logar in Tibor Szabo predajata zapisnike. »Pričakoval sem več« Tudi predsednik pomurskih Madžarov Gy6rgy Tomka ni zadovoljen z delom komisije in pravi: »Pričakoval sem več. Stvari se ponavljajo in izgubljajo. Madžarska in slovenska manjšina si zaslužita več pozornosti obeh strani in več materialnih dobrin. Vprašanje meje na primer pomeni za obe državi ^amo del proračuna, za obe manjšini pa veliko veliko več. Poleg tega bi se morali čimprej urediti tudi kulturni centri v Porabju in Prekmurju.« Komisija je predlagala, da Kulturni dom v Lendavi dokončajo še v tem letu, Madžarska pa naj prouči možnost zagotovitve finančne pomoči. Porabski Slovenci so medtem zadovoljni, da se je projekt »Slovenski radio« premaknil z mrtve točke. Iz proračuna naj bi prispevali tako Madžarska kot Slovenija, del sredstev je zagotovljeno iz programa Phare. Finančne težave imajo tudi narodnostne šole, zato so Porabci predlagali, da se njihov status uredi podobno kot pri cerkvenih šolah in da država popolnoma prevzame financiranje. Prihodnje leto bo zasedanje na Madžarskem. Takrat bomo predvsem preverili, ali se bodo uresničile napovedi državne sekretarke Mihaele Logar, ki je povedala, da je bilo sicer letošnje delo uspešno, toda pri tem dodala: »Drugo leto bomo še boljši.« DEJAN FUJS FOTO: ERNEST RUŽIČ ■ Hrvaške volitve Šaljivi Mesič premagal preresnega Budišo Tak je odgovor, zakaj Mesičeve zmage niso ogrozila podtikanja v hrvaških medijih, da je bil sodelavec Udbe in soustanovitelj HDZ ■ I III IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik).' Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šo-men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33019(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran' htto://www.o-inf.si. oraženec na parlamentarnih volitvah, a veliki zmagovalec predsedniških. Vitez hrvaške pomladi ’71 kot predsednik slavonske občine Orahovica in prostovoljna žrtev Tudmanovih čistk v HDZ aprila 1994. Šaljivec, ki pogosto ponavlja in dopolnjuje prežvečene šale, a se odlično znajde v tako imenovani situacijski komiki, tudi v taki, ki so jo v minulih dneh proizvajali v hrvaških medijih, ko so Mesiča predstavljali kot sodelavca nekdanje Udbe. Človek, ki nikomur ne grozi in je celo pripravljen popiti kavo s svojim največjim nasprotnikom. Skratka, pravo nasprotje svojega predhodnika v predsedniških dvorih dr. Franja Tudmana, ki pa je bil do razkola tako navezan nanj, da se je celo bridko zjokal, ko je Mesič vzel slovo od HDZ. Protitudman Ljudstvo je v Mesiču očitno našlo nekakšnega protitudmana in vse, kar je pravzaprav predstavljalo blišč in bedo Tudmanove politike. Svojevrstno nasprotje pa je, da z Mesičevim izborom za drugega šefa hrvaške države volivci niso v celoti prekinili s HDZ, saj je bil Stipe Mesič soustanovitelj HDZ, prvi Tudmanov premier, kije do leta 1994 užival največje Tudmanovo zaupanje, zato je bil tudi zadnji predsednik SFRJ, iz HDZ pa je izstopil, ko je bil kot predsednik sabora druga osebnost hrvaške politike. Torej je bilo od vsega začetka predsedniške kampanje jasno, da h<-> Mesič izrinil dr. Mateja Graniča iz predvidenega dvoboja s prvakom socialnih liberalcev, 14 let mlajšim Draženom Budišo, ki se je lotil bitke za predsedniške dvore preveč resno. Po kratkem postopku »Splošne razmere na Hrvaškem so zelo dramatične, kot take pa zahtevajo resnega predsednika,« je govoril preresni Budiša, ki ni mogel iz svoje kože tudi, ko je beseda nanesla na hrvaško-slo-venske odnose, pri čemer je tako rekoč branil dosedanja hade-zejevska stališča. Mesič pa je med obiskom Buj in tudi drugače vso zadevo poenostavil, češ da so problemi v odnosih med državama rešljivi po kratkem postopku, znana pa je tudi njegova pripomba, da je Tudmanova Hrvaška uredila svoje odnose z Mi-loševičevo Srbijo in Jugoslavijo zato, ker je z njo delila Bosno, medtem ko s Slovenijo ni odpirala novih ran starih kriz na Balkanu. Torej tudi ni naključje, da bo drugi predsednik sodobne Hrvaške Stipe Mesič med prvimi tujimi obiski vključil srečanje z našim predsednikom Milanom Kučanom, ki se bo menda, kot je slišati v Zagrebu, udeležil tudi slovesnosti ob uradni razglasitvi Mesiča za predsednika Hrvaške. Kdo vse si je oddahnil Tako kot smo z Mesičevim izborom Slovenci lahko bolj zadovoljni, so se oddahnili tudi hrvaški Srbi, ki živijo v pregnanstvu v Srbiji ali Republiki srbski. V nekdanjem jugoslovanskem režimu so na Hrvaškem po nenapisanem pravilu uspevali tisti hrvaški politiki, ki so bili v zakonu s pripadnikom ali pripadnico tujega naroda - Hrvat s Srbkinjo, Srb s Hrvatico itd. Tudi Mesičeva soproga je pravoslavne vere, ni sicer Srbkinja, kot danes govorijo po Beogradu, temveč pripadnica ukrajinske manjšine na Hrvaškem. Take podrobnosti iz življenja novega predsednika republike Hrvaške bi bile v vsakem normalnem okolju nepotrebne, na Hrvaškem pa so postale nadvse pomembne pd tistega trenutka, ko je predsednik dr. Franjo Tud-man na nekem predvolilnem zborovanju marca 1990 izjavil, daje srečen, ker njegova soproga ni Srbkinja ali Židinja, temveč Hrvatica. Od tistega trenutka so se začeli križi in težave s Tudmanovo Hrvaško. Od novega poslanskega doma sabora, Račanove vlade in predsednika Mesiča bo odvisno, kako učinkovito bodo odstranili ovire, ki jih je prejšnja oblast postavila v odnosih s svojimi sosedi in svetom. A v tem je še najmanjši greh Tudmanove Hrvaške, ki jo je njegova oblast dobesedno izropala in pahnila v revščino. Volivci pa predvsem pričakujejo vračanje v gmotne in druge razmere, kakršne so uživali do leta 1990. Slabše, kot je, ne more biti Res da slabše, kot je, ne more biti, toda po Mesičevi zmagi je zmaga dvojce Račan - Budiša na parlamentarnih volitvah - na kateri sta iztržila trikrat več poslanskih sedežev kot četverica strank, ki je na predsedniških volitvah podprla Mesiča - bolj ali manj pirova, zato tudi ne bi bilo nikakršno presenečenje, če bi nastali težko premostljivi problemi med Mesičem, Račanovo vlado in parlamentom, četudi se je Mesič podal v boj za prvega Tudmanovega naslednika v prepričanju, da Hrvaško preoblikuje iz polpredsedniškega sistema v parlamentarno demokracijo. Toda oblast ima svojo moč in ta pogosto pokvari človeka. Kakšna bo pravzaprav Mesičeva oziroma Račanova Hrvaška, pa bo mogoče ugotoviti v nekaj mesecih. PETER POTOČNIKI wsni, 10. februar 2000 AKTUALNO DOMA Ptujski rejci podpirajo pripojitev k Pomurskim mlekarnam Odločitev prihodnji teden Komentar J. VOTEK ■ Delničarji Pomurski mlekarn se bodo o pripojitvi Mlekarne Ptuj odločali 9. marca riključitev ptujske mlekarne Pomurskim mlekarnam je zdaj že dejstvo, dokončno pa se bodo delničarji Mlekarne Ptuj o tem odločali na skupščini, ki bo sredi prihodnjega tedna. Konec minulega tedna so namreč o priključitvi k Pomurskim mlekarnam spregovorili na občnem zboru ptujske mlekarske zadruge, od tam pa je pred časom prišla tudi pobuda za povezovanje. Ptujska mlekarska zadruga je 51-odstotni lastnik Mlekarne Ptuj, za priključitev k soboški mlekarni so se člani zadruge odločili soglasno in tako se bodo odločali tudi na skupščini. Občnega zbora ptujske mlekarske zadruge sta se udeležila tudi Karel Peček, ki v Pomurskih mlekarnah skrbi za organizacijo odkupa, in Stanko Glavač, pred- Ljutomer sednik pomurskih govedorejcev in član nadzornega sveta v Pomurskih mlekarnah. Po Pečkovih zagotovilih ptujski rejci s povečevanjem reje krav molznic ne bo- do imeli težav, saj so v soboški mlekarni pripravljeni odkupiti vse presežke. Širitev proizvodnih zmogljivosti ptujske mlekarne zaenkrat ni mogoča, soboški mlekarji pa so od ptujskih že do zdaj prevzemali del presežkov mleka. V Pomurskih mlekarnah zatrjujejo, da bo združitev s ptujsko mlekarno zanje le pridobitev, saj si bo zagotovila surovino, proizvodna programa pa se ne pokrivata in si nista konkurenčna. V ptujski mlekarni, ki letno odkupi 25 milijonov litrov mleka, se tudi po pripojitvi k Pomurskim mlekarnam sedanje število 66 zaposlenih ne bo zmanjšalo. S pripojitvijo ptujske mlekarne soboški pa bo na ptujskem območju ostala samostojna mlekarska zadruga, prav tako pa bo samostojno delovala tudi Pomurska mlekarska zadruga. Delničarji Pomurskih mlekarn se bodo o pripojitvi ptujske mlekarne odločali na skupščini družbe 9. marca. LUDVIK KOVAČI Če so opozorila guvernerja Narodne banke dr. Franceta Arharja o prevelikem direktnem in »para« zadolževanju države kot tudi o vse večjem plačilno bilančnem primanjkljaju naletela na odziv, drugo opozorilo, bolje napoved direktorja moških oblačil soboške Mure Ernesta Eben-špangerja o prepolovitvi števila zaposlenih znotraj lokalnega prostora in tudi na državni ravni še ni bila deležna nobenega odziva. Verjetno ga tudi ne bo. Čeprav verjetno bolj po naključju obe oceni sovpadata, je koristno, da sta hkratni. Guvernerjev nastop je opozoril, da na ravni makroekonomske politike vlade nekaj ni v redu. Če ostanemo pri zunajetrgovinskem primanjkljaju, ki se povečuje, ta samo potrjuje tisto, na kar so opozarjali neto izvozniki na trge EU že nekaj časa in dokazovali, da so kljub svoji »delovno intenzivni« naravnanosti edini sposobni konkurenčnega boja na teh trgih. Po drugi strani pa so paradni konji, ki so pretežni del svojega izvoza usmerili na vzhodne, toda žal še preveč nestabilne trge, ob sedanjih krizah potegnili krajši konec. Naša ekonomija Temeljni kamen M inister za delo družino in socialne zadeve Anton Rop je pogladil temelje, na katere so župani Jožef Špindler, Feliks Mavrič, Drago Legen in Stanko Ivanušič položili kamen za začetek gradnje doma upokojencev v Ljutomeru, blagoslovil pa ga je ljutomer- ski župnik Izidor Veleberi. Gradbena dela v vrednosti 622 milijonov bodo končali do konca oktobra, vrednost doma z vso opremo in ureditvijo okolice pa bo okoli poldrugo milijardo. Sedemdeset odstotkov denarja bo zagotovila država, trideset odstotkov pa si bodo delile občine Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje. V domu bo prostora za 150 starostnikov, za katere bo skrbelo do šestdeset zaposlenih. Dom v Ljutomeru bo staro- stnikom ponudil domsko oskrbo in druge oblike pomoči, kot sta dnevno varstvo in oskrba na domu. Razvijanje raznih programov skrbi za starostnike je namreč del nacionalne in organizirane skrbi za starejše, katere nosilci bodo domovi za starejše ljudi. V Sloveniji naj bi imeli za začetek deset takih centrov s celostno skrbjo za stare ljudi na določenem območju. MH, FOTO: NJ I Pod podom obsega je premajhna, da se stresi na teh trgih ne bi čutili tudi na makroravni. In tu smo pri točki, ko se je potrebno strinjati tudi s predstavniki Mure, ko zahtevajo nekoliko normalnejše pogoje gospodarjenja v svoji »delovno« usmerjeni industriji. V tem trenutku bodo torej Murino napoved o zmanjševanju števila zaposlenih na državni ravni sprejeli prej z olajšanjem kot zaskrbljenostjo, še posebno, če vemo, kakšen je odnos nekaterih resornih ministrov do tekstila. Tudi prav. Pravilen je verjetno tudi način razmišljanja v Muri, ki znotraj prostora enostavno nima več demografskega potenciala, s katerim bi lahko vzdrževala sedanji obseg zaposlenosti, po drugi strani pa mora iskati okolja, ki ji bodo s svojo ceno dela omogočala ohranjanje konkurenčenga položaja na Evropskih trgih. Nekoliko drugače pa bi moralo reagirati v tem trenutku lokalno okolje, ki bo posredno prizadeto in še bolj brezperspektivno - ne v smislu pritiska na Muro, da ohrani delovna mesta, ampak s tem, da premakne okolje iz podrejenega položaja. Vprašanje je, kako se bo tega lotevalo. Kljub volilnemu letu in ne glede na zmago katere koli politične opcije je okolje po političnem vplivu in moči preveč obrobno, da bi prišlo do podobnega zakona, kot so ga sprejeli za Zasavje. Reševanje z obrobja Simoni so prisili prste In že je zakričala: prstov nimam Iskali so prste »Ne vem, kako se je to zgodilo. Nisem videla, ker sem bila obrnjena v drugo stran. Ampak to je bil trenutek,« je povedala Zdenka. Stroj je izvrgel odrezane dele Simoninih zaščitnih rokavic, v njih pa so bili odrezani prsti. Najprej so sodelavci, med katerimi je tudi Simonin partner Branko Žganjar, našli palec in sredinec, ki so ju s poško-dovanko takoj peljali na kirurški oddelek murskosoboške bolnišnice, pozneje pa so za njo pripeljali še tretjega in slabe pol ure po nesreči še hlajen četrti prst. Kazalca niso našli, saj ga je najverjetneje potegnilo v od-sesovalnik. »V bolnici so nam rekli, da bodo v Ljubljani prisili dva prsta,jaz pa sem le vztrajala, da naj iščejo še naprej. Verjetno si nikoli ne bi odpustili, če z njo ne bi poslali vseh prstov,« je o tistih hudih trenutkih, ki sojih preživljali tudi Simonini sodelavci, povedala Zdenka. Pot v bolnišnico Milan Bratkovič, vodja obrata, je poškodovanki ponudil prvo pomoč, klicali pa so tudi na reševalno postajo, kjer so jim svetovali, naj ne čakajo na reševalno vozilo, ker so bila zaradi številnih prometnih nesreč tisto jutro zasedena, in da naj poško- dovanko sami čim prej peljejo v bolnišnico. »To je bila vožnja, ki je ne bom nikoli pozabila,« je povedala Zdenka, ki je sodelavko spremljala do bolnišnice. Sedela je ob njej in jo bodrila, čeprav je bila Simona ves čas prisebna in je Milana, ki je šofiral, še opozarjala na nevarnosti na cesti. Sklepi med dlančnico in prsti so bili razgaljeni Simono je sprejela v urgentni ambulanti na kirurškem oddelku murskosoboške bolnišnice doktorica Suzana Koltaj, specialistka kirurgije. »Ko sem jo vprašala, ali jo je bolelo, je odgovorila, da v tistem trenutku ni ničesar čutila. Iz rane na moje presenečenje niti ni preveč krvavela, je pa bila v stresu in prestrašena,« je povedala zdravnica. Poškodovanki so odvili rano in pokazalo se je, da ji je žaga v isti višini odrezala vseh pet prstov, tako da so bili sklepi med dlančnico in prsti razgaljeni. »Videla sem, da gre za veliko poškodbo, saj če se prstov ne bi dalo prišiti, bi ostal le krn in roka ne bi imela nobenega prijema,« je presodila dr. Koltajeva. V urgentni službi so dali odrezane prste v fiziološko raztopino ter na hladno, po škodovanki oskrbeli rano, ji nastavili kanal za infuzijo in vzeli kri za določitev krvne skupine, pomagali pa so ji tudi z injekcijo proti bolečinam. Odgovorna zdravnica je potem klicala na oddelek za plastično kirurgijo v mariborsko bolnišnico, kjer je od dr. Vrabiča izvedela, da morajo pacientko s tako hudo poškodbo po doktrini oziroma delitvi dela med zdravstvenimi ustanovami prepeljati v Ljubljano. To je potem povedala tudi poškodovanki, ki je bila ves čas v ambulanti. Nato je klicala še v Ljubljano in se z dežurnim zdravnikom v urgentni ambulanti za plastično kirurgijo dr. Stritarjem dogovorila za sprejem poškodovanke, ki je imela to srečo v nesreči, da so bili prsti odrezani gladko in skoraj celi, kajti uspeh reinplantacije je v takih primerih dosti večji, v primerih, ko so deli okončin odtrgani in zmečkani, pa njihovo prišitje ni mogoče. Skupaj z odrezanimi prsti sojo odpeljali na kliniko »Vprašal meje po naravi poškodbe in opisala sem mu, kakšna je situacija. Povedal mi je, da naj pacientko primerno oskrbimo ter pripravimo za prevoz ter da je dežurni zdravnik dr. Arnež, kateremu bo primer tudi predal. To je trajalo kake pol ure, medtem pa so svojci oziro ma sodelavci pripeljali še dva prsta, ki smo ju, kot veleva strokovna doktrina, oskrbeli in pripravili za prevoz,« je povedala dr. Suzana Koltaj. Poškodovan-ko so potem skupaj z odrezanimi prsti ter z izvidi in spremno dokumentacijo z reševalnim vozilo s spremstvom prepeljali na kliniko za plastično kirurgijo v Ljubljano. Prisili so tri prste, Simona pa upa, da uspešno Profesor dr. Zoran Arnež je popoldne ob štirih s svojo ekipo začel zahtevno operacijo, ki je trajala devet ur. Poškodovanki so prišili palec, prstanec na mesto kazalca ter sredinec, zaradi zdrobljene kosti pa niso mogli uporabiti mezinca. »Prvo, na kar sem pomislila, je bilo, kaj bom brez prstov, kako bom še lahko delala in kako bo doma, saj imamo kmetijo,« je četrti dan po nesreči v telefonskem pogovoru povedala Simona. Pojasnila je, da je do nesreče prišlo potem, ko ji je stroj zagrabil rokavico ter roko potegnil pod list žage. Prvi trenutek je niti ni tako bolelo, bolelo pa jo je pozneje in potem po operaciji. Po prvi operaciji v ponedeljek so ji v četrtek popolne opravili še drugo, ki je trajala štiri ure, poseg pa je bil potreben zaradi slabe prekrvavitve enega od prišitih prstov. »Upam, da bo operacija us pela,« je povedala nesrečna Simona Dosežek svetovnega formata Doktor Zoran Arnež je operacijo, s katero so poškodovanki prišili tri prste, v četrtek zvečer na nacionalni televiziji že predstavljal kot enega od dosežkov slovenskih mikroki-rurgov na področju reinplantacije odrezanih delov okončin, ki jih uvršča v svetovni vrh strokovnosti. V svojem nastopu pa je tudi povedal, da sta za ta zadnji uspeh zaslužna tudi dobra zdravstvena oskrba poškodovanke na lokalni ravni in ustrezno ravnanje ob nesreči. Kljub poslanemu povabilu, da bi dr. Arnež dal izjavo tudi za naš tednik, iz profesorjeve pisarne do priprave članka za oddajo odgovora nismo dobili. Uspeh zaradi razsodnosti in strokovne pomoči v domači bolnici O prispevku oziroma pomenu strokovne obravnave poškodovancev ali bolnikov na lokal ni ravni pa je dr. Daniel Grabar, pomočnik direktorja murskosoboške bolnišnice za stro- c kovne zadeve, povedal: »Pokazalo se je, da smo sposobni ponesrečencu ali obolelemu ponuditi vso strokovno pomoč, ki jo v tistem trenutku potrebuje. Zaradi dogovorjene delitve dela med kliniko in bolnišnicami in tudi opremljenosti pacientom ne moremo vedno ponuditi popolne oskrbe, vendar pa je pomembno, da ga takoj dobro oskrbimo, da ga potem lahko dokončno oskrbijo kjerkoli drugje v Sloveniji.« »Pri vsaki poškodbi gresta čas in strokovnost vedno vzporedno. Pomembne so strokovne odločitve in pa, kako hitro pridemo do njih,« je povedala o dajanju nujne zdravniške pomoči dr. Suzana Koltaj ter po-nesrečenki zaželela dobro okrevanje. V primeru ponesrečene Simone se je torej pokazalo, da je za uspešno zdravljenje ponesrečencev in bolnikov z obrobja najprej pomembna dobra urgentna zdravstvena oskrba, ki je osnova za dosego vrhunskih dosežkov strokovnjakov klinike. MAJDA HORVATI 4 LOKALNA SCENA 10. februar 2000, MK Občinski svet občine Tišina Nesoglasja ob izvolitvi podžupana Sprejeli proračun za leto 2000 - Sporazum o delitveni bilanci med občinama Tišina in Cankova - Občina bo pristopila k financiranju Pokrajinske in študijske knjižnice - Imenovali direktorja stanovanjskega sklada, predsednico nadzornega | odbora in podžupana a zadnji seji občinskega sveta v občini Tišina je župan pripravii presenečenje nekaterim svetnikom, saj je ob začetku seje na dnevni red uvrstil še nenačrtovano imeno-j vanje podžupana. Obravnavali in sprejeli so proračun za leto 2000, ki znaša tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani j 490,591.000 SIT. Hašaj je menil, da bi ga morali naravnati nekoliko bolj investicijsko, saj v primerjavi z okoliškimi občinami zaostajajo l pri razvoju infrastrukture. Svetniki so prav tako omenjali problem neplačevanja obveznosti za gradnjo kanalizacije, saj ugo-j tavljajo, da nekateri občani dolgujejo že precejšnjo vsoto. 1 Podprli so predlog delitvene bilance med občino Cankova in } Tišina, po katerem dolguje občina Tišina občini Cankova | 7,462.165 SIT za investicije. Sprejeli so tudi odlok o ustanovi-I tvi lokalne turistične organizacije, vendar bodo pogodbo o j ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja med občina-j mi Tišina, Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci in Zdraviliščem Radenci obravnavali na prihodnji seji. Pri obravnavi sporazuma o razdelitvi premoženja javnega podjetja Komunala, d. o. o., I Murska Sobota so si bili svetniki enotni, da bo potrebno pri-| dobiti še nekaj odgovorov, na pogovor pa bodo povabili tudi predstavnike Komunale. Na hitro so sprejeli tudi sklep o sofinanciranju gradnje Poji krajinske in študijske knjižnice-, kajti dr. Števanec je bil j mnenja, da tukaj diskusija sploh ni potrebna, saj bi si z na-I sprotovanjem sofinanciranju kvečjemu naredili kulturno sra-| moto. Za direktorja Stanovanjskega sklada so za obdobje štirih let imenovali svetnika Viktorja Vrečiča, za predsednico na-i dzornega odbora pa Danico Kos iz Rankovec. Župan je za podžupana predlagal svetnika Antona Omarja, vendar seje pri tem nekoliko zapletlo, saj so bili nekateri svet-j niki presenečeni, da bodo podžupana sploh imeli. Sami so na to funkcijo predlagali svetnika Hašaja, kajti, kot je dejal Pe-] trijan, bi le tako dobili želeno ravnovesje moči, enako je bil J prepričan tudi Horvat, ki je županov predlog komentiral s sta-| vkom "Deli in vladaj”. Pri glasovanju, pa seje vendarle izkazalo, da večina podpira županov predlog, tako daje tišinski podžupan Anton Omar. Ob koncu seje so še določili ceno vode za leto 2000, ki znaša I 118,58 SIT/m3. DARJA TIBAOTB so povabili tudi župana radgonske občine, predstojnico organizacijske enote Zavoda R Slovenije za šolstvo v Murski Soboti in še nekatere druge goste, od katerih so pričakovali, da bodo podali svoje mnenje. Darko Anželj (nekdanji načelnik UNZ M. Sobota, sedaj pa eden vodilnih delavcev v Radenski, sicer pa domačin v KS Stogovci), ki so ga izbrali za vodenje, je uvodoma med drugim navedel zahteve, da se mora ohraniti samostojnost stogovske osnovne šole, zato naj v Apačah zgradijo Kdo bo gojil gobe? ■ Minuli teden se je na Razkrižju in okoliških krajih verjetno največ govorilo o gobah. Več domačinov se je namreč udeležilo 5-dnevnega tečaja o gojenju gob, ki ga je organizirala Občina Razkrižje v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ljutomer in Slovensko-madžarskim krožkom obmejnih gojiteljev gob Lendava. S tem naj bi spodbudili dopolnilne dejavnosti na kmetijah oz. domačijah in jim omogočili dodaten zaslužek. Predavatelj na tečaju je bil eden od vodilnih madžarskih strokovnjakov za gojenje gob Zoltan Szolnoky, ki je tudi svetovalec ministrstva za kmetijstvo R Madžarske za to dejavnost. Ob koncu so vsem slušateljem podelili diplome. Kdo se bo odločil za gojenje gob, pa lahko računa na strokovno in drugo S pisanjem v Vestniku smo »vznemirili« Apaško dolino V Stogovcih je zavrelo Nekdanji načelnik UNZ Darko Anželj se je postavil na čelo tistih, ki se borijo za samostojnost stogovske šole - V igro so potegnili tudi ravnatelja OŠ Gornja Radgona Dušana Zagorca in druge - Domača ravnateljica Anica Lebar se ne strinja z očitki na njen račun Apačah naj bi letos le začeli graditi nove šolske prostore, ki naj bi omogočili tudi celostno rešitev za dolino, smo med drugim zapisali v predzadnji januarski številki našega tednika, ki smo jo poslali v vsa gospodinjstva na območju apaške pošte. Kot smo med drugim zapisa-, li, bo imela OŠ Apače po dograditvi (nova telovadnica, učilnice idr.) skupaj 4.040 kvadratnih metrov učnih prostorov. »S tem bo mogoče tudi reorganizirati šolsko mrežo na Apaškem polju, tako da bi glede na potrebe v Apače prešolali tudi učence osemletke v Stogovcih. Za to, ali bo to zadnja triada devetletnega programa ali morda še kakšen razred več, pa bodo morali najti strokovno rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.« Predvsem to, kar smo navedli v narekovaju, je bil povod, da so v Stogovcih zagnali vik in krik, čeprav je bilo že dalj časa bolj ali manj znano (tudi zapisano v določenih občinskih aktih in v mnenju šolskega ministrstva), da je predvideno prešolanje učencev zadnje triade (7., 8. in 9. razreda) iz stogovske v apaško osnovno šolo. Preteklo sredo so sklicali v Stogovcih razširjeno sejo sveta šole in sveta staršev, na katero telovadnico »nižjega standarda«, kot je načrtovano, sredstva pa bi lahko namenili za dograditev in obnovo učnih prostorov v Stogovcih. Naj se torej prouči možnost, da bi tudi zadnja triada učencev ostala v stogovski šoli. V zvezi s tem je bila najprej »izzvana« tamkajšnja ravnateljica Anica Lebar. Povedala je, da se je ves čas zavzemala za njihovo šolo, da so pred desetimi leti uspeli zgraditi prizidek in kasneje postoriti še nekatera druga dela, žal pa nista realizirani 3. in 4. faza - preureditev stare šolske stavbe, ki je v zelo slabem stanju, in dograditev manjkajočih prostorov. Medtem je Občina Gornja Radgona kot ustanoviteljica začela razmišljati o drugačni rešitvi, in sicer o pre- šolanju zadnjih treh razredov 9-letnega programa v OŠ Apače. Takšen predlog je podalo tudi Ministrstvo R Slovenije za šolstvo in šport, in to predvsem zato, ker se je število otrok v stogovski šoli bistveno zmanjšalo, v tem šolskem letu na 92, in vse kaže, da bo v prihodnje še slabše. Zato bi imeli v maloštevilni stogovski šoli v zadnji triadi slabše razmere za izvajanje izbirnih predmetov, za zunanjo diferenciacijo pri slovenskem in tujem jeziku ter matematiki in še na drugih področjih, s tem pa bi bili učenci prikrajšani v primerjavi z drugimi. V prvi vrsti je torej potrebno upoštevati učence. Iz teh razlogov ravnateljica Lebarjeva tudi ni pripravila posebnega programa o prehodu na devetletko v Stogovcih, ampak je upoštevala realne možnosti. Nekateri razpravljale! so ji v razpravi očitali, daje »zaspala« ozi- roma da bi morala imeti kljub vsemu pripravljeno tudi takšno razvojno vizijo šole, ki bi vključevala 9-letni program. Podobno kot ravnateljica je povedal tudi radgonski župan Miha Vodenik, kije omenil tudi možnost, da bi v apaško šolo poleg zadnje triade prešolali še 6. razred in stogovsko šolo preoblikovali v podružnično, kajti ni argumentov in pogojev, da bi bila v prihodnosti samostojna. Želja ljudi v KS Stogovci je sicer legitimna, vendar »ne more biti šole, če je tako malo otrok«. Nikakor pa seveda ne gre za ukinitev šole v Stogovcih. Nekateri, kot je ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc, so v razpravi menili, da bi se dalo kljub vsemu najti (s preureditvijo) prostore za 9-letni program tudi na stogovski šoli ter da bi lahko imeli recimo po en oddelek zadnje triade v Apačah in Stogovcih.Bilo je slišati še marsikaj, ob koncu pa so sprejeli sklep oz. stališče, da se ne strinjajo z ukinitvijo salnostojne osnovne šole v Stogovcih, ampak da je potrebno iskati možnosti za uvedbo 9-letnega programa. JOŽE GRAJ ■ OŠ Kobilje in 9-letni program Da, čeprav nedorečena pot Nekoč 168 učencev, danes 52, kaj pa v prihodnje? | obilje je kraj in obenem občina, ki je prav gotovo nekaj poseb-| nega. Je neke vrste otok s čistim slovenskim življem, ki se I zajeda v narodnostno mešano ozemlje na eni strani z lendavske, na drugi pa s hodoške strani; z Osilnico in Hodošem spada po številu prebivalcev med najmanjše slovenske občine; kobiljanska osnovna šola je z nekaterimi drugimi šolami uvrščena v krog najmanjših samostojnih in popolnih osemletk v Sloveniji; posebnosti pa je še kar veliko. Pred tridesetimi leti, ko je začel poučevati na OŠ Kobilje sedanji ravnatelj Ivan Sajko, jo je obiskovalo okrog 120 učencev, nekaj let pred njim pa celo 168. V tem šolskem .letu je na šoli -samo 52 učencev in zna se zgoditi, da bo število še padlo. Kljub vsemu računajo, da bodo obdržali samostojno osnovno šolo, za kar si bodo prizadevali na vse možne načine. Učnih prostorov imajo dovolj. Lani so dogradili celo primerno telovadnico. Prihodnje šolsko leto se nameravajo vključiti v izvajanje 9-letnega programa obveznega osnovnošolskega programa. V ta namen se tudi dodatno izobražujejo po predpisanih modulih. Predvideno je, da se bo v ■šolskem letu 2001/2002 vpisalo v 1. razred 11 otrok, kar je za njihove razmere po daljšem času rekordna številka. Približno toliko namreč štejeta skupaj po dva razreda kombiniranega pouka. Upajo torej, da bo šolsko ministrstvo njihovo vlogo na razpis ugodno rešilo in da se bodo tako tudi oni znašli v krogu devetletnih šol. Vprašanje pa je, kako bo potem naslednje šolsko leto, ko lahko zaenkrat računaj samo na 5-6 otrok. Prav tako jih skrbi, kako se bodo vključili v 9-letni program s sedmim razredom. kajti potrebno bo kupiti sodobnejšo opremo za pouk biologije, kemije, fizike in gospodinjstva - v ta namen naj bi . ■innnnrvkilt,, n n /X I 1 >1 ! 1 / O r T O I H n (nivojskega pouka) pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku ter zagotavljanja pouka izbirnih predmetov po želji učencev. Kako bodo lahko vse to izpeljali, je še nedorečeno. Smeleje pa bi lahko gledali v šolsko prihodnost, če bi na Kobilju ostajale ali se vračale mlade družine. Zanimivo je, daje trenutno v tamkajšnjem podjetju Kobiteks zaposlenih okrog 100 ljudi, toda večina se jih vozi tja od drugod. JOŽE GRAJ ■ specializirano učilnico -, poleg tega pa pogrešajo še marsikaj drugega, kar imajo že zdavnaj na večjih šolah in v bogatejših občinah, kot je kobiljanska. V 8. razredu pa bo poseben problem delitev peščice učencev v skupine zaradi zunanje diferenciacije »Vse bi bilo drugače, če bi imeli IVAN SAJKO, ravnatelj OŠ Kobilje: /z /Pntrf .1 \ VBM, 10. februar 2000 LOKALNA SCENA 5 MIKK na novi lokaciji Ponudba za mlade Verjetno edini klub v Sloveniji, kjer se ne sme piti alkohola in kaditi e bo Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota izpolnil vse naloge, ki si jih je zadal v letošnjem programu, bo nedvomno postal eden najboljših klubov v Sloveniji. Toda glede na zanesenjaštvo in pogumne zamisli dveh glavnih oblikovalcev programa, v. d. upravnice Brigite Perhavec in informatorja Deana Kor-piča, ni nobenega razloga, da ne bi bilo tako. »V prvi vrste gre za informativni, šele nato kulturni in komaj na koncu koncertni klub, čeprav ne bomo zanemarjali nobenega segmenta,« pravi Brigita Perhavec, kije imela enake ideje že leta 1996, vendar so bile takrat drugačne okoliščine. Tokrat ima za sabo veliko podporo občine. »Mlade želimo predvsem informirati, saj opažam, da jih dosti ne ve, kaj bi radi počeli v življenju. Preko MIKK-a bi jim radi dali priložnost, da spoznajo, kaj jih veseli oz. zanima, zato pa bi jim radi ponudili različno dejavnost.« Tako bodo organizirali številne delavnice: gledališke, literarne, improvizacijske, fotografske, računalniške, televizijske, za grafično oblikovanje ipd. Po šolah v soboški občini že teče program, kjer se študentka filo- bo polna informacij za mlade. To pa še ni vse. MIKK bo organiziral številne projekte, kot npr. Učenje za življenje, Alternativna godba v Murski Soboti, Romska kultura in Mladinske izmenjave, poceni izlete v Bratislavo, Benetke in na EURO 2000, pri njih je zastonj dostop do interneta in raznovrstne literature. Najlepše pri tem pa je, da Brigita in Dean, ki jima stalno pomagata Didi in Dolfi, vedno prisluhneta novim idejam. Tako sta se navdušila nad Ob bogati ponudbi, ki jo sooblikujeta Dean in Brigita, bo značilna fraza »V Soboti se nič ne dogaja« padla v pozabo. MIKK obišče že zdaj vsak večer v povprečju dvajset do trideset mladih, ob koncertih pa je ta številka še večja. Zofije Taja Bačič, ki se ukvarja s psihologijo, pogovarja z mladimi o temah, kot so spolnost, aids, odnos med moškim in žensko, mladostnikova samopodoba in krepitev samozavesti, skratka vse tisto, kar je včasih tabu tema v družinskem krogu. Pred izidom pa je že pesniška zbirka treh mladih avtorjev. Našteti ves program MIKK-a bi bilo Sizifovo početje, saj za to enostavno ni prostora (njegov program bomo objavljali tudi v naših rednih rubrikah, kot so Kulturni koledar in Napovednik koncertov, op. a.). Pomembno je vedeti, da bodo posamezni večeri namenjeni različnim tematikam: ob ponedeljkih bodo delavnice z vnaprejšnjo prijavo, ob torkih se bodo vrteli kinotečni filmi in tisti, ki jih ni zajela vsesplošna ameriška produkcija, ob sredah bodo predavanja in srečanja vseh vrst, četrtki bodo namenjeni umetnosti, ob petkih bodo tematski glasbeni večeri in/ali koncerti, ob sobotah pa potopisna predavanja oz. gledališke predstave. Razveseljivo za mlade je, da bodo skoraj vse te prireditve zastonj. Izjema bodo le koncerti, ki bodo včasih tudi v telovadnici soboške Gimnazije, cene vstopnic pa se bodo gibale med petsto in tisoč tolarji. Zastonj bo tudi redno mesečno glasilo Klanfa, ki bo izhajala v nakladi štiri tisoč izvodov vsak zadnji teden v mesecu in ki skem mestu. Prav tako bodo imeli v njihovih prostorih domači športni klubi možnost analiziranja tekme, Brigita razmišlja o ustanovitvi ženske navijaške skupine za košarkarski klub Creativ, Dean pa o tem, da bi pri nas predaval filmski zanesenjak Marcel Štefančič jr. MIKK je od novembra lani na novi lokaciji pri trgovini Bauta v ulici Štefana Kovača oz. v prostorih starih avtobusnih garaž. Odprt je od ponedeljka do sobote od 16. do 21. ure, ob petkih pa od 10. do 12. ter od 16. do 23. ure. Čeprav so njegova ciljna skupina mladi med 14. in 27. letom starosti, so vabljeni v njegove prostore prav vsi, ne glede na starost. Še bolj pa so vabljeni k sooblikovanju programa, v zameno pa lahko pričakujejo plačilo prek študentskega servisa ali zastonj vstopnice za koncerte. TOMOKOLEŠi Zakaj v Dokležovju odlašajo s priključitvijo na mestni vodovod? Najbolj jih moti (pre)visoka cena vode! Za kubični meter plačujejo 42, v preostalem delu beltinske občine pa 71 tolarjev - Ker se kakovost vode bistveno ne razlikuje, pristajajo na zdajšnjo rešitev rajani Dokležovja že nekaj časa opozarjajo, da je zdajšnja cena vode, ki jo plačujejo v preostalem delu beltinske občine, kjer so priključeni na soboški mestni vodovod, previsoka. Za zdaj imajo namreč v Dokležovju svoj sistem oskrbe z vodo. Edina pomanjkljivost je v tem, da še vedno ne premorejo vodovarstvenega pasu. Hkrati ugotavljajo, da kakovost vode, ki priteka po vodovodnih ceveh iz soboškega mestnega vodovoda, ni bistveno boljša od njihove, najbolj pa jih moti nesorazmerno visoka cena. Medtem ko gospodinjstva v Dokležovju plačujejo za kubični meter vode 42 tolarjev, je cena v preostalem delu beltinske občine, kjer so priključeni na soboški mestni vodovod, okrog 71 tolarjev. Poleg tega je izguba v dokležovskem vodovodnem omrežju zanemarljivo majhna, in sicer le od tri do pet odstotkov, zato odlašajo s priključitvijo na omenjeni mestni vodovod, čeprav podpirajo izdelani lokacijski načrt in so na stežaj odprli vrata tudi za tako rešitev v prihodnje, še zlasti takrat, če bi se kakovost vode v Dokležovju bistveno poslabšala. Zato se bodo, kot zatrjujejo, na javni vodovod priključili šele takrat, ko bo njihova voda zares oporečna. Ker bo do gradnje voda mestnega vodovoda do Dokležovja preteklo še nekaj časa; se krajani raje opirajo na svoj vodovodni sistem, kajti, kot poudarjajo, v tej situaciji je vsekakor bolje, če je, rečeno v prispodobi, vrabec v roki kot golob na strehi. Moti pa jih tudi, da soboško podjetje Komunala, ki upravlja ta krak mestnega vodovoda, ne zagotavlja zadostne oskrbe z vodo ob konicah, kar je jasno zapisano tudi v pogodbi med beltinsko občino in soboškim podjetjem Komunala. Morda bi lahko bila trenutna rešitev tudi v povezavi njihovega s kroškim vodovodnim sistemom, toda, ker je slednji v drugi občini (mestni občini Murska Sobota), taka rešitev je za zdaj seveda zelo vprašljiva, zato veliko več pričakujejo od čimprejšnje ureditve črpališča v Hraščicah. M. JERŠEi K zamislijo, da bi v času evropskega nogometnega prvenstva junija nekje v Soboti postavili videoza-slon, ki bi omogočil skupno gledanje vsem privržencem slovenske nogometne reprezentance, tako kot je običaj v vsakem evrop- Oprema na novi lokaciji je enaka kot v starem MIKK-u, negativni vplivi pa nasploh odpadejo, saj se v prostorih ne sme točiti alkohola in kaditi. Za žejne je pred vrati avtomat z brezalkoholnimi pijačami. Foto: TK Svetniki sprejeli proračun občine Kobilje za leto 2000 Premalo denarja za vse potrebe V prihodnjih letih bodo namenili posebno skrb revitalizaciji svojega kraja proračun občine Kobilje se bo letos steklo 110,5 milijona tolarjev prihodkov, približno toliko pa bo tudi odhodkov. Potrebe so seveda večje od razpoložljivih sredstev, vendar je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta prihodke in odhodke uspelo uskladiti in so predlagani proračun sprejeli. Po besedah župana Pavla Nemeta bodo s proračunom skušali pokriti najnujnejše potrebe, marsikatero zadevo pa bo potrebno odložiti na poznejši čas. Ravnatelj tamkajšnje osnovne šole, ki je tudi sicer občinski svetnik, z višino sredstev, ki so jih v proračunu namenili za potrebe šole, ni bil zadovoljen in je zato že vnaprej opozoril, da bo šola izkazala izgubo. Sicer pa v kobiljanski občini v letu 2000 končujejo z vlaganji v gradnjo nove telovadnice in otroškega vrtca ter rekonstrukcijo osnovne šole, za to pa bodo morali letos zagotoviti še 20 milijonov tolarjev. Te obveznosti proračuna do vlaganja v šolstvo so predvsem posledica podražitev in ne najbolj posrečeno izbranih izvajalcev. Ministrstvo za šolstvo in šport jim je namenilo za leto 2000 za dokončanje naložbe kot dokončno vsoto le nekaj več kot 8 milijonov tolarjev, razlika 12 milijonov pa bi bila prevelik poseg v občinski proračun, zato bodo pri ministrstvu skušali pridobiti manjkajoča sredstva. V občini Kobilje upajo, da je najtežje proračunsko leto za njimi, letos je že nekoliko boljše, v prihodnjem letu pa naj bi se stvari normalizirale. Ob obravnavi triletnega programa razvoja občine v letih od 2000 do 2002 so svetniki med prednostne naloge uvrstili revitalizacijo kraja. Kobilje je namreč v preteklosti precej nazadovalo, zato je potrebno ugotovili, kakšne razvojne možnosti ima v prihodnje in kakšni so interesi posameznikov. O tem prav zdaj delajo anketo med ljudmi, želijo pa si, da bi v kraj pritegnili čim več mladih. Razvojne možnosti vidijo v kmetijstvu, turizmu, podjetništvu in tudi v drugih dejavnostih. Zagotovitev delovnih mest in stanovanj sta osnovna pogoja, če želijo mlade pritegniti v občino, zato v Kobilju načrtujejo ureditev obrtne cone, z Zavarovalnico Triglav pa se dogovarjajo o gradnji poslovno- stanovanjskega objekta v kraju. V občinskem proračunu sredstev za sofinanciranje te naložbe nimajo! bodo pa skušali pritegniti k sodelovanju občane in posamezne podjetnike, ki bi bili pripravljeni za sovlaganje. LUDVIK KOVAČ ■ Gornji Petrovci Zdrava voda za vsakogar gornjepetrovski občini so pripravili obsežen projekt za gradnjo vodovodnega omrežja, s katerim nameravajo v naslednjih petih letih vsem prebivalcem zagotoviti zdravo pitno vodo. Projekt, ki bo razdeljen v štiri faze, so začeli uresničevati že te dni, ko so se v bližini Pindže v Gornjih Petrovcih lotili ureditve vodne vrtine. V prvi fazi bo gradnja vodovoda potekala v naseljih Gornji Petrovci in Peskovci, v drugi fazi, ki se bo nadaljevala prihodnje leto, bodo zajeti Boreča, Martinje in Ženavlje, kjer načrtujejo tudi postavitev vrtine. V tretji fazi bodo prišle na vrsto vasi Adrijanci, Lucova, Nera-dnovci, Stanjevci (tu je že vrtina) in Šulinci. V zadnji, torej četrti fazi, bodo vodovod dobili še v Košarovcih, Križevcih, Kukeču in Pano-vcih. Vodna vrtina pri Pindži v Gornjih Petrovcih. Foto: N. JUHNOV S tem bodo na vodovodno omrežje lahko priključili okrog 800 gospodinjstev iz gornjepetrovske občine. Samo prva faza gradnje te naložbe, ki je velikega pomena za to območje, bo stala približno 40 milijonov tolarjev. Pri tem pričakujejo tudi določen delež denarja iz državne blagajne. In cena za gospodinjstvo? Taje za zdaj enotna in znaša 100.000 tolarjev za priključek. M. JERŠEB FINANCE & GOSPODARSTVO 10. februar 2000, Borza Podjetniki so med nami Teden tujih medvedov na domači borzi krajšani prvi teden v februarju je minil v nekoliko krepkejšem zniževanju tečajev, najbolj je bilo to izrazito pri delnici Leka, kjer so tuji vlagatelji s prodajo teh delnic izražali nezadovoljstvo ob napovedani trši monetarni politiki, ki jo napovedujejo za to leto kot posledica reakcije monetarnih oblasti na vse slabšo tekočo bilanco s tujino. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR! Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 1.2. ___________2000 do 8. 2. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 1.2.00 8.2.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 16.355,57 16.399,70 0,27 Dolenjska banka - imenske 21.001,00 21.001,00 0,00 Droga Portorož 35.035,08 34.937,20 -0,28 Emona Obala Koper 2.300,12 2.298,00 -0,09 Etol Celje 20.361,84 20.150,60 -1,04 Intereuropa Koper 2.559,86 2.510,60 -1,92 Istrabenz Koper 2.849,22 2.789,80 -2,09 Kolinska Ljubljana 2.120,09 2.097,80 -1,05 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 27.623,16 26.778,30 -3,06 Lek, razred A 34.149,18 32.153,20 -5,84 Luka Koper 3.161,21 3.117,80 -1,37 Mercator, poslovni center 16.852,34 16.033,10 -4,86 Petrol Ljubljana 24.525,59 24.337,40 -0,77 Pivovarna Laško - 5.016,00 - Probanka Maribor 30.501,00 29.000,00 -4,92 Radenska 2.131,26 2.116,40 -0,70 Sava 17.498,57 17.081,80 -2,38 SKB-banka 2.511,33 2.499,90 -0,46 Zdravilišče Moravske Toplice 1.373,00 1.373,00 0,00 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 673,10 661,00 -1,80 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,00 114,00 0,88 Republika Slovenija, 2. izdaja 102,00 103,00 0,98 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.001,00 14.000,00 -0,01 Color Medvode 4.800,00 4.800,00 0,00 Fructal Ajdovščina 2.033,94 1.996,00 -1,87 Gorenje Velenje 2.334,95 2.300,00 -1,50 Helios Domžale 37.657,43 37.150,00 -1,35 Kerna Puconci 3.400,00 5.969,00 75,56 Tovarna sladkorja Ormož 3.330,00 3.330,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.740,00 1.740,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 72,36 73,20 1,16 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 96,94 94,00 -3,03 NFD 1 86,49 84,90 -1,84 ZVON 1 74,47 72,10 -3,18 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 95,52 95,20 -0,34 ZLATA MONETA 1 75,72 72,90 -3,72 POKOJNINSKI BON 54,28 53,20 -1,99 ATENA TRI 53,93 52,60 -2,47 INFOND ZLAT 55,53 52,50 -5,46 KMEČKA DRUŽBA 48,84 46,80 -4,18 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 36,93 35,90 -2,79 Slovenski borzni indeks SBI 1.897,64 1.850,70 -2,47 Borzni indeks obveznic BIO 106,68 107,03 0,33 Indeks delnic PID-ovPIX 1.530,72 1.484,19 -3,04 Mura Sprejet poslovni načrt z službe za informiranje v Muri so sporočili, da je nadzorni svet delniške družbe Mura na zadnji seji sprejel poslovni načrt za leto 2000 in razvojno strategijo podjetja. Leonard Peklar, predsednik nadzornega sveta, je po seji izjavil, da poslovni načrt za leto 2000 temelji na zahtevnih tržnih in makroekonomskih pogojih in predvideva uspešno poslovanje vseh profitnih centrov in Mure v celoti. V podjetju načrtujejo porast realizacije, izvoza in dobička, v skladu s tem pa načrtujejo pomembne investicije v trg, tehnologijo in izobraževanje. Še pomembnejši dokument je razvojna strategija, ki postavlja v ospredje Murino tržno usmeritev, ta pa temelji na blagovnih znamkah'in razvoju prodaje. Mura bo razvijala lastno prodajn$> mrežo, franšizing in poglobljene odnose s trgovskimi partnerji. Pri kooperacijskih poslih je poudarek na intenziviranju odnosov s strateškimi partnerji. Razvojna strategija temelji na aktivnem vključevanju zaposlenih, delničarjev in nadzornega sveta v njeno uresničitev ob načrtovanem vnosu znanja na vseh nivojih in na že tradicionalni visoki kakovosti izdelkov in proizvodnega procesa. Razvojna strategija je naravnana na dolgoročno uspešnost podjetja in temu cilju podreja dividendno politiko in spremembe v organiziranosti. L. K. Gradnje Mlinarič Stavešinski Vrh Najavili stavko D eset delavcev, zaposlenih v zasebnem gradbenem podjetju Gradnje Mlinarič s Starešinskega Vrha, katerega lastnik je Branko Mlinarič, je za sredo, šestnajstega februarja, napo- vedalo stavko. Zahtevajo izplačilo in obračun plač ter potnih stroškov od avgusta do decembra lani, izplačilo davkov in prispevkov za socialno zavarovanje zaposlenih ter prejem plačilnih list. Delodajalcu postavljajo rok za izplačilo januarske plače petindvajseti februar. Zaposleni so delodajalcu postavili pogoj, da svoje obveznosti izpolni do konca januarja, ta pa je predlagal petnajsti februar, o čemer zaposleni dvomijo, zato so se odločili za stavko, v pogajanjih z vodstvom pa bo ob stavkovnem odboru tudi sindikali- stka Zdenka Bobovfec. MH! Modni modelar za računalnikom Kurbusovi iz Apač so že nekaj let v Evropi e res, da je Evropa kontinent, na katerem je tudi Slovenija, toda v novejšem času razumemo pod pojmom Evropa Evropsko skupnost, katere pridruženi član smo, želimo pa si seveda polnopravno članstvo; za to pa je treba izpolniti določene pogoje. Za pravno ali fizično osebo, ki posluje z državami Evropske skupnosti, pravimo, da je že v Evropi. Tako smemo trditi tudi za samostojnega podjetnika Antona Kurbusa iz Apač, ki ima registrirano (menda edini v Sloveniji) računalniško izdelavo krojev in krojnih slik. Anton se je rodil v Ključaro-vcih, kraju, na katerega je tudi zdaj, ko je že toliko let zdoma, še vedno navezan. Stike z do- mačini goji med drugim tudi s sodelovanjem v pevski skupini Vaški fantje Prelekije (Ključaro-vci). V mlajših letih pa je brenkal na kitaro kot član ansambla Minerali. »Izhajam iz krojaške družine; moj oče Anton je bil krojač in za krojača sem se izučil pri njem. Pa ne samo jaz, ampak tudi številni drugi vajenci. Potem sem se zaposlil v gornjeradgonski Modi. Po združitvi z Muro 1980. leta pa sem začel delati kot modelar v Murski Soboti. Sprva smo ročno risali in izdelovali kroje, potem pa je Mura kupila računalnike in vse, kar sodi zraven, in delavci v modelarskem oddelku smo se izobrazili za računalniško oblikovanje krojev. Mene je računalnik zelo pritegnil in kar hitro sem se naučil delati z njim. V Muri sem ostal do 1992. leta, nato pa sem se zaposlil v Avstriji, kjer sem nadaljeval enako delo. Po treh letih, L maja 1995, pa sem vzel obrtno dovoljenje, še prej pa opremil prostore z računalniki in začel z izdelavo krojev in krojnih slik v pritličnih Anton Kurbus skoraj vsak dan vstane že ob peti uri, torej se ravna po-reku Rana ura, zlata ura in se poglobi v delo pred računalniškim ekranom. Dela je več kot dovolj, kajti za poletno sezono ponavadi oblikujejo kroje za kakih sto dvajset modelov, za zimsko sezono pa skoraj dvakrat toliko: dvesto dvajset. - Foto: Š. S. Dejavnosti študentskih servisov Za mnoge prva delovna izkušnja V poletnih mesecih več dela jan študentskega servisa je lahko vsak dijak in študent, prav tako pa tudi izredni študent, oseba, ki študira ob delu in “pavzer”, ki ima potrdilo fakultete o obiskovanju predavanj, vendar nobeden od njih ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. Višina plačila za delo prek študentskega servisa je odvisna od stroke in zahtevnosti dela, izobrazbe dijaka ali študenta in določenega predznanja. V Pomurju imamo tri študentske servise, dva v Murski Soboti in enega v Ljutomeru. Podruž-' niča študentskega servisa Maribor v Slovenski 25 v Murski Soboti deluje od leta 1981 in z včlanitvijo postanete član vseh 25 podružnic po Sloveniji. Ta servis finančno podpira številne študentske organizacije in klube, poleg raznih ugodnosti prodajajo po znižanih cenah tudi smučarske vozovnice, določene ugodnosti so pri prodaji delnic, pridobite lahko tudi mednarodne študentske izkaznice itd. Predstavnica servisa v MS Zlata Žižek je prepričana, daje za zadovoljstvo njihovih članov z njimi potrebno vzpostaviti prijateljski odnos, kajti zavedajo se, kakšen pomen ima študentsko delo za njih. Najbolj pogosto ponujena dela so strežba in anketiranje, sledijo pa degustacije, akvi- ziterstvo in razna fizična dela. Veliko je tudi čiščenja, poleti dela na njivah in vnašanja podatkov v računalnik. V lanskem letu so bila najodmevnejša arheološka izkopavanja, kar še bolj velja za letošnje leto, saj bo priložnost dobilo še več mladih. Pri izplačilu sodelujejo z vsemi bankami, vendar jih usmerjajo v Pomursko banko, kjer delodajalci nakažejo denar neposredno na račun študenta oz. dijaka, ki tako prej dobi denar. Mladinski servis - Pomurski študentski servis pri soboškem kinu deluje deset let, direktor Darko Kutoš pa poudarja, da gre pri delovanju njihovega servisa predvsem za lokalni razvoj, saj le-ta finančno podpira Klub prekmurskih študentov. S tem naj bi se ponudba Kluba povečala in ponudila mladim več možnosti zabave ter številne druge ugodnosti. Lokalni študentski servis financira torej lokalno študentsko organizacijo, pri tem pa Študentski servis Maribor za Klub ne prispeva nič, kar smo preverili pri mariborskem servisu, kjer so nam zagotovili, da so Klubu prekmurskih študentov ponudili sodelovanje, ki so ga tam zavrnili. Plačila delodajalcev spremljajo prek interneta, kar zagotavlja hitrejše izplačilo. Trudijo se, da delo takoj realizirajo, pri čemer jim pomaga njihova baza podatkov, saj vsak član izpolni obrazec z nekaterimi podatki o svojih sposobnostih, znanjih in zanimanjih. Veliko delaje po podjetjih, nekaj je tudi pomožnih del in del v administraciji. Prleški študentski servis deluje v Prešernovi ul. v Ljutomeru od leta 1994, in sicer v okviru podjetja IBIS, ki finančno podpira Klub prleških študentov. Vodja servisa Igor Šerc ugotavlja, da so podjetja v Ljutomeru in okolici zelo zadovoljna z delom članov Prleškega študentskega servisa, zato je vsako leto več podjetij, ki pri servisu iščejo dodatno delovno pomoč. Ponujajo največ pomožnih, pisarniških in gostinskih del. V tem času je nekoliko manj ponu- in prizemnih prostorih naše družinske hiše v Apačah.« Tako je povedal podjetni Anton Kurbus, ki se je svojčas ukvarjal tudi z nogometom; potem pa, ko je delo stekla, je moral funkcije opustiti. Razkril je, da ga je iz tujine vleklo domov tudi zato, ker je družinski človek: poročen je z Elzo, zaposleno v pripravi dela v Muri, in imata dva sinova Zvonka in Andreja. Tudi onadva se nista izneverila rodbinski poklicni tradiciji: prvi je konfekcijski tehnik, drugi pa krojač in sta vešča računalniškega oblikovanja krojev. Anton Kurbus je porabil precej časa za razlago, preden sem »povsem« dojel, za kaj pravzaprav gre v njegovem sedanjem poklicu. Njegova firma dela predvsem za nemško podjetje Lo-denfrey. Kroje, katerih osnove pa so že izrisane, na primer za moški suknjič, je treba le »dodelati.« Za suknjič je treba narediti dva ducata krojev oziroma krojnih delov. Ko so kroji za določeno velikost, na primer 50, gotovi, ni treba posebej izdelovati krojev za manjše ali večje številke, ampak le »klikne« z miško na določeno mesto računalniškega ekrana in delo je opravljeno. Anton Kurbus in njegova sinova pa dela ne dokončajo zgolj z oblikovanjem krojev in krojnih slik, ampak posamezne kroje tudi čimbolj strnejo na ekranu. To pa zato, da lahko v tovarnah, kamor pošljejo program, gospodarno izrežejo kroje iz blaga, kar je omogočeno zlasti tistim, ki imajo avtomatske prikrojevalni-ce Cuter. Za tiste tovarne, kjer blago še režejo z ročnimi strojčki, pa Kurbusovi fantje izrišejo kroje v razmerju 1:1 na poseben papir, ki ga potem prepeljejo v tovarne in ga v ročnih prikroje-valnicah pritrdijo na zloženo blago in po črtah izrežejo posamezne dele za obleke. Računalniško izdelani kroji v Apačah »potujejo« v glavnem prek modema neposredno v tovarne v Sloveniji, na Hrvaškem, v Romunijo, na Madžarsko in tudi v Rusijo. Anton Kurbus mi je še razkril, da izdelujejo tudi kroje za slovenske poštarje, carinike in tudi vojsko. Š. SOBOČAN ■ db za delo, v poletnih mesecih pa je seveda zaradi dopustov za delo več možnosti. Odnos osebja študentskega servisa do mladih je izrednega pomena, kjer je pomemben predvsem pristen osebni stik. Pomanjkanje te sposobnosti je nekoliko čutiti le pri Pomurskem študentskem servisu, kjer je moteče tudi čezmerno poudarjanje pomena domačega študentskega servisa na vseh njihovih letakih. Če citiramo: "Samo z izkaznico Pomurskega študentskega servisa lahko delate v vseh pomurskih podjetjih!”, "Domačapodjetja, ki potrebujejo delavce v času poletnih počitnic, delajo izključno z našim študentskim servisom". Prepričali smo se lahko, da to ni res, kajti domača podjetja ponujajo delo tudi prek drugih dveh servisov. Že res, daje poudarek na lokalnosti dandanes zelo dobrodošel in hvalevreden, vendar ne na zavajajoč način. Glede ugodnosti za člane lahko pohvalimo vse tri servise, Pomurski in Mariborski servis sta še posebej poskrbela za bogato ponudbo. Sodelovanje mladih s študentskimi servisi je torej zelo koristno, saj si tako poleg denarja in raznih ugodnosti,pridobijo tudi prve delovne izkušnje, s katerimi se bodo po končanem šolanju lažje dokazovali. DARJA TIBAOTi IBIHI , 10. februar 2000 GOSPODARSTVO ICS iz Ljutomera S stroji za polnjenje tekočin na tuje trge družbo ali Pomursko banko, toda potem se prijemajo za glavo, ko slišijo za obresti. Tom jih ne zanima. Italijani ali Nemci pa jim lahko ponudijo fiksno obrestno mero. To so problemi, pri katerih je naša vlada naredila premalo,« je prepričan Jernej Bojnec, direktor podjetja ICS v Ljutomeru. Telekomunikacije v tretjem tisočletju Usmeritve so jasne Ob dobrem poslovanju večni boj z likvidnostjo MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOVI 1,2 milijarde tolarjev za investicijska vlaganja - Večina denarja za gradnjo novih objektov - Zamenjava analognih z digitalnimi centralami D ružba ICS, podjetje za proizvodnjo, inženiring, Consulting in servis, je bila registrirana devetdesetega leta po takratni Markovičevi zakonodaji. Sedež družbe, katere lastnik in direk- tor je Jernej Bojnec, je v Ljutomeru, v njej pa je zaposlenih od petindvajset do trideset delavcev, od tega so trije strojni inženirji, pet visoko kvalificiranih, drugi pa so kvalificirani delavci. »Ta številka se spreminja. Stalno nas je petindvajset, dodatne delavce pa zaposlimo za določen čas, kadar je potrebno dokončati kak izdelek. Vendar ta določeni čas nikoli ni krajši od treh mesecev,« je povedal direktor in lastnik družbe. V zadnjih treh oziroma štirih letih so ustvarili do dva in pol milijona mark letnega prometa, od tega osemdeset odstotkov na tujih in dvajset na domačem trgu. »Za nas je to soliden dosežek, vendar imamo problem s financiranjem celotne proizvodnje. Narava proizvodnje je takšna, da od naročnikov dobimo avans, ki nikoli ni večji od trideset odstotkov, rok izdelave stroja pa je od tri do štiri mesece, zato bijemo večni boj z likvidnostjo,« je izjavil sogovornik. Stroji za polnjenje tekočin za tuji trg V podjetju ICS izdelujejo stroje za polnjenje, etiketiranje in zapiranje steklenic s tekočimi proizvodi. Strojne linije so namenjene tako za polnjenje raznih pijač, jedilnih olj kot tudi za tekoče kemikalije, kot so detergenti, pesticidi, šamponi in drugo. »Stroji so bolj ali manj standardni, vendar jih delamo po naročilu. Izdelavo prilagodimo naročnikovim zahtevam in potrebam oziroma njegovi embalaži,« je povedal Jernej Bojnec. V njihovih delavnicah lahko izdelajo stroje do določene velikosti, in sicer za polnjenje do deset tisoč steklenic na uro. Uspešno jih prodajajo na Hrvaškem, kjer so na trgu od devetdesetega leta, ves ta čas, vendar v manjšem obsegu, jih prodajajo tudi v Makedoniji, nekaj malega delajo za madžarski trg, v zadnjih petih letih pa je eden pomembnejših trgov nemški. »N Nemčiji smo prodali že enajst polnilcev za pivo in brezalkoholne pijače, delamo pa tudi za firmo BKM iz Magdenburga, ki svoje proizvode dopolnjuje z našimi. Prek njih so bili naši izdelki poslani že tudi v Vietnam, Holandijo, predvsem pa v Rusijo,« je povedal sobesednik. ne reference in nas na trgu poznajo, je to boj iz meseca v mesec,« je izjavil Jernej Bojnec. Po njegovem mnenju država še vedno premalo podpira podjetja, ki ustvarjajo nove proizvode, zaslombo pa daje trgovcem. Tolar je še vedno precenjen, denar v bankah pa predrag. »Pomurska banka naše podjetje dobro spremlja, vendar je bančni denar v Sloveniji nasploh predrag. Najbolj se to vidi, ko kupci želijo naš kredit. Sam ga ne morem dati, lahko le v sodelovanju s Slovensko izvozno elekom, ki ima eno od številnih poslovnih enot tudi v Murski Soboti, pokriva pa celotno območje Pomurja, stopa v leto 2000 s številnimi načrti. Čeprav so njihove aktivnosti usmerjene predvsem v promocijo ISDN-a in se lista čakajočih na telefonski priključek hitro krajša, so vlaganja v infrastrukturo in razvojne usmeritve v tem trenutku vendarle prevladujoča. Nadaljuje se namreč izvajanje pospešenega razvojno-tehnološkega programa, ki ga bo Telekom postopno uvajal povsod. V prvi vrsti pa gre predvsem za popolno digitalizacijo omrežja, skrajševanje vrst čakajočih na telefonski priključek in ukinitev dvojnih priključkov. Po besedah direktorja poslovne enote Telekoma v Murski Soboti Jožefa Kavaša bodo znašala investicijska vlaganja v letošnjem letu milijardo 231 milijonov 708 tisoč tolarjev. Od tega zneska bo samo za gradnjo novih objektov namenjena skoraj 1,1 milijarde tolarjev, medtem ko pride nekaj več kot 137 tisoč SIT na prenesene objekte iz leta 1999. Če vemo, daje bilo lani realiziranih »le« 846,5 milijona tolarjev investicijskih vlaganj, je zadovoljstvo ob letošnjem precejšnjem povečanju naložb toliko večje. »Tako bomo namenih letos samo za posodobitev in razširitev telefonskega omrežja približno 800 milijonov tolarjev, preostali denar pa bo porabljen za širitev telefonskih central in njihovo posodobitev. Naša prizadevanja bodo v glavnem usmerjena v zamenjavo analognih z digitalnimi centralami,« pravi direktor PE Telekoma. V spomladanskih mesecih bo kot prva na vrsti gradnja zemeljskega omrežja, torej polaganje kablov v zemljo, v jugozahodnem delu Murske Sobote, in sicer od Cankarjeve ulice proti Tomšičevem naselju. Razpis s ponudniki namreč poteka. Podobno omrežje bodo zgradili Telekomovi delavci tudi na lendavskem območju, v smeri od Lendave proti Hotizi. Z deli bodo nadaljevali še med železniško postajo in Ormoško ulico v Ljutomeru, v Gornji Radgoni, Apačah, Mačkovcih in Mo-ščancih. Seveda jih čaka tudi več manjših del v drugih telefonskih centralah. Ustrezna pozornost bo namenjena tudi razširitvi in posodobitvi prenosnih sistemov ter zamenjavi z digitalnimi napravami pa tudi razširitvi z najnovejšo tehnologijo. To naj bi opravili v glavnem v vseh večjih centrih in telefonskih centralah, pri čemer bo največ posegov v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Zgovoren je podatek, po katerem bo stala posodobitev telefonskega omrežja samo v Murski Soboti okrog 180 milijonov tolarjev, na lendavskem območju pa skupno 170 milijonov SIT. Ob razširitvi in dodatnih delih na vseh drugih centralah imajo v sklopu investicijskih sredstev izdelane projekte za nadaljnjo posodobitev telefonskega Precenjen tolar in predrag denar V desetletnem obdobju delovanja podjetja ICS so bila v poslovanju določena nihanja. Prvo leto se je začelo z razcvetom, ki pa je potem po osamosvojitvi Slovenije zastal. Razmere so se ustalile in obrnile na bolje po petindevetdesetem letu. »Prihodnost podjetja - lahko bi zaposlili še deset ljudi, vendar bi bil to maksimum. Mislim, da se na tržišču da obstati, ni pa lahko. Čeprav že imamo določe- r-k M I A MAMIM«, Obul«. ut« WWon 0M/I09 2» 10 SPONA 2S&.. MIZARSKO OKOVJE Hovtm gmote, 3?. iaWw Mor/J? Q2S UGODNA PRODAJA KUHIHJSKIHNAP IH KUjgUJM rtraJn. ouodHloollo_. —j? 53 ■j ;51 Sl 49.484511 I aa.a. utdiHHi z<» Iioloviinko plačilo. valjo pri r>olayiic»l« plotte 4,2, STROJI 4inaesit WG0 1230 TX rtrof 00 6100 Wl MILAN JERŠEB omrežja. M Posebna ponudba ZG prve racionaliste Industrijska 1,9000 Murska Sobote tel.: (069) 36 600 (IZ)BRANO 10. februar 2000, IBH Volitve Predvolilna ihta II Murskovalovska ihta pred volitvami 2000 izpod peresa J. V., polno ime je zaupal samo uredništvu, je odmev na poskusne volitve na Radiu Murski val v mesecu januarju. Na njegovo pisanje odgovarjam kot avtorica ideje, ki se je, vsaj po odzivu poslušalcev sodeč, dobro prijela, in čeprav 177 oddanih glasov ne predstavlja reprezentativnega vzorca, si upam trditi, da je glasovanje trenutna podoba razpoloženja med volivci in bi bili izidi volitev zelo blizu januarskim na Murskem valu, če bi bile volitve recimo v nedeljo, 30. januarja 2000. Avtorja pisma moti preuranjenost glasovanja, kot da je preslišal ali pa tega noče slišati, da se gredo politične stranke že nekaj mesecev predvolilno kampanjo in temu podrejajo vse svoje poteze, tudi tiste neodložljive za znosno življenje v državi. Naj gre za pozicijo ali opozicijo, obojim je ta hip edini cilj v naslednjem mandatu, biti na oblasti. Murskovalovskemu podobna glasovanja pa sicer potekajo že dalj časa v številnih slovenskih medijih, eden od dnevnikov razpoloženje volivcev preverja vsak mesec od konca zadnjih volitev. Spoštovani J. V., očitno zagrizem privrženec ene od političnih strank, moram pa vas razočarati, kajti svojega glasu ne boste mogli oddati vsak teden. Površno poslušate. Glasovanje bo vsak četrti ponedeljek v mesecu, prvo naslednje torej 28. februarja 2000. Očitek, da je bilo glasovanje spodbuda in usluga trenutni vodilni politični garnituri, je brez argumentov. Vsako pametno vodstvo stranke resno obravnava vsakršen odziv volivcev, zato priznam, da delamo s poskusnimi volitvami strankam veliko uslugo. Ampak vsem! Uredništvo Radia Murski val nima svoje pravoverne stranke in je ne potrebuje. Ustvarja politično neodvisen program, v katerem razvrščamo vsebine po profesionalnih kriterijih aktualnosti, pomembnosti in zanimivosti. Ne delajo ga politiki in ne vem, od kod J. V. ugotovitev, da bo Murski val moral zaposliti novinarje, ne pa politike. Spremembe v to smer ne bodo potrebne, tudi če se politika na oblasti spremeni: na Murskem valu ni zaposlen niti en politik in s političnimi obračunavanji ne bo nič! Odločili smo se vendar za demokracijo in za neodvisnost medijev, ne glede na barvo stranke na oblasti. Ne vem sicer, kako so novinarji strankarsko opredeljeni, to je njihova osebna opredelitev, zagotovo pa lahko zapišem, da nihče ni član vodstva katerekoli stranke. To je izdajatelj prepovedal. V druge, politične presoje avtorja se ne bom spuščala. Spoštujem njegove poglede in argumente, le nestrpnost mu odsvetujem. Kako bomo spremljali predvolilne aktivnosti na Radiu Murski val, pa bo odločilo uredništvo avtonomno. Svoje posebne želje pa si bodo politične stranke morale plačati! IRMA BEN KOI Izidi januarskega glasovanja na MV V dveh urah in pol se je na glasovanje odzvalo 1 Tl poslušalcev. LDS je dobila 73 glasov, SKD 27, SDS 25, ZLSD 21, nova koalicija Slovenija 21, SLS 5, SNS 3 in DESUS 1 glas, 1 glas pa je bil neopredeljen. • Glavna predvolilna tema: OKRAJI Zgodba o nategovanju okrog volilnega sistema je znana. Ko se je zanj ogrela še LDS, je bilo pričakovati, da bo v parlamentu z dvotretjinsko večino podprt večinski sistem. Potrebne večine ni bilo, razlog pa so VOLILNI OKRAJI. Z uveljavitvijo večinskega sistema zelo pridobijo na pomenu, celo na vrhu pomembnosti so. Že en sam glas je namreč lahko odločilen, ali bo kandidat ene stranke premagal tekmeca iz druge. Strankarski analitiki se znova poglabljajo v izide prejšnjih volitev in po svojih interesih predvsem v Drnovškovi in Janševi stranki izrisujejo volilne okraje vsak za svojo volilno zmago. Proporcionalni volilni sistem je dovoljeval različno velike volilne okraje, imeli so od 8.000 do 24.000 volivcev, pri večinskem sistemu pa je to 17.500 volivcev z minimalnimi odstopanji, kar nadgrajeno z interesi političnih strank razdelitev kar zaplete. Tudi za območje Pomurja oziroma severovzhodne Slovenije. SDS tako na primer predvideva razdelitev Goričkega na dva volilna okraja, ki bi ju zaokrožili na Dolinskem oziroma Ravenskem, po LDS-ovem zemljevidu pa bi bilo Goričko zaokrožen volilni okraj, češ da gre za zaokroženo življenjsko okolje. Podobnih razlik je še nekaj, o tem pa podrobneje v prihodnji rubriki, ko bomo iz vseh strank skušali dobiti njihovo, po možnosti že na zemljevidih izrisano videnje volilnih okrajev. Nič presenetljivega se ne bo zgodilo, če bo večinski sistem padel prav na volilnih okrajih. In občutek je, da bi političnim strankam to kar ustrezalo. Smeli načrti ene najmanjših slovenskih občin V Kobilje se vrača življenje V kraj želijo pritegniti predvsem mlade, ki naj bi si tu zgradili domove V objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov, iz katerih se ogla- ša pesem klopotcev, leži prijetna prekmurska vasica Kobilje. Kraj je idilična podoba tihe, spokojne vasice, v kateri se dediščina preteklosti zliva s sodobnim urbanim okoljem v harmonično celoto. Tako so v turistični prospekt o občini Kobilje zapisali njegovi ustvarjalci. S 647 prebivalci sodi med najmanjše slovenske občine, vendar se po svoji raznolikosti in naravnih bogastvih lahko primerja z veliko večjimi. Obsežni gozdovi v okolici so pravi raj za gobarje, raznovrstna divjad vabi v kraj številne lovce iz raznih koncev Evrope, tod lahko najdemo nekatere redke rastlinske vr- ste, v Kobilju poleti še gnezdijo bele štorklje, na hribu Sv. Martin pa je pravi vinogradniški raj, kjer raste žlahtna vinska trta. Vse to so prednosti, ki jih Kobiljani želijo izkoristiti, zato nočejo ostati več osamljeni »otok«, pač pa stičišče življenja med vzhodom in zahodom. Z odprtjem mejnega prehoda s sosednjo Madžarsko so možnosti za to dane, v občini pa si na vso moč prizadevajo, da bi podaljšali delovni čas na tem prehodu in omogočili, da bi čezenj lahko prehajali tudi prebivalci držav Evropske unije. V Kobilju se zavedajo, da k razvoju svojega kraja lahko največ prispevajo prav krajani V tej zgradbi Kobiljčani urejajo Telehišo. sami, zato že razmišljajo o podaljšanju krajevnega samoprispevka, ki se bo iztekel junija letos. S sredstvi, ki so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom, so uspeli zgraditi kanalizacijo, urediti pa nameravajo še čistilno napravo. Seveda le sredstva samoprispevka za vse te potrebe niso zadoščala, zato so nekaj primaknili še iz občinskega proračuna in tudi država je prispevala svoj del sredstev. Brez samoprispevka tudi v prihodnje ne bo šlo, in če bi morebiti spodletel, bodo pač morali seči v žep na drug način in prispevati za skupne potrebe. Čeprav kmetijstvo še vedno zagotavlja dobršen del sredstev za preživljanje številnim domačinom, se kraj lahko pohvali z razmeroma visokim deležem zaposlenih. Kar 220 ali dobra tretjina vseh Kobiljanov se vsak dan vozi na delo v Lendavo, Mursko Soboto in druge kraje, nekaj pa jih je našlo zaposlitev tudi v domačem kraju. V obratu, kjer šivajo avtomobilske prevleke za Prevent iz Slovenj Gradca, je dobilo delo več kot sto delavcev, vendar je med njimi le kakšna petina domačinov. Ponovna naselitev kraja je ena prednostnih nalog, ki so sijih za-stavili v občini, saj je Kobilje nekoč štelo več kot l. 100 prebival- Kobilje je tipično panonsko naselje s panonskimi hišami, vedno več pa je tudi novih stanovanjskih zgradb. Čeprav so mnoge domačije ostale prazne, upajo, da se bo v vas že kmalu začelo vračati življenje, saj naj bi si tu kar dvajset mladih družin zgradilo svoje hiše. Popravek! Pri prirejanju sicer daljšega članka v ve-stičko je prišlo do pretiravanja: Poslušalciorke-stra Big Band in zavarovalnica Adriatic niso prispevali za glasbeno šolo Gornja Radgona 800 milijonov, kot se nam je zapisalo v naslovu vesti, ampak 800 tisoč dolarjev, to pa je tudi lep prispevek za obnovo, ki bo stala 110.000.000 milijonov. UR. ■ cev, zdaj pa jih je manj kot 650. Vas šteje 231 hišnih številk, vendar je kakšnih štirideset hiš praznih, približno toliko pa je še domačij s po enim stanovalcem in tudi tem grozi podobna usoda. V zadnjem času ostaja doma več mladih, tudi takšnih s srednjo in višjo izobrazbo, v vas bi radi pritegnili mlade Kobiljčane, ki so odšli po svetu, pa tudi mlade iz drugih krajev. Gradbenih parcel je v kraju dovolj, tudi marsikatero domačijo bi se dalo obnoviti, zagotoviti pa je potrebno še možnosti za zaposlitev. Z ureditvijo obrtne cone želijo v občini zagotoviti razmere za sa-mozaposlitev, nove možnosti za-služka pa se obetajo tudi v kmetijstvu. Ne v klasičnem kmetovanju, saj bodo vključitev v Evropsko zvezo lahko preživele le redke kmetije, pač pa v dopolnilnih dejavnostih. Možnosti se ponujajo v pridelavi vrtnin, dogovori z zadrugo v Odrancih pa so že stekli. Med nekaterimi domačini že vlada zanimanje za tovrstno pridelavo, pričakovati pa je. da se bodo po njih že kmalu zgledovali tudi drugi. Tudi v razvoju turizma vidijo priložnost, saj je po besedah župana Pavla Nemeta prav tu še veliko neizkoriščenih možnosti. Pripravljajo se na ureditev gozdne učne poti, biser kobiljanskih goric je 200-letni skorš, medtem ko stoji cerkev sredi vasi v senci mogočne breke, ki raste tu že od 17. stoletja in je največje in najstarejše drevo te vrste v Sloveniji. Pa tudi za ljubitelje dobre hrane in žlahtne kapljice je poskrbljeno, saj se Kobiljani ponašajo z dobro gostilno, bifejem in vinotočem. LUDVIK KOVAČU Astronomi uspešno izkoristili mrk Najbolj svetlo leto za Krnico N a redni letni skupščini so člani Astronomskega društva Krnica leto 1999 ocenili za najuspešnejše in najbolj delovno doslej. Vrhunec astronomskih dogajanj, na katerega so se pripravljali vse leto, je bil popoln sončni mrk 11. avgusta, v tistem tednu pa je potekal tudi mladinski raziskovalni astronomski tabor Fokovci ’99. Taboru so pridobili republiški status, vseh predavanj priznanih predavateljev se je udeležilo prek 300 slušateljev, občutno pa se je povečalo število članov, ki jih je sedaj že prek 130. Na televiziji Slovenija, kjer je bil tudi predvajan znak AD Krnica, so komentirali polurni direktni prenos mrka in kot redki - če ne edini - v Evropi so ob helikopterski pomoči podjetij Roto in Inoks posneli prihod in odhod sence. Izdali so videoka- seto z zbranimi posnetki, povezanimi z mrkom, na ta pojav pa jih bodo z astronomskega koledarja vse leto spominjale uspele fotografije. Zelo razveseljivo je tudi, da pri opazovanju mrka pri nas ni bilo poškodb oči, k čemur je pripomoglo tvorno sodelo- vanje društva z vsemi mediji, za kar se jim člani še posebno zahvaljujejo. Med letom so se zvrstile tudi druge društvene prireditve, predvsem astronomska opazovanja in izobraževanja. Pri slednjem še posebej izstopa sodelovanje z Gimnazijo Murska Sobota in Osnovno šolo II v Murski Soboti, kjer je astronomija vključena v njun redni izobraževalni program v sklopu izbirnih učnih vsebin. ASIST. DR. MITJA SLAVINEC, PREDSEDNIK AD KMICAi VESTNIK, 10, februar 2000(IZ)BRANO 9 Visok obisk pri pomurskih policiji Tridnevni projekt Twinning Na nekaterih področjih primerljivi z nemško policijo M ed 1. in 3. februarjem je potekal na območju Policijske uprave Murska Sobota projekt Tvinnig, ki gaje organiziralo Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije v sodelovanju s predstavniki držav Evropske skupnosti - podpisnicami Schengenskega sporazuma. Pri projektu so sodelovali: predstavnika Zvezne mejne policije iz ZR Nemčije g. Wenselow in g. Dax, predstavnik EC Delegacije g. Reuter iz Finske, oficir za zvezo iz ZR Nemčije g. Kah-mann; med delom skupine pa se je pridružil namestnik ambasadorja ES v Sloveniji g. Picqeut. Slovenski del skupine so predstavljali: g. Gašperlin iz MNZ in Drago Petek ter Zlatko Kuh s Policijske uprave Murska Sobota. Projekt Twinnig obsegal: mejna kontrola na mejnih prehodih in problematika prehajanja državne meje; načini ih oblike varovanja državne meje s poudarkom na meji s Hrvaško; tehnična opremljenost in usposobljenost policije pri varovanju državne meje; postopki s prijetimi tujci in postopki z organizatorji nedovoljenih prehodov in njihovimi pomagači; sodelovanje s tujimi varnostnimi organi; sodelovanje s tujimi varnostnimi organi pri izvajanju mejne kontrole in varovanje državne meje zunaj mejnih prehodov; druga problematika s področja nedovoljenih migracij. V informaciji, ki nam jo je Ljutomer je bil teden dni eno od evropskih središč ..... —■“——MMHMIMMMl Ni obvezno, lahko pa je koristno Mladi parlamentarci iz Slovenije, Češke, Madžarske in Poljske so sprejeli več koristnih pobud K pisali, so imeli pred kratkim v Ljutomeru »mladinski ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo v ot smo že parlament« držav, prvem krogu. Po mnenju nekaterih uglednih gostov v Ljutomeru - generalna sekretarka Modela evropskega parlamenta Anna Van Sminia Mei- Mladi parlamentarci iz štirih držav so delali v petih komitejih, na koncu pa so oblikovali in sprejemali tudi resolucije, ki jih bodo jerink, podpredsednik slovenskega parlamenta Andrej Gerenčer, slovenski šolski minister Pavle Zgaga idr. - so se Ljutomerčani zelo izkazali. Pohval sta bila poleg dijakov še posebno deležna tudi vodja projekta Mojca Rižnar Nedeljko in ravnatelj Ozvald Tučič. Zadnja vest B. B. je storil šest grehov V torek, na dan slovenskega kulturnega praznika, so se zgodile v Pomurju štiri poslali v Haag in Bruselj. V komiteju za zunanje zadeve so namenili veliko časa razpravi, kako preprečiti korupcijo in kako »narediti« svoje države atraktivnej-še za tuje vlagatelje. Glede korupcije jih je večina menila, da bi kazalo izboljšati plače tistim, ki delajo v ekonomskem, pravnem in socialnem sistemu, saj potem najbrž ne bi sprejemali podkupnin. Večje zanimanje za tuje vlagatelje pa bi dosegli z znižanjem davkov. V komiteju za kmetijstvo in razvoj podeželja seje med drugim izoblikoval predlog, da bi morale države del nadomestila za male kmete nameniti tudi tovarnam, ki podpirajo takšne kmete in od njih kupujejo blago. Prevzemniki kmetije pa bi morali opraviti določen izpit. prometne nesreče, v katerih je nastala le materialna škoda. Še kar miren dan, ko bi se ne zgodilo tudi tole: V nesreči ob 12.15 v Murski Soboti je avtomobilist B. B. trčil v avto, ki gaje vozil P. Z. Na kraju samem je prišlo med voznikoma do kršitve javnega reda in miru. Prišli so seveda možje postave. B. B. je naglo zapeljal proti policistu in ga s prednjim delom vozila zadel v predel leve in desne goleni. Ko je policist padel s sprednjega dela pokrova vozila, na katerega se je naslonil z rokami, na tla, je B. B. naglo speljal s kraja, a so ga po hitrem posredovanju ujeli. B. B. so zaradi povzročitve prometne nezgode napisali plačilni nalog, podali pa bodo tudi predlog za kaznovanje sodniku za prekrške, ker je kršil javni red in ker je vozil avto, ne da bi imel vozniško dovoljenje; povrh pa bo predlagan v kaznovanje, ker ni upošteval odredbe policije in je pobegnil. Na državno tožilstvo pa ga bodo ovadili zaradi preprečitve uradnega dejanja. Skupaj šest grehov! ŠS ■ Pohodniki »okupirali« Stari trg v Ljutomeru posredoval načelnik inšpektorata policije Milan Horvat, sije skupina prvi dan ogledala mejni prehod v Gornji Radgoni, kjer ji je komandir enote Branko Vukan obrazložil postopke mejne kontrole in drugo problematiko v zvezi s prehajanjem meje z Avstrijo. , Naslednji dan sta direktor Policijske uprave Aleksander Jevšek in vodja referata za državno mejo in tujce pri Inšpektoratu policije Drago Petek kompleksno predstavila problematiko varovanja meje in prehajanja na mejnih prehodih na območju PU Murska Sobota, nato pa so obiskali mejni prehod v Dolgi vasi, kjer je komandir enote Roman Zver predstavil s čimer bi dokazali, da so si pridobili osnovno znanje za njeno vodenje. Komite za okolje, javno zdravstvo in zaščito potrošnikov je poudaril kot osrednji problem onesnaževanje okolja zaradi nekontroliranega odlaganja radioaktivnih odpadkov pa tudi zaradi nesreč v nuklearkah in nesreč pri ravnanju z radioaktivnimi materiali. V komiteju za socialne zadeve in zaposlovanje niso sprejeli resolucije, ker so bili preveč različnih mnenj. Med drugim so ugotavljali, da se v nekaterih državah (Češka) še vedno pojžvlja diskriminacija pri zaposlovanju med moškimi in ženskami, ter se zavzeli, da bi morali delodajalci navesti razloge, zakaj so odpustili katerega od uslužbencev. Ljudje s posebnimi potrebami pa bi problematiko prehajanja meje. Na PP v Lendavi pa je komandir enote Iztok Trček predstavil problematiko varovanja zelene meje z Madžarsko in Hrvaško. Zadnji dan obiska sije skupina ogledala še mejni prehod s Hrvaško na Razkrižju, kjer je predstavil problematiko komandir enote Jože Makoter. Gospod Wenselow je ob koncu obiska povedal, da so dobili izjemno veliko podatkov, ki jih bodo s pridom uporabili. Na nekaterih področjih je slovenska policija po usposobljenosti že primerljiva z nemško (vsaj pri varovanju državne meje), na drugih pa je položena dobra osnova, na kateri se bo v bližnji prihodnosti dalo graditi. ŠSI morali imeti enake možnosti za pridobitev službe kot vsi drugi. Komite za kulturo, mladino, izobraževanje in medije je v svojo resolucijo med drugim zapisal, da bi morali poenotiti kurikulum (učni načrt) za vse države v Evropski uniji, v predmetnik pa bi kazalo vključiti tudi predmet, pri katerem bi učence seznanjali z delovanjem Evropske unije. Predlagali so tudi testiranje učiteljev, s katerim bi ugotovili, ali so še vedno sposobni za poučevanje, ter ustanovitev evropskega, oddelka za šolstvo, v katerem bi sodelovali tudi dijaki. Tako bi morali učitelji bolj upoštevati mnenja dijakov.Vsa ta mnenja in pobude seveda niso za nikogar obvezujoče, prav gotovo pa znajo biti koristne. JOŽE GRAJ I . ei^nskpaa kulturnega praznika. Na Starem trgu v Ljutomeru se je zbrala pisana Bilo je v torek, ne■ dar> s kra9z|jčnjh krajev prišH s0 na povabilo Planinskega društva Ljutomer, ki je množica starejših in maj Jeruza|ema in nazaj. Tja jih je vodila pot čez Gresovščak, bilo organizat°t ' « |epo organizirano, tako da so najbrž vsi udeleženci pohoda spojne. Besed«. In X Anketa Razpisi znani ostajajo pa neznanke o konca šolskega leta je še kar veliko časa, pred dijaki, ki končujejo 4-letne programe srednje šole, ter pred osnovnošolci, ki jim teče zadnje leto obvezne osemletke, pa je že napočil trenutek odločitve, kako naprej: ali nadaljevati šolanje in kam se vpisati ali pa morebiti ostati doma in računati na čimprejšnjo zaposlitev. Razpisi srednjih šol, univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter za vpis v programe višjega strokovnega izobraževanja v šolskem letu 2000/2001 so bili objavljeni že sredi januarja in še zadnji v začetku tega meseca. Ponudba je torej znana, ostajajo pa neznanke, kakšne rezultate bodo dosegli osmošolci pri zaključnem preverjanju znanja, dijaki pa ali na maturi ali pri zaključnih izpitih, ali se bodo lahko zares vpisali v želeni program, kako bo s štipendijo ... Ta petek in v soboto bodo imeli povsod informativne dneve. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 6. marca, rok za prijavo na razpis za študijske programe pa je 8. marec. In kako razmišljajo o svojem nadaljnjem šolanju naši anketiranci? TOMAŽ FERENCEK, 8. razred OŠ Kobilje: »Nameravam se vpisati v 4-letni program Srednje kmetijske šole Rakičan in si pridobiti poklic kmetijski tehnik. Živim namreč na večji kmetiji. Obdelujemo okrog 30 hektarjev zemlje in trenutno redimo 45 glav govedi - krave molznice in bike. Delo me veseli, mislim pa, da si je potrebno pridobiti še določeno znanje v kmetijski šoli. Kaj vse me pri tem čaka, pa bom zvedel na informativnem dnevu. Takšno mojo odločitev podpirajo tudi starši, ki računajo, da bom po končanem šolanju ostal doma. Če mi to ne bo uspelo, in sicer v primeru, da se bo za ta program prijavilo preveč kandidatov, jaz pa ne bi imel zadosti točk za vpis, pa bi se preusmeril v program strojništvo.« MITJA ŠKALIČ iz Veščice, 4. letnik Gimnazije M. Sobota: »Imam občutek, da se bom dobro pripravil na maturo, saj imamo skoraj ves čas redne priprave iz slovenščine, angleščine, biologije in zgodovine, iz matematike pa se bomo začeli intenzivneje pripravljati aprila. Doslej sem načrtoval, da bom po maturi študiral zgodovino. Ta predmet me namreč posebej zanima, a sem si premislil, in to .pred kratkim, ko so nas obiskovali predstavniki univerz in nam predstavljali svoje programe. Po naključju sem se udeležil predstavitve naravoslo-vnotehniške fakultete iz Ljubljane in se navdušil za študij materialov v visokošolskem programu metalurgija in materiali. Povezan je zlasti s liziko in kemijo, s poklicem univerzitetni diplomirani inženir pa lahko računam na zaposlitev v industrijskih podjetjih, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo določenih materialov. Vse to je zame nekaj novega in zanimivega. Upam, da bom dobil kadrovsko štipendijo ali štipendijo iz združenih sredstev.« MATEJA ŽALIG iz Gančan, 4. letnik programa konfekcijski tehnik na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota: »Ob koncu srednje šole bom opravljala zaključni izpit. Tako smo se odločili čisto vsi v razredu. Moja poklicna želja pa je študij podjetništva na Gea coligu v Portorožu. Zato bom potovala tja na informativni dan. Mislim, da bom po končanem šolanju lažje dobila službo z znanjem in poklicem, ki si ga bom pridobila na omenjeni šoli, kot pa če bi nadaljevala študij v tek- stilnokonfekcijski usmeritvi. To lahko sklepam tudi po tem, kar sem slišala in prebrala v zvezi s tovarno Mura, ki namerava zelo zmanjšati število zaposlenih. Kot so povedali še drugi v mojem razredu, tudi oni ne nameravajo nadaljevati šolanja v tekstilnem programu. Verjetno tega nihče ni pričakoval.« KATJA NOVAK iz Noršinec, 8. razred OŠ I M. Sobota: »V osnovni šoli nimam težav in računam, da bom tudi zadnji razred končala z odličnim uspehom ter zbrala dovolj točk pri zaključnem preverjanju znanja, ki mi bodo omogočale, da se bom vpisala v program ekonomska gimnazija na Ekonomski šoli v M. Soboti. Tam bom potem lahko nadaljevala študij v višješolskem programu komercialist, če me ne bo zamikalo kam drugam. O tem sem se pogovarjala s socialno dela vko na šoli. Z mojo poklicno odločitvijo pa se strinjajo tudi starši. V šolo se bom lahko vozila s kolesom ali avtobusom.« BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ ■ 1O INTERVJU 10. februar 2000, Katarina in Jožef Gyurica iz Petišovec P V hiši ob potoku se slišijo citre Sonce je budilo svet V hiši ob potoku v Petišovcih živita Katarina in Jožef Gyurica. Na dvorišču njunega doma je bilo tisto jutro vse živo. Mačke so si našle prostor na pragu in se nastavljale žarkom svežega jutra, kokoši so že opravile prvi obhod in brskale okoli posod s pičo, psiček je z laježem najavil moj prihod, v svinjaku pa je bilo po jutranjem krmljenju že vse tiho. Sončno, a še vedno sveže januarsko jutro je budilo svet in tudi gredica pri vhodu v hišo se je že ponašala s šopom cvetočih zvončkov. »Vam pa že zvončki cveto,« sem bila vesela prvih znanilcev pomladnega prebujenja. »Ja, ja. Na Madžarskem sem kupila nekaj čebulic. Sedaj pa so se že namnožili,« je bila zgovorna gospodinja ter vabila v hišo, »kar naprej, vas že čakava.« Notranjščina je bila preprosto domača in založena z drobnarijami, ki jih brez odbiranja želijo imeti okoli sebe ljudje v jeseni življenja. V predsobi rože na prezimovanju, v kotu limonovec, obložen s svežimi, a še nezrelimi limonami, da se veje šibijo pod težo plodov, v kredenci nekaj porcelana za posebne, praznične dni, ko je za mizo vsa družina, pa drobni okraski in med stekla zataknjene razglednice ... V dnevni sobi je že čakal Jožef. Čas za izpolnitev odloženih želja »Slišala sem. da vam je igranje na citre v veliko veselje.« »Ja. Oba igrava na citre. Tako za hobi. Veste, citre so narodni instrument,« je povedal Jožef. S svojim nekoliko otožnim, a jasnim zvenom citre zazibljejo v pokoj ali pa z venčkom narodnih družbo spravijo v dobro voljo in ob posebnih priložnostih še do plesa. Jožef se spominja svojih otroških dni, ko so ženske česale perje, muzikanti pa so družbo zabavali z igranjem na citre. Igrali so »valcerje«, polke, predvsem pa čardaše. In ko so ženske opravile, kar jim je bilo za tisti dan odmerjeno, je sledil ples. Novi časi pa so s sabo prinesli tudi novo glasbo, nove instrumente in življenje v hitrem ritmu, katerega spremljevalka je postala glasba iz radijskih sprejemnikov. Tudi Jožefu, ki je dolga leta delal pri Nafti kot buldožerist. se ni pisalo drugače. Naporno delo ob vrtinah, velikokrat tudi v tujih krajih, je pobiralo čas, da ga za igranje ni ostalo kaj dosti. Pa so prišla leta pokoja, ko seje utrip življenja umiril in so mogle pridi na dan vse odložene želje, tudi igranje na citre. Jožef je imel dobrega soseda, sedaj že pokojnega Janoša Pentka, mizarskega mojstra, ki mu je doma naredil prve citre. Ampak ene niso bile dovolj, na Madžarskem je pri tamkajšnjih mojstrih kupil še druge pa tretje, četrte, tako daje sedaj pri hiši že prava zbirka. Jožef je začel kot samouk, svoje znanje pa je potem dopolnjeval z igranjem v skupini citratjev iz Gen-terovec in z obiskovanjem učnih taborov oziroma delavnic na Madžarskem. Prvič jih je obiskal sredi osemdesetih let. Za svoj mir in za lep večer »Prišel je domov in pripovedoval, kako lepo je bilo in da bom šla drugo leto z njim. No in drugo leto sva šla oba. Vzel je dvoje citre, pa sem ga vprašala, kaj pa boš z njimi. Pa mi je odgovoril, da če mu ene ne bodo ustrezale, bo igral na druge. No, pa dobro, sem si mislila. Ko pa smo prišli v šolo, pa mi je citre kar potisnil v roke, no, tu imaš. Tako sem začela igrati še jaz. Tisti teden mi je bilo zelo težko, potem pa sem začela brati tudi note, saj sem se jih nekoč v šoli že učila. Dosti sem vadila, veliko pa sva se tudi kregala. Hotel me je učiti, jaz pa sem se delala, da vem že več kot on,« se svojih prvih učnih let na citrah spominja Katarina. Zvečer, ko je delo opravljeno in je v hiši mir, Jožef in Katarina vzameta citre in igrata. Zase, za svoj mir in za lep večer. Katarina pa tudi vodi skupino pevk narodnih pesmi iz Petišovec, ki skupaj pojejo že skoraj sedemnajst let. Pozimi se niso sestajale, saj je vaška dvorana hladna. Ko pa bo malo topleje, bodo spet pele, vsaj tako upa Katarina. Nekatere pevke so že stare in bolehne pa tudi volje jim že pojenjuje, pravi sobesednica. Sama pa je še pri močeh in polna dobre volje ter veselja do petja. Lani oktobra se je tudi udeležila tekmovanja v petju madžarskih narodnih pesmi v Romuniji. Med triindvajsetimi tekmovalci in tekmovalkami iz več držav je Katarina zasedla enajsto mesto. Besede priznanja za mehkobo skupnih dni »To je zanjo jako’ dobro. Ona je navadna pevka, druge pa so bile šolane. Druge so hodile v šolo, kjer so se učile petja narodnih pesmi,« je s poudarkom govoril Jožef. Bile so to besede priznanja s kančkom ponosa, tiste preproste besede naklonjenosti, ki Katarini in Jožefu po dolgih skupnih letih mehčajo njune dni. »Sama sem morala izbrati tri pesmi. Najprej sem poskušala zaigrati na ritre, kako se sliši,« je povedala Katarina. »Tudi jaz sem se naučil pesmi igrati na citre. Jaz sem igral, ona pa je pela. Saj sem ji rekel, če si obljubila, da boš šla, potem se nauči,« in tako sta skupaj dosegla uspeh, o katerem govorita s ponosom. Vzela sta citre in zaigrala. Najprej je Katarina ubrala prekmursko narodno, potem pa sta skupaj zaigrala še venček madžarskih narodnih. Prsti so izvabljali poskočne melodije, ki so polnile sobo. Igrala sta za naju z Natašo, in če bi ne pili vpeti v hitenje, bi še medve poskušali iz zanimivega instrumenta, kot so ritre, izvabiti melodijo. Morda pa bo še kdaj priložnost tudi za to. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ rvič sem šel z odporom. Vedel sem, kje je ta hiša, in prva podoba, ki sem jo videl, ko sem vstopil, je bil Lujz, ki je luščil fižol. Ni mi ravno dišalo, da bi še prihajal. Bil je petek, ravno zadnjega avgusta. V ponedeljek pa sem se vseeno odločil, da spet pridem in tako počasi počasi se mi je postalo ,fajn’. Sam pri sebi sem ugotovil, da mi to ustreza,« je povedal Tomaž. V Ozaro je prišel pred poldrugim letom po nasvetu svetovalke z Zavoda za zaposlovanje, o Ozari pa je slišal že tudi v bolnišnici v Ormožu. Od takrat je potem redno prihajal v dnevni center in se nato oktobra vključil v usposabljanje v šiviljski delavnici. Začeli so z ročnim šivanjem in nadaljevali s strojnim in to se mu je zdelo kar lepo. V enem letu se je naučil šivati, čeprav je prej obiskoval strojno tehniško šolo. Zaposlili so ga na način usposabljanja z delovnim razmerjem, kar bo trajalo do aprila, potem pa se bo najverjetneje vključil v javna dela. »Šivamo okrasna pregrinjala in okrasne vzglavnike, sosed pa mi je že tudi obljubil, da mi prinese kroje za srajce, da bom poskusil še s tem. Tega bi se res rad naučil. Kakor dolgo se bo dalo, bom pač tukaj, želim pa si, da bi dokončal srednjo šolo, saj mi manjka le še eden izpit, in se morda vpisal v študij ob delu. To je takšen minimalni načrt. Včasih sem si delal načrte na vseh koncih, zapadal v hiperaktivnost, a to ni bilo dobro. Ravno to meje znorelo. Eni so mirni in tihi, drugi se šalijo Tu je veliko različnih ljudi. Eni so mirni in tihi in svoje delo opravljajo zadržano, smo pa tudi drugi, ki se šalimo, počenjamo norčije. Dnevi tečejo po precej ustaljenem ritmu. Točno veš, kdaj bo kdo prišel, kaj bo začel delati... Po moje bi bilo dobro, da bi uporabniki - takšno poimenovanje se mi sicer ne zdi primerno - dobili takšno delo, da bi bili bolj skupaj, kot je bilo na začetku, ko smo bili vsi skupaj. Ker ves čas tudi ne moreš biti tiho, nekaj pač spregovoriš, in tako se je kdo le odprl in kaj povedal. Zdaj pa dela vsak svoje in nismo več tako skupaj. Dokler smo imeli prostor za kajenje, smo tudi bili bolj skupaj. T.o pogrešam,« je povedal Tom^ž. Socialno-humanitarno društvo Ozara je socialno-humanitar-no društvo, ki ponuja pobolni-šnično pomoč duševno bolnim, mentorji pa vodijo tudi delovno usposabljanje težje zaposljivih Ozara - v oporo ljudem z izkušnjo duševne bolezni Je izbira in je pot Bilo je v petek, ravno zadnjega avgusta brezposelnih in invalidnih oseb. Sedež društva je v Mariboru, enote pa delujejo v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Ljubljani in Novem mestu ter za pomursko regijo v Murski Soboti, odpirajo pa jo tudi na gorenjskem. Murskosoboška enota ima organizirano pestro dejavnost s popolnim programom društva. Enakega imajo le še v Mariboru. Aprila bosta dve leti, odkar je odprl svoja vrata dnevni center, septembra bo leto dni od delovanja kreativnih delavnic in decembra leto, odkar so ustanovili stanovanjsko skupino. V pomoč ljudem z izkušnjo duševne bolezni »Ciljna skupina so ljudje z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami, ljudje v duševni stiski in njihovi svojci, ki se vključujejo v klub svojcev,« je povedal vodja murskosoboške Ozare Dušan Fujs. Uporabniki, kakor jih imenujejo, prihajajo v Ozaro po napotitvi s centrov za socialno delo ali jim to svetujejo osebni zdravniki in prijatelji, nekateri pa so o Ozari slišali prek medijev. »Vključitev je seveda prostovoljna, uporabnik pa ob prihodu podpiše le dogovor, da se bo vključil v dejavnosti,« je povedal Dušan Fujs. Murskosoboško Ozaro redno ali občasno obiskuje triinpetdeset uporabnikov, mesečno jih je od šestindvajset do osemindvajset. Trije živijo v stanovanjski skupnosti, devet jih je vključenih v program usposabljanja v kreativnih delavnicah, petnajst pa jih obiskuje dnevni center. Skupnost za samostojno življenje Stanovanjska skupnost je namenjena tistim, ki zaradi socialnih razmer ali drugih razlogov ne morejo živeti sami, v skupnosti pa imajo možnost samostojnega odločanja in se po izkušnji duševne bolezni navajajo na samostojno življenje. Čez dan se vključujejo v programe dnevnega centra, popoldan pa s pomočjo mentorja zapolnijo po svoje. »Za to obliko pomoči je v regiji velika potreba in zanimanje, tako da bi lahko ustanovili še eno skupnost. Težava pa je v tem, da smo že sedaj v najemnih prostorih in si novih nismo sposobni zagotoviti,« je dejal Dušan. V dnevni center prihajajo uporabniki zjutraj ter se po svoji izbiri vključujejo v ustvarjalne delavnice ali programe izobraževanje. Ob pomoči mentorjev slikajo na steklo, oblikujejo glino, izdelujejo vizitke, embalažo za pakiranje svojih izdelkov, v izobraževalnih programih se učijo računalništva ali pripravljanja hrane, razvejene pa imajo tudi prostočasne dejavnosti od obedov razstav, gledaliških predstav, mesečnih izletov, letovanj in taborjenj do športnih aktivnosti. Do samega sebe in družbe »Posameznika obravnavamo celostno, z vsemi njegovimi psihofizičnimi lastnostmi in sposobnostmi,« je povedal vodja murskosoboške Ozare. S strokovnim delom želijo ustvariti spodbuden prostor za samopotrjevanje in samospoštovanje za ljudi v stiski in z izkušnjo duševne bolezni, da potem lažje prebrodijo krizne trenutke, da najdejo pot do samega sebe in jim je lažja pot v družbo. Podpirajo jih... • Ozara financira svoje delovanje s prijavljanjem programov na razpise ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter s sredstvi fundacije FIHO - fundacija za invalidske in humanitarne organizacije. Murskosoboško Ozaro podpira tudi Mestna občina Murska Sobota. »Poskušamo vključiti tudi druge občine v regiji in od prvega januarja imamo razumevanje tudi pri njih,« je povedal Dušan Fujs. Kreativne delavnice ali Center za delo in komunikacijo podpira Zavod za zaposlovanje, nekaj pa primaknejo tudi sami s prodajo lastnih izdelkov. Hiša v najemu »To hišo imamo v najemu, enako tudi prostore za stanovanjsko skupnost, a je problem, ker je ne moremo obnavljati. Lani smo se prijavili na razpis ministrstva in kandidirali za odkup, vendar smo izpadli. Možnosti za to iščemo še naprej,« je povedal vodja enote Ozara v Murski Soboti. V Ozari je za določen čas zaposlenih pet strokovnih delavcev in mentorjev, dva od tega prek javnih del, humanitarno delo pa opravljajo tudi vojaki na civilnem t služenju vojske in deset do dvanajst prostovoljcev. Kraj tolažbe Tonček je v Ozari drugi teden, prišel pa je v upanju, da bo tu našel tolažbo in oporo po smrti sinka. Že enajst let se zdravi za shizofrenijo. Je invalidsko upokojsn, v Ozari pa se je vključil v program učenja računalništva. »Pesmi pišem. Ranjeno je srce, ranjeno - to pesem sem napisal za sina. Tudi Bil si in boš, v spomin mama in atek, potem Beli križ so nesli pred tabo ... Ozara temelji tudi na tem, da pesniki lahko pišemo pesmi. Čeprav smo težki bolniki, smo sposobni narediti marsikaj, vsak je poseben talent. Tu iščem tolažbo, saj če ne bi prišel v Ozaro, bi... Bil sem na kontroli v Ormožu, kjer sem srečal pajdaša. Rekel mi je: Saj ti si na robu. Vem, sem mu rekel. Izgubil sem sina. Zakaj pa se ne vključiš v Ozaro, me je vprašal. Potem sem prišel, saj če ne bi, bi verjetno že pristal v bolnici. Doma ne bi zdržal. Z mentorji se zelo dobro razumemo, trdno pa mi stoji ob strani tudi žena, ki je tukaj in kot prostovoljka pripravlja kosilo. Imel sem god in sedaj pripravlja skupno kosilo. Verjamem v pogovor in v trdno voljo, s katero je mogoče premagati vsako bolezen. Moč sa-mopremagovanja. Po sinovi smrti sem imel tri napade. Ni lahko, ampak da se. Človek mora spoznati sposobnost svojega telesa, če to spozna, potem lahko sam sebi največ pomaga. Rad pa bi pohvalil tudi kolektiv bolnišnice v Ormožu, zelo dobre zdravnike, strežnike, še posebno pa dr. Marjeto Vuče-mil, nevropsihiatrinjo ... Ni lahko, toda da se.« MAJDA HORVAT FOTOGRAFIJA: NATALIJA JUHNOV ■ MK, 10. februar 2000 KULTURA Grajska dvorana pretesna za vse obiskovalce Prva domača nagrada Jožetu Hradilu Duša Škof in Aleš Nadai režiserja slovesnosti oz. videoportretov akšnega zanimanja za slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v mestni občini Murska Sobota ni bilo še nikoli doslej, saj v grajski dvorani ni bilo prostora za stati, kaj šele sede- ti. Še več, nekateri obiskovalci so zaradi gneče predčasno zapustili prireditev, zato v prihodnje velja razmisliti o preselitvi te slovesnosti v kinodvorano, čeprav je število ljudi odvisno od tega, ali nagrade dobijo društva ali posamezniki. Vseeno pa je bolje, da je dvorana le do polovice polna, kot pa da marsikdo nezadovoljen že na začetku odide. V tokratnem kulturnem programu so nastopili prekmurski igralci: Evgen Car, Rajko Stupar, Nataša Matjašec, Irena Varga, Gorazd Žilavec, Vladimir Vla-škalič in Ludvik Bagari, slavnostna govornica pa je bila pisateljica Karolina Kolmanič. Rdeča nit njihovega programa je bila ljubezen in poezija. Soboški župan Anton Slavic pa je podelil letošnje nagrade mestne občine. Nagrado za življenjsko delo na področju kulture je dobil urednik, prevajalec in pisec slovarjev Jože Hradil, plaketo mestne ob- uvrščen med pet tisoč osebnosti sveta v ameriškem geografskem leksikonu. Za svoje delo je prejel številna tuja mednarodna odličja in nagrade, tokratna od mestne občine pa je nasploh prva, ki jo je dobil v domačem okolju. Slavnostna akademija ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji avtorjev Ferija Lain-ščka in Srečka Merklina je 1. avgusta lani dosegla svoj namen. Bila je večmedijski dogodek, ki so ga neposredno v udarnem nedeljskem večernem terminu predvajale tako nacionalna tele- čine za pomembne dosežke na' področju kulture avtorja priprave slavnostne akademije ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji Feri Lainšček in Srečko Merklin iz Društva za kulturna in družbena vprašanja Okroglina iz Murske Sobote. Priznanje mestne občine za uspešno delo na področju kulture pa je pripadlo Godbi na pihala Bakovci in Romskemu društvu Romani Union. Jože Hradil, profesor angleškega in slovenskega jezika, član Zveze književnih prevajalcev Slovenije, mednarodnega PEN kluba ter izredni član Zveze madžarskih književnikov v Budimpešti, sicer pa dolgoletni urednik pri Pomurski založbi, kjer je med drugim urejeval zelo obsežno in priljubljeno knjižno zbirko Mostovi, ki je predstavlja la književnost držav t. i. tretjega sveta in v kateri so izšla danes tako odmevna imena, kot so Gabriel Garcia Marquez, Isabel Al-lende in Nadine Gordimer, seje že zgodaj zavedel, daje posredovanje tuje književnosti eden od temeljnih stikov s svetom in seveda tudi obratno. Življenjsko vodilo Jožeta Hradila je, da so meje njegovega jezika meje njegovega sveta in prof. Hradil jih je vztrajno presegal tako s številnimi prevodi iz angloame-riške literature, predvsem pa iz madžarščine, ki jo je sam imenoval za jezikovno eksotiko, a mu je vseeno postala nekakšen drugi dom. Tako je že v sedemdesetih letih ob boku drugih madžarskih pesniških velikanov prevedel vse štiri slovenske moderniste, 1984. pa je na enak način predstavil v madžarski jezik našega najbolj prevajanega pesnika Srečka Kosovela. V slovenščino je prevedel 29 madžarskih lirikov, leta 1973 je prejel za prevod pesnitve Apostol Sandorja Petofija spominsko plaketo. Skupaj s Kajetanom Kovičem, s katerim sta postala uigran prevajalski tandem, sta lani izdala prevod izbranih Peto-fijevih pesmi. Poleg pesnikov pa je prof. Hradil prevajal tudi prozaiste. Jože Hradil je že od začetka član žirije pri mednarodni nagradi Vilenica, leta 1989 pa je bil v so— so podelili Miklošičeve nagra1 zaradj bolezni odsoten, tako da jo je namesto njega pre- trije člani iz omenjenega društva so dobili Miklošičeva priznanja, in sicer Jože Patty, Milan Puš?"!ak" Rabič iz |jutomerskega društva upokojencev, Jakob Marinič iz Kulturnega Priznanja so prejehse। Fra B b J Ku|turnega društva Antona Krempla Mala Nedelja. V kultur-Jemprogramuso X ljutomerske gimnazije odstrli skrivnostni svet dnevnikov in pisem znanih in manj znanih mož in žena iz preteklosti m sedanjosti. TK F0T0; nataša juhnov b vizija kot tudi več radijskih postaj, pritegnila pa je po svoji sporočilni in umetniški plati. Prav slednja je bila srčika prireditve. Nastopi Vlada Kreslina, violoni-stke Kristine Šuklar, ansambla Posodi mi jtirja in tria RRR (Rauch, Rous & Rodež) bodo obiskovalcem še dolgo ostali v spominu. Godba na pihala Bakovci, ki deluje že 71 let, je edina tovrstna v regiji, ki se je uspela obdržati tudi v za kulturo neugodnih razmerah, ko so z delom prenehale pihalne godbe z veliko večjim finančnim zaledjem. Bakovska je v vseip tem času delovala nepretrgoma in se udeleževala pihalnih koncertov doma in v tujini. V zadnjih letih je močno opazna na raznih prireditvah v mestni občini in sosednji Madžarski. Romsko društvo Romani Union je najbolj aktivno romsko društvo v Sloveniji, saj se tu organizirajo najboljši romski kulturni projekti, kot so: praznovanje dneva Romov, folklorni seminarji, Ciganska noč, Festival romske glasbe in razni tečaji. V društvu imajo najboljšo folklorno skupino, kije imela samo lani 25 nastopov po Sloveniji, Avstriji in Madžarski. Poleg tega je tu tudi edina slovenska romska gledališka skupina, ki nastopa prav tako doma in v tujini. Društvo se ukvarja z založniško dejavnostjo in izdaja časopise Romano Nevijpe - Romske novice, Romano them - Romski svet in knjige. Doslej so izšle Lunin prstan, Romski zbornik I in II ter Krvava voda. TOMO KOLEŠ FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Vsi nagrajenci soboške mestne občine Miklošičeva nagrada Stanetu Kralju Prireditev ob kulturnem prazniku v Lendavi Nastopil moški komorni zbor Lek O srednja kulturna prireditev ob kulturnem prazniku v Lendavi je bila v ponedeljek v razstavnih prostorih lendavskega gradu. Na začetku prireditve je zapel Prešernovo Zdravljico Komorni moški pevski zbor Lek iz Ljubljane. Recitatorji iz lendavske šole med nastopom. Za njimi stojijo pevci komornega pevskega zbora Lek iz Ljubljane. Zbor seje pozneje na prireditvi predstavil še z bogatim repertoarjem izvedb pesmi Gallusa. Ipavca, Adamiča, Deva in drugih znanih avtorjev. Pod vodstvom zborovodje profesorja Milivoja Šurbka so nastopajoči navdušili obiskovalce v sicer za take nastope, ki pritegnejo precejšnje število obiskovalcev, precej neprimernih prostorih lendavskega gradu. Tudi tokratna prireditev je pokazala, da Lendava nujno potrebuje dvorano za kulturne prireditve, saj je bil osrednji prireditveni prostor veliko premajhen za vse obiskovalce. Z recitiranjem Prešernovih pesmi so se predstavili učenci dvojezične srednje šole, nekaj misli o Prešernu in njegovi poeziji pa je navrgel dramski igralec Rajko Stupar. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Lendava Jožef Kocon.V Lendavi podelitev priznanj ob kulturnem prazniku tudi letos ni bilo, saj priznanja za prizadevnost na področju kulturnega delovanja v tej občini že nekaj let podeljujejo ob občinskem prazniku. J. GABOR I Prijeten meščanski večer v soboškem gradu Tretji koncert učiteljev soboške glasbene šole G lasbena šola v Murski Soboti je pomembna kulturna in vzgojna ustanova, svoje učence izobražuje za aktivne, včasih tudi vrhunske glasbene izvajalce pa tudi v poslušalce izbrušenega čuta, ki bodo znali prepoznati prave glasbene stvaritve. Je torej ustanova, ki je ne bi smel pogrešati noben večji kraj, in zelo narobe je, daje šola takšnega pomena v hudi prostorski stiski, kar pa na srečo še ni vzelo volje do dela pretežno mlademu učiteljskemu kolektivu. Po besedah ravnateljice Erne Lukač dela 22 učiteljev na 325 kvadratnih metrih površine, v najem so vzeli še učilnice v evangeličanskem centru. to pa povzroča dodatne finančne obremenitve. Učilnice v šoli so brez žvočne izolacije, zato je poseben problem pri pihalih in trobilih. Pogrešajo tudi dvorano, saj imajo vsak mesec interne produkcije, z javnimi pa se morajo vedno seliti v grad, revija glasbenih šol Pomurja pa bo v kinodvorani. Gradnja nove šole je nujna in soboška občina seje že prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in upajo, da bodo prišli v plan leta 2001-2004, želijo pa si predvsem lastno koncertno dvorano, ki bo koristna za vse Pomurje. Njihov letni koncert ob slovenskem kulturnem prazniku vseh teh stisk ni Kazal. Učitelji so ga pripravili že tretjič zapored v želji, da predstavijo lastno ustvarjalnost, in se občinstvu, predvsem pa svojim učencem in njihovim staršem pokažejo kot odlični interpreti in solisti. Izvajali so dela različnih skladateljev iz različnih obdobij in na večini instrumentov, ki jih poučujejo v glasbeni šoli v Murski Soboti. Nastopili so: Kristjan Borovšak, Štefan Zrinski, Er- nest Lukač, Zora Vrečič, Ema Lukač, Dejan Praši, Felicita Heric, Rudi Vulc. Simon Lubšina, Matej Zavec, Ištvan Varga, Gabriela Bratina, Olga Kous in Željko Ritlop. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da sta bili prvikrat izvedeni skladbi Ištvana Varge Šamaniada z zasedbo klavirja in treh harmonik in skladba mladega pianista Kristjana Borovšaka Faun, ki jo je napisal za flavtistko Felicito Heric ob njeni diplomi. Polna dvorana poslušalcev je doživela lep glasbeni večer, strokovni kolegi pa so koncert ocenili kot kakovosten in na visoki ravni. B. B. L. FOTO: J.Z. I AKCIJE 10. februar 2000, fBIlK Naj... tajnica je Valerija Potep s fotoaparatom po vinogradih Nova akcija: Šopek za tretje življenjsko obdobje našem tedniku smo v sodelovanju z Vrtnarstvom M. Sobota tudi lani »nominirali« 12 tajnic iz naše pokrajine, ki so se potegovale za naslov naj... tajnica z naj... šopkom. Mi- nulo soboto je bilo v Črenšovcih še zadnje dejanje te akcije, in sicer v okviru serije prireditev Zapojmo in zaigrajmo po domače, ki jih vodi Geza Farkaš. V Blaž - še kaj več kot prvi rezač »Cvetje nas spremlja od rojstva do smrti,« je dejala v krajšem nagovoru pred razglasitvijo rezultatov glasovanja za naj... tajnico inženirka agronomije pri soboškem Vrtnarstvu Olga Varga, ki je bila tudi pobudnica in vodja omenjene akcije. S šopkom so vsak mesec obiskali po eno tajnico, ki so jih predlagali direktorji oz. direktorice ali kdo drug, ki jim je ta ali ona tajnica ostala v prijetnem spominu, pa je želel, da bi jo presenetili. Največ glasovnic - okrog 1.1000 - pa se je ob koncu akcije glasilo na ime Valerije Magyar iz podjetja Gidos Lendava (sedaj Gidgrad), kar ji je seveda prineslo laskavi naziv naj... tajnica Pomurja v letu 1999. Vseh preostalih enajst tajnic je zasedlo 2. mesto. Naj... tajnica Valerija je bila presenečena in zelo vesela, ker je prav ona prejela ta laskavi naziv. Šopek zanjo pa je tokrat pripravila Zdenka Matuš. (Foto: N. J.) In zakaj ravno Valerija? V obrazložitvi je bilo rečeno, daje njen delovni prostor »okupiran« z vedrino, ker je vljudna, gostoljubna in ustvarjalna. Priznanja, ki ga je prejela, se je tako razveselila, da so ji prišle v oči tudi solze sreče in zadovoljstva. Seveda je bila vesela tudi posebne nagrade - 7-dnevnih počitnic z Relaksom in Murskim valom na Makarski rivieri. Akcija izbiramo naj.:. tajnico z naj... šopkom je s tem končana, sledila pa bo akcija Šopek za tretje življenjsko obdobje. Predvsem bralci Vestnika naj bi predlagali osamljene starejše ljudi, ki bi jih vsaj za trenutek razveselili z obiskom in podelitvijo šopka ob njihovem osebnem prazniku. J. G. Koliko trsov obreže rezač v eni uri? v c e ne bi imeli raznih običajev, ki se iz leta v leto bolj ali manj ponavljajo, bi bilo življenje pusto. Eden od praznikov je bil v četrtek, 3. februarja, ko so godovali Blaži. Njihov predhodnik je bil armenski škof Blasius, ki se je umaknil preganjanju in dolgo živel v votlini v nepristopnih gozdovih. Nazadnje so ga ujeli, mučili in obglavili. Legenda pravi, da je rešil mladeniča, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost. Blasius - po naše Blaž - velja za zaščitnika zoper bolezni, zato tudi obredni običaj v cerkvah, da duhovnik podrži verniku pod vratom dvoje prekrižanih sveč in moli, da bi bil obvarovan bolezni grla. V Beli Krajini, na Štajerskem in Prekmurju pa velja rek: Blaž - prvi rezač. Na njegov god je treba skoraj obvezno oditi v vinograd in obrezati vsaj tri trte, lahko pa tudi od vsake sorte po eno, in dati rožje v ustrezno posodo z vodo in pustiti v toplem in osončenem prostoru (na primer na notranji okenski polici). Po štirih tednih poganjki pokažejo, kakšna bo letina. Sicer pa preberite, kaj so povedali nekateri Blaževi rezači. Na Ivanjskem Vrhu smo pokramljali z Lojzko Klaneček, lastnico vinograda s 760 trsi, in Andrejem Slogovičem, ki je rezal njeno vinsko trto, saj sama tega ne zna, opravlja pa v vinogradu tako imenovana zelena dela. Ne Lojzka ne Andrej, sicer absolvent agronomije, smer sadjarstvo in vinogradništvo, nista vedele za običaj na blaževo, kljub temu pa sta (instinkt?) prišla v vinograd. Andrej, tudi sam veliki vinogradnik in kletar, pa je vedel nekaj povedati o vinogradniških običajih ob prazniku sv. Vincenca (22. januar), a jih pri Lojzka Klaneček in Andrej Slogovic z Ivanjskega Vrha pri Cerkvenjaku. njih (za zdaj) še ne »prakticirajo.« Lojzka, ki se je po 25 letih dela v gostinstvu upokojila, pa tako rekoč živi za svoj vinograd in nekdanja vinogradniška počitniška hišica je zdaj njen pravi dom. V vinogradu ima šipon,.laški rizling in beli pino. V zadnjih letih živi za svoj vinogradek, skrbi pa tudi za siničke, ki jim pozimi nastavlja sončnice, kosi pa zobajo nastavljena jabolka. Cilika Kocuvan, ki smo jo ogovorili pri rezanju trte v Sovjaku, ni šla na blaževo urezat le ene rozge, ampak je ostala v Vinogradu osem ur. Sama namreč obdeluje vinograde, v katerih je skupno 16.000 trsov: renskega rizlinga, souvignona, traminca, muškat otonela, šipona in rulan-dca. Za lansko letino je povedala, daje bila dobra tako po količini kot kakovosti. Z rezjo je začela kmalu po novem letu, seveda le v dnevih, ko temperatura ni bila nižja od minus dve stopinji Celzija. Neguje običaj, da na blaževo odreže rozgo od vsake vrste trte, jih da v vodo in počaka na poganjke, ki nakažejo vinogradniško letino. Zanimivo: trto reže s škarjami, ki jih drži v levi roki. Zdi se, da pri delu uživa, četudi je sama v velikem vinogradu. V llovcih smo prav tako naleteli na osamljenega rezača Marjana Pe-rhaca, ki se je na blaževo spoprijel z rezjo 8.000 trsov šipona v kombina-tovem vinogradu. Tam je zaposlen že 34 let in počasi se odpravlja v pokoj. Tudi on ni obrezal prvih trsov šele na blaževo, ampak že veliko prej. Podobno kot drugi delavci, je tudi on dobil svojo parcelo in njemu je nekako prepuščeno, doklej bo obrezal vse trte. Povedal je, da je v eni uri mogoče obrezati 34 trstov, torej v osmih urah »očediš« nekaj več kot 270 trsov. Marjan je tokrat samo rezal, kar je seveda strokovno delo, »rožje« pa bo odstranjeval pozneje, morda pa mu bo prišel pomagat kdo od domačih, saj je parcela v neposredni bližini domačije. Med delom je našel tudi pol ure časa za malico. Prav vsi pa nimajo vinogradov na pobočjih in vrhovih, zato pa imajo brajde okrog doma. Tako je v Rado-slavcih, kjer smo ogovorili Rudija Čiriča, ki je obrezoval domačo jurko, hčerki - osemletna Natalija in se demletna Mateja - pa sta rožje zlagali na kupček. Rudi je povedal, da imajo okrog hiše malo šmarnice in klintona, na parceli, ki je čez cesto (in tam smo ga tudi ujeli) pa je večji »lugaš« (latovnik) z že omenjeno jurko. Vse tri vrste grozdja stiskajo skupno in »naprešajo« 600 litrov dobre domače pijače, v kateri prevladuje okus jurke. Če je ne bi zmešali s preostalima samorodnicama, bi se jurka pokvarila. Zanimivo: domačih brajd ne škropijo. Pijače sicer nisem pokusil, ker, ko vozim, seveda ne pijem. Blaževe rezače sem obiskal sredi dneva, ko je bil v vinogradu le tu in tam kak rezač, čeprav je bilo vreme izredno lepo. Nekdo me je »ošvrknil«, češ da bi se moral podali med vinograde in vinske kleti proti večeru, kajti takrat naj bi bilo veliko živahneje in nekaj naj bi se jih' na blaževo tudi pošteno »nacukalo«. Ko bi sv. Blaž ne le bdel nad svojimi zemeljskimi »podaniki«, ampak bi jim lahko tudi kaj spregovoril, bi jih pošteno pokaral. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE... AVTO. Danes objavljamo drugo četrtinko treh slik - daril, ki jih lahko ves mesec februar zbirate in sestavljate, 24. februarja pa bomo objavili zadnji del slik - daril 1. kola. Potem jih OBVEZNO nalepite na kupon, objavljen v prejšnji številki Vestnika, in v sredo, 1. marca, bomo dopisnice razvrstili. Iz vsakega kupa bomo izžrebali tri dobitnike daril - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico. Rezultate žrebanja bomo objavili 2. marca 2000. V začetku vročega poletja 2000 bomo izmed vseh prispelih dopisnic izžrebali glavni dobitek - avto. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih igrah Vestnika. Izpolnjen kupon pošljite samo na dopisnici do 29. februarja na naslov: Podjetje za informiranje, d. d. Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota wswk, 10. februar 2000 KMETIJSTVO Krompir za leto Ferenckovi na Kobilju bodo še kmetovali Priporočena sortna lista K metijski inštitut je izdelal v sodelovanju s strokovno skupino za poljedelstvo priporočeno listo zato, da pomaga pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše Hlev bo treba povečati Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov sorte krompirja, ki bo prilagojena našim rastnim razmeram. Priporočena sortna lista je razdeljena po zgodnosti na štiri dele in vključuje devetnajst sort. Pri pripravi se vedno upoštevajo razširjenost in pomembnost sort ter primernost za posamezni namen pridelovanja. Sorte so razdeljene v štiri kategorije: nosilne sorte, sorte v uvajanju, sorte v opuščanju in domače sorte. Nosilne sorte so med pridelovalci in porabniki zelo razširjene in uveljavljene, morajo pa biti kakovostne. Sorte v uvajanju so na našem trgu nove, se pa zaradi dobrih lastnosti uveljavljajo pri pridelovalcih in porabnikih. Sorte v opuščanju so še vedno priporočene za pridelovanje, se pa pojavljajo nove in boljše, ki jih bodo nadomestile. V kategorijo domačih sort so uvrščene pomembnejše kakovostne sorte, ki so še vedno zanimive za pridelovanje, na voljo pa je dovolj kakovostnega semena. Preglednica: Priporočena sortna lista krompirja v Sloveniji za leto 2000 Kmetijo bo prevzel Tomaž, ki se bo vpisal v srednjo kmetijsko šolo asi za tradicionalni način kmetovanja na nekaj hektarjih zemlje in z dvema ali tremi repi v hlevu so minili, saj ne zagotavljajo niti dostojnega preživetja. Evropskemu načinu življenja se morajo prilagajati tudi kmetijci, saj bodo v povezani v Evropi lahko preživeli le tisti, ki se bodo prilagodili njenim zahtevam. Žal je evropsko primerljivih kmetij pri nas še malo, vedno več ije sorte Srednje pozne sorte Pozne sorte ije sorte Adora Arinda Carlingford Agria Kresnik Concorde Cvetnik Fianna Maris Bard Jana Desiree Kennebec Minerva Escort Ulster Sceptre Frisia Vesna Romano Sante pa je takšnih, ki to želijo postati. Kobilje je bilo nekoč tipično kmetijsko naselje, danes pa so mnogi hlevi ostali prazni in podobna usoda čaka tiste, kjer je zdaj še kakšno govedo ali dve. Na prste ene roke bi lahko našteli kmetije, ki se uvrščajo med trdnejše in pred katerimi je prihodnost. Kmetija Pavla co in brata. In slednji, ki je kakšno leto mlajši, noče pri delu prav nič zaostajati za Tomažem. Ferenckovi so že pred poldrugim desetletjem spoznali, daje potrebno način kmetovanja spremeniti in v letu 1987 so zgradili nov hlev. V njem je zdaj 10 krav molznic in 35 zemlje ni težko dobiti v najem, saj je vedno več takšnih, ki kmetovanje opuščajo, in zemlja ostaja neobdelana. Neobdelane pa bi je bilo še več, če ne bi že v preteklosti tretjine vseh površin na tem območju prevzelo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Nad pitanci se ne pritožujejo, le s teleti so težave, saj jih sami nimajo dovolj, na trgu pa jih je težko dobiti. Reja krav molznic se zdaj še najbolj splača, vendar je pri mleku potrebna previdnost, saj že najmanjša pomanjkljivost vpliva na kakovost, od te pa je odvisna tudi cena. Ferenckovi Zgodnje sorte - opisi ADORA - ima svetlo rumeno barvo mesa in kožice. Uporablja se kot jedilni krompir. Gomolji so ovalni in imajo plitva očesca. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Cveti redno, cvetovi so temno rdeči. Nastavlja manj zelo debelih gomoljev. Spada med nosilne sorte. Občutljiva je za virusne bolezni, srednje občutljiva za plesen na listih, odporna proti plesni na gomoljih. Adora je primerna za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, saj zgodaj tvori debele gomolje. Primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino. KRESNIK - spada med domače sorte in je namenjen za uporabo kot jedilni krompir na domačih vrtovih (kot zgodnja pridelava) in za prodaji na tržnicah. Je čvrst solatni tip. Barva mesa je bela, barva kožice svetlo rjava. Je slovenska sorta. Gomolji so izrazito podolgovati in na koncu zaviti (rogljičar). Gomolji so številni in srednje veliki. Sorta je občutljiva za viruse, srednje odporna pa proti plesni na listju in gomoljih. Sorta ni primerna za strojni izkop. Po daljšem skladiščenju so pogoste nekroze na gomoljih, ki jih povzroča virus Yntn. Primerna je za pečenje konec maja in junija. Prideluje se lahko pod zaščitno tkanino, manj primerna pa je za skladiščenje, saj se na površini gomoljev pojavijo nekroze. Po daljšem skladiščenju postanejo gomolji na koncih sladki. MARIS BARD - spada med nosilne sorte. Ima velike podolgovate gomolje, ki so ovalni, imajo belo barvo mesa in kožice. Je odlična jedilna sorta, čvrst solatni tip, ki daje pri ranem izkopu visoke pridelke. Dobro je. odporna proti zvijanju listov in krastavosti, zelo dobro proti krompirjevi plesni in virusu Yntn (kodravost), manj pa je odporna proti prstanasti oziroma obročkasti nekrozi gomoljev. Listi so veliki in temno zeleni, dobro pokriva tla in zelo cveti. Občutljiva je za rjavo pegavost. MINERVA - spada med novejše sorte. Barva mesa je rumena, kožice pa svetlo rumena. Uporablja se kot jedilni krompir. Razvije več srednje debelih stebel in dobro prekrije tla. Listi so srednje veliki, cveti malo, gomolji so šte- Ferencka v spodnjem koncu vasi je gotovo ena takšnih, saj najstarejši vnuk Tomaž letos končuje osnovno šolo in bo šolanje nadaljeval na srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Že zdaj poprime za vsako delo na kmetiji, tudi s traktorjem zna že vse postoriti in on bo po vsej verjetnosti tisti, ki bo prevzel kmetijo. Delo na kmetiji ga veseli in zanima, z dogajanjem na njej pa je celo bolj na tekočem kot dedek Pavel, ki je zdaj, ko se je upokojil, »ta glavni« na kmetiji. Domači sin in snaha sta zaposlena, vendar po službi pomagata pri kmetovanju, na kmetiji dela še Pavlova žena, Tomaž pa ima še sestri- vilni, srednje veliki, ovalni, s srednje plitvimi očesi. Sorta je občutljiva za . krompirjevo plesen na listih in odporna proti virusu Yntn. Srednje občutljiva je za navadno krastavost krompirja. Meso je srednje rahlo, malo moknato in vlažno. Je odlična zgodnja jedilna sorta, primerna za pridelovanje pod prekrivno tkanino. ULSTER SCEPTRE - je sorta v opuščanju in spada med zgodnje sorte krompirja. Gomolji so podolgovato ovalne oblike, s svetlo rjavo, tanko in gladko kožico. Meso je belo, očesa so plitva. Je srednje odporna sorta proti plesni na listju, plesni na gomoljih in navadni krastavosti. Uporabljamo jo kot jedilni krompir. Je čvrst solatni tip. Primerna je za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, tudi pod prekrivno tkanino. Srednje odporna je proti plesni in občutljiva za virusne bolezni. Zelo občutljiva je za mehanske poškodbe. ESNA - je pomembnejša domača sorta. Ima rumeno barvo mesa, barva kožice je svetlo rumena. Oblika gomoljev je okrogla, v polni zrelosti imajo gomolji precej globoka očesca. Slabo je odporna proti plesni na listju in gomoljih, zelo dobro pa je odporna proti navadni krastavosti. Občutljiva je za virusne bolezni. Je jedilni krompir, po tipu kuhanja pa spada med dokaj čvrste solatne tipe. Sorta je primerna tudi za strojni izkop in dolgo skladiščenje. Vse zgodnje sorte so primerne za ekološko pridelovanje, če so sajene zgodaj in pokrite s prekrivno tkanino. (se nadaljuje) METKA BARBARIČ, UNIV. DIPL INŽ. AGR. KSS ZA POMURJE ■ Izobraževanje kmetovalcev V vinotoču Smodiš v Otovcih bo 11. februarja ob 15.00 in 12. februarja ob 9.00 tečaj o žganjekuhi. V Beltincih pa bo v gasilskem domu 11. februarja ob 9.00 predavanje: Tehnološke zahteve poljščin, tržni red za pšenico. Istega dne bo v Vinogradniškem centru v Ivanovcih ob 17.00 kletarski večer. V Mostjah bo 14. februarja ob 9.00 v vaškem domu predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, intervencije v kmetijstvu. • • 15. februarja bo na kmetiji Žižek na Šafarskem ob 15.00 prikaz rezi sadnega drevja. Istega dne bo v Gornji Radgoni v gasilskem domu ob 9.00 predavanje: Strniščni dosevki kot osnova kakovostne voluminozne krme in ohranjanje rodovitnosti kmetijskih površin. V Dobrovniku bo v dvorani KS 15. februarja ob 9.00 predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, intervencije v kmetijstvu. Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu bo 15. in 16. februarja ob 9.00 pra-šičerejski posvet o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev. V Veliki Polani v dvorani občine bo 16. februarja ob 9.00 predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, intervencije v kmetijstvu. Istega dne bo v hotelu Diana od 9.00 do 15.00 vinogradniško-vinarski posvet za vinogradnike Pomurja. V Lendavi v prostorih KSS bo 16. februarja ob 10.00 predavanje: Pridelovanje vrtnin v zaščitenem prostoru. V Križevcih pri Ljutomeru v gostilni Zor- ko pa bo ob 17.00 istega dne predavanje: Zdravje in nega konjskega kopita. V Murski Soboti v sejni dvorani ŽVZ-ja za Pomurje bo 16. in 17. februarja ob 9.00 dvodnevni tečaj za rejce drobnice. V Turnišču v dvorani KS bo 17. februarja ob 9.00 predavanje: Zelenjavni vrt. Istega dne bo na Kobilju ob 9.00 v dvorani KS predavanje: Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, intervencije v kmetijstvu. pitancev, saj Pavel pravi, da le tako lahko višje ovrednoti doma pridelano krmo. Gospodarijo na 35 hektarjih zemlje, vso potrebno osnovno krmo za živino pridelajo sami, ostanejo pa tudi presežki, ki jih prodajo. S pšenico so jeseni zasejali 13,5 hektarja njiv in prodali bodo ves pridelek. Seveda jih nekoliko skrbi, saj nov tržni red za pšenico določa drugačne pogoje odkupa, in še ne vedo, komu bodo prodali pšenico. Koruzo, ki jo bodo spomladi zasejali na sedmih hektarjih, bodo pokrmili živini, za živino pa bo ostal tudi ječmen, ki ga imajo posejanega na poldrugem hektarju. Ferenckovi že več let pridelujejo tudi sladkorno peso, letno ji namenijo okoli 5 hektarjev njiv, in tudi letos jo bodo sejali, saj so bili z lanskim pridelkom in iztržkom zadovoljni. Krmo za živino pridelujejo tudi na travnikih, sicer pa pravijo, da tod oddajajo dnevno okoli 150 litrov mleka, mleko pa zagotavlja tudi redni mesečni vir prihodkov. Čeprav so vse živali v kontroli A, plemenskih telic ne prodajajo, saj jih obdržijo za reprodukcijo lastne črede. Ferenckovi razmišljajo o širitvi hleva, še posebej, če bo Tomaž ostal na kmetiji, vendar jim parcela, kjer že stoji hlev, to onemogoča. Za gradnjo hleva imajo na voljo drugo parcelo, vendar so težave, ker ni zazidalna. Poskušali so že z različnimi vlogami na državni ravni, tudi občina je posredovala, vendar državna birokracija ostaja neživljenjska. Novi hlev bi potrebovali predvsem za obnovo plemenske črede, pravi Pavel, pa tudi sicer bi obseg . reje kazalo povečati. Mehanizacije za pridelavo potrebne krme imajo dovolj, tudi zemlje ne primanjkuje in vse to bo potrebno izkoristiti. LUDVIK KOVAČI Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je še naprej skromna, po pujskih pa tudi ni pretiranega povpraševanja. Tako so rejci pred tednom ponujali le 17 živali, starih od 10 do 12 tednov in težkih od 18 do 25 kilogramov. Za par so zahtevali od 15 do 16 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 14 pujskov. Ne, ne, to ni za kulturni praznik! pu-starter 10/1 65,47 Semenarna Kalia, Murska Sobota tovarniško ime pakiranje mpc o SIT/kg pu starter. 50/1 62,76 bek 1 10/1 51,84 bek 1 50/1 - 49,14 bek 2 10/1 48,60 bek 2 50/1 48,60 s-super 10/1 74,37 s-super 50/1 71,65 tl-štarter 10/1 56,70 bro-štarter 10/1 69,50 bro finišer 10/1 62,10 ns-k (za nesnice) 10/1 58,71 ns-k 50/1 56,00 pur-štarter 10/1 84,36 krmilo za kunce 10/1 73,70 vitaredin 2/1 284,20 bovisal 5/1 139,70 otrobi 40/1 21,38 kostovit 2/1 229,50 Agrooprema Potrošnik, Murska Sobota tovarniško ime pakiranje mpc v SIT/kg pu-predstarter 10/1 10,62 pu-starter 10/1 74,80 pu starter 50/1 71,60 bek 1 50/1 55.40 super bek 35 10/1 85,50 super bek 35 50/1 82,20 tl-štarter 10/1 64,40 bro-štarter 10/1 79,70 bro-finišer 10/1 70,80 ns-k (za nesnice) 10/1 66,80 krmilo za kunce 10/1 65,40 lizalni kamen za krave kos 647,70 živinska sol 50/1 29,80 vitaredin 2/1 294,90 bovisal 5/1 150,90 kravimin 3 bio Zn 5/1 273,10 kravimin 6 bio Zn 5/1 187,20 pravimin 1 5/1 294,96 otrobi 25/1 25,04 kostovit 2/1 319,20 SKZ Kmetovalec, Ljutomer tovarniško ime pakiranje mpc v SIT/kg s- doj 40/1 45,62 pu-starter 40/1 64,62 bek 1 40/1 47,00 super bek 35 10/1 75,00 super bek 35 40/1 73,12 tl-štarter 10/1 61,00 tl-štarter 40/1 67,35 tl-pit 1 40/1 37,80 bro-štarter 10/1 68,40 bro finišer 25/1 62,56 ns-k (za nesnice) 10/1 61,80 krmilo za kunce 10/1 59,70 supermix 3% pr 30/1 151,63 supermix 3% gov 30/1 116,33 supermix 3% krave 30/1 128,53 supermix 4% pl.s 20/1 163,30 supermix 4% pu 20/1 261,70 vitaredin 2/1 242,50 kostomin 2/1 236,50 kravimin 3 bio Zn 25/1 213,20 kravimin 6 bio Zn 25/1 146,40 pravimin 2 25/1 205,20 pravimin puj 25/1 289,00 pravimin pit 25/1 227,40 krmilna moka 50/1 18,57 mesna moka 25/1 70,00 sojine tropine rinfuza 52,80 bučne pogače 50/1 51,84 ribja moka 50/1 159,68 pšenični otrobi 40/1 17,60 supramin F-4 30/1 431,16 supramin KPM 2 30/1 268,83 supramin Z-6 30/1 263,23 Gselman G-40 20/1 280,80 Gselman G-43 20/1 240,45 Gselman G-74 20/1 393,60 Gselman G-36 20/1 163,50 ječmen rinfuza 29,30 oves 40/1 29,12 IZ NAŠIH KRAJEV 10. februar 2000, VBMI Aktualno iz naših krajev Telehiša na Kobilju Poudarek razvoju kraja okviru projekta Učenje za življenjsko uspešnost, ki ga je v letu 1998 odobrila Evropska unija in ga podpira ter sofinancira program Phare Čredo, potekajo na Kobilju že nekaj mesecev redna študijska srečanja oziroma študijski krožki na temo Ustanovimo te- lehišo. Udeleženci študijskih krožkov, ki so večinoma domačini - Kobi-Ijčani, obravnavajo na posameznih srečanjih točno določene teme ter iščejo optimalne rešitve, odgovore na različna vprašanja, ki se nanašajo na lokacijo, opremo, delovanje, upravljanje ... telehiše. Zelo pomembno je, da so se udeleženci prostovoljno lotili izvajanja projekta, seveda z željo, da s svojimi sposobnostmi, znanjem, izkušnjami in idejami prispevajo k ustanovitvi telehiše na Kobilju. Ob koncu študijskih krožkov bodo udeleženci usposobljeni za aktiviranje telehiše, za pomoč pri izvajanju njene dejavnosti ter za sodelovanje pri načrtovanju nadaljnjih aktivnosti in nalog v okviru delovanja telehiše. Kobiljanska telehiša bo predvidoma zaživela v letošnjem maju na panonski domačiji številka 66 na Kobilju. Z njeno ustanovitvijo bo krajanom in tudi širši javnosti omogočen dostop do najrazličnejših informacij ter dana možnost koriščenja uslug in storitev telehiše. Program dela sicer še ni formiran, predvideno pa je opravljanje manjših administrativnih del, organiziranje različnih tečajev (računalništvo, tuji jeziki...), organiziranje strokovnih seminarjev, poslovnih srečanj, srečanj interesnih skupin, koordiniranje dejavnosti, trženje spominkov, vinoteka, promoviranje Kobilja, načrtovanje in -priprava projektov, izdelava raznih strategij itd. Vsekakor bo poudarek na turističnem, gospodarskem in kulturnem razvoju kraja. JOŽICA TOPLAK ■ Iz naših krajev Beltinci V beltinski občini že nekaj časa pripravljajo projekte za gradnjo kanalizacijskega sistema. Rok za izdelavo vse potrebne dokumentacije je julij leta 2000. Dotlej naj bi pripravili ustrezne akte in izbrali najboljšega ponudnika del. M. J. Lipovci Pri kapeli ob glavni magistralni cesti bi bilo treba sanirati bankine, ki visijo k robu asfalta. Po mnenju strokovnjakov naj bi bankine bolje povezali in izravnali. M. J. Lipa Prizadevajo si, da bi čimprej uredili cesto v smeri Beltinci-Lipa-Gomilica. Pri servisu Toyota v Lipi je namreč odsek ceste v zelo slabem stanju, predvsem ob deževju. Ker je del magistralne ceste v državni lasti, pričakujejo, da bodo po opravljenih ogledih to prometnico uredili. M. J. Beltinci Kmečka ulica v Beltincih bo v prihodnosti doživela nekatere spremembe. Le-te se nanašajo na izmero parcel in na dovoljenje za izvajanje obdelave kamna na skrajni severni strani novih parcel. Tako bi bilo mogoče v podaljšanem prizidku urediti poleg skladišč tudi delavnico za obdelavo kamna. M. J. Dokležovje V tem kraju si prizadevajo, da bi beltinska občina zagotovila dodatna sredstva v višini dveh milijonov, ki nastajajo pri ureditvi telovadnice za potrebe podružnične osnovne šole in vrtca. Učenci od prvega do četrtega razreda nimajo ustreznega prostora za izvajanje telesne vzgoje. Ker bi bila novogradnja predraga, se zavzemajo za preureditev obstoječe vaške dvorane v kombinirano športno dvorano. M. J. Za lepšo podobo beltinskega parka O bnova beltinskega parka postaja zadnje čase zopet aktualna. V tej zvezi je ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote izdelala ureditveni načrt, ki naj bi omogočal uresničitev davnih želja številnih Beltinča-nov. V ta namen pripravljajo javno razgrnitev ureditvenega načrta, kar bi omogočalo večje posege v ta naravni rezervat. Tako načrtujejo, da bodo v grajskem parku uredili neposredno okolico gradu in jezera - gamoznice, katerega bi nekoliko zmanjšali, hkrati pa naredili vodomet. Prav tako bi naredili otroška igrišča in javno razsvetljavo. V športnem parku pa načrtujejo gradnjo več parkirišč in športnih igrišč. Bližnje zelene površine bi radi izkoristili za igranje tenisa, odbojke, košarke, balinanja in mini golfa. Obenem se ogrevajo za gradnjo servisnih ter spremljajočih objektov in lokalov. Na skrajnem zahodnem delu parka pa naj bi omogočili gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Za vse načrtovano bo potrebno pridobiti še soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. M. JERŠEi Sedež Reformatorske krščanske cerkve Slovenije je v Motvarjevcih Cerkev brez križa, svetih podob, dobrin in zlatnine Pripadniki reformatorske veroizpovedi živijo v Motvarjevcih, Čikečki vasi, v Središču, na Hodošu Sloveniji živi okoli sedemsto pripadnikov reformatorske veroizpovedi. Pravimo jim tudi kalvinci. Sedež te cerkve je za našo državo v Motvarjevcih na Goričkem in njihov škof oziroma predsednik je gospod Geza Puhan. Ogledali smo si njihovo cerkev, ki je brez običajne opreme, kot smo jo vajeni videvati v katoliških in delno tudi evangeličanskih cerkvah. In od kod ter od kdaj izvira kalvinizem? Gre za smer reformirane krščanske cerkve, nastale v času protestantizma v 16. stoletju. Utemeljitelj je Jan Calvin s svojo študijo o kristjanih iz leta 1536 in 1541. Organiziral je cerkveno življenje v Ženevi v Švici. Od tam se je razširila v Nemčijo, Francijo, na Nizozemsko, v Anglijo in na Škotsko. Pozneje v ZDA, na Madžarsko in drugam. Ob luteranstvu je to najvplivnejša reformirana cerkev. Poudarja absolutno božjo suverenost. Bog je že vnaprej izbral nekatere za odrešenje in druge za pogubljenje. Na to izbiro ne moreta vplivati ne človek s svojim ravnanjem ne Cerkev z obredi in zakramenti. Na človekovo izbranost kažejo trdna vera, poslušnost božji besedi in predanost poklicnemu delu v božjo slavo. Kalvinizem naj bi bil ena glavnih duhovnih oblikovalnih sil pri nastajanju modernega meščansko- kapitalističnega sveta. Predsednik Reformatorske krščanske cerkve v Sloveniji gospod Geza Puhan je povedal, da živi največ njihovih vernikov v Motvarjevcih, kjer imajo svojo cerkev. V sosednji Čikečki vasi uporabljajo za obrede evangeličansko cerkev. Svojo cerkev imajo tudi v Središču pri Prosenjakovcih. Pripadnike imajo v Kruplivniku in na Hodošu. Tudi tukaj jim je za obrede na voljo evangelčanska cerkev. Pripadnike imajo tudi drugod po Sloveniji. Gre za razseljene domačine. Skupaj jih je okoli sedemsto. Nimajo lastnega “farara” oziroma duhovnika. Verske obrede zdaj opravlja izmenično štirinajstdnevno duhovnik iz Madžarske. Vsak petek popoldne prihaja učit verouk v Motvarjevce in Središče. Verniki so predvsem madžarske narodnosti. Zakonci rojevajo malo otrok. To je veljalo predv-sem za preteklost. To so opra- V juniju lanskega leta smo objavili fotografijo Štefana Lebarja s Kapce, ki je nemočen stal pred golimi zidovi svoje hišice, ki je pogorela do tal. Bralce smo pozvali, naj bi po svojih močeh pomagali, da bi nesrečnik dobil že pred zimo primerno streho. Ne moremo reči, da je bil odziv tak, da je »presegel vsa pričakovanja«, pomembno pa je, da so se nekatera srca omehčala in človek se je pred zimo vselil v hišico, ki je lepša, tudi toplejša in bolje opremljena kot prejšnja, čeprav za zdaj še nima elektrike. Lenart Sredi prejšnjega tedna so lenarško zasebno podjetje Trgoprevoz obiskali predstavniki romunske tovarne UTB in se pogovarjali o okrepitvi sodelovanja. Lenarški Trgoprevoz ne le da prodaja traktorje, ampak zanje izdeluje tudi vedrio več delov. Letno prodajo na slovenskem trgu 500 traktorjev, 300 pa jih izvozijo v Bosno, želijo pa prodreti tudi na Kosovo (F. Br.) videvali s tem, da z enim potomcem ni potrebno drobiti posesti in ostane kmetija trdna. V cerkvi nimajo svetih slik, križa, svečnikov. Imajo prižnico, darilno mizo in manjše orgle. Nad prižnico je Calvinov grb z napisom: Če je Bog z nami, kdo je proti nam? Spoved je skupinska. Po njej dobi vsak košček domačega kruha in iz keliha spije požirek rdečega vina. Verniki ne prinašajo v cerkev dobrin in zlatnine. Letno zberejo le manjšo članarino, kije za nujne stroške. F. Š.i t < Predsednik oziroma škof Reformatorske krščanske cerkve Slovenile gospod Geza Puhan v motvarjevski cerkvi, ki se odlikuje s preproščino. Foto: F. Š. Na kratko Benedikt Občina Benedikt in Nova Kreditna banka Maribor bosta omogočila ugodne kredite za pospeševanje malega gospodarstva v benediški občini. V ta namen so razpisali 35.000.000 kreditov, za katere bo treba plačati le temeljno obrestno mero (TOM + 0). Znesek posojila bo največ 50 odstotkov od predračunske vrednosti, rok vračanja pet let, najmanjši znesek pa dva milijona tolarjev. Kredite bo treba vračati šele po šestih mesecih po odobritvi. (J. Ž.) Šalamenci Upajmo, da se bosta podvizala z delom tudi Štefan in prijateljica in bo bivanje v hišici sčasoma še prijetnejše. Štefan je vsem, ki so kakorkoli pomagali (tudi na ta način, da je po novem zemljišče vpisano v zemljiško knjigo), hvaležen. - Foto: Š. S. Turistično društvo Šalamenci je prvo tovrstno društvo v puconski občini. V svoji bogato razvejeni dejavnosti ima pod svojim okriljem sekcijo žena, kije že od nekdaj znaha po domačih dobrotah, kijih z uspehom predstavlja po Sloveniji. Tudi priznanja niso izostala. Sekcija pa je navezala tudi stike s podobnim društvom v Breznu oz. Podvelki. Izmenjali so že obiske in tudi razstave domačih dobrot. (J. Ko.) D/XE MOBIL Ob Dravi 3a, tel.: 062 783 828, PAAM AVTO d. o. o. Bodite racionalni - kupujte pametno! slika je simbolična MOTOR ZALE 1.699.000 SIT 1500 cm3 + klimatska naprava + servo + centr. zaklep. + el. pomik stekel + letnik 2000 KREDITI NA POLOŽNICE ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO! WSHK, 10. februar 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Štorklje in ljudje se vračamo Dovolj mu je bilo Maribora Zaslužek si je potrebno znati najti Dolge mesece V Otovcih na Goričkem, v bližini razvpitega nočnega lokala s plesalkami, ki pa je spet zaprt, stoji hišica iz sanj mlademu upokojencu - konjiček (kaj pa je 58 let, se tolaživa on in spodaj podpisani!). Emil tudi “remenke Škraba” Horvatovi hiši pa nista pravljična Janko in Metka, ampak živijo v njej: 84-letna Frančiška, njen 58 letni sin Emil in njegova žena Silva oziroma Frančiškina snaha. 16 let je bil star Emil Horvat, ko je krenil z goričkih Otovec v Vuzenico, kjer se je učil za zidarja. Po končani poklicni šoli je delal na mnogih gradbiščih, zlasti na gradbiščih hidroelektrarn. Med delom je končal še gradbeno delovodsko šolo. Vmes seje seveda poročil z Mariborčanko Silvo, ki je bila dolgo časa zaposlena kot šivilja v PIK-u, pozneje pa je delala v Zlatorogu, in s prihranki sta kupila stanovanje v manjšem bloku. Morda bi še ostala v Mariboru pri svojih otrocih, toda dravogradski Kograd, pri katerem je bil Emil zaposlen, je šel v stečaj, delavci pa na čakanje. Emil ni dočakal nove uradne zaposlitve, ampak - upokojitev. »Ko sem pred dobrimi štiridesetimi leti odhajal z doma, da bi si ustvaril boljše življenje, kot sta nam ga lahko dala mati in oče, seveda niti pomislil nisem, da se bom kdaj za vedno vrnil. V svojih najlepših oziroma najbolj delavnih letih sem sicer prihajal občasno domov na obiske, zlasti ob praznikih, toda da bi ostal, o tem nisem razmišljal. Po 1990. letu pa sem se vračal v rojstni kraj že večkrat letno, saj je oče umrl in mati je ostala vdova. 1992. leta, ko pa sem ostal brez zaposlitve v Kogradu, pa sva bila z ženo manj v Mariboru in več v Otovcih, kajti odločila sva se, da hišico temeljito obnoviva. Z leti sva uredila tudi okolico In sedaj je tod kar lepo uživati jesen življenja.« Tako je dejal Emil. V novo okolje, v katero sta se za vedno vrnila, saj sta v Mariboru stanovanje prodala, se je zelo vživela Horvatovi iz Otovec: Emil, Frančiška in Silva radi takole posedejo za mizo, se kaj pogovorijo, spijejo kavico ali kaj drugega. Marsikdo jim morda to celo zavida. - Foto: Š. S. tudi žena Silva, ki pa ima kar nekaj konjičkov: goji veliko različnih rož, nabira gobe, skrbi za kozo, zajčke in dva mačka. Emil, ki je vešč zidarstva, tudi ne miruje, ko pa je treba na domačiji še vedno postoriti kaj »zidarskega«. Tako je postavil lepo ograjo in še kaj. Rad se odzove tudi, ko ga kdo ogovori, ali bi mu morda šel opravit to ali ono zidarsko delo. To, kar mu je bilo nekoč poklic, mu je zdaj kot veliko bere časopise in spremlja dogajanja v športu. Frančiške pa tokrat nisem spraševal o njenem življenju, smo pa o njej in možu nekaj malega zapisali pred leti, ko sta praznovala visoko obletnico zakonske zveze. Zdaj je, žal, že vdova, toda dobro, da sta se vrnila sin in snaha in da se v domači hišici lepo razumejo. Vsi pa komaj čakajo, da bo pomlad, kajti tedaj bo še lepše, saj bo cvetelo tisoč cvetov. Š. SOBOČAN ■ Drobne umetnine za Ameriko, Italijo ... V elika noč bo letos šele 23. aprila, a Herman Rajsar od Grada na Goričkem že pridno “Škraba remenke”. Gre pravzaprav za droben spominek, ki si ga podarjajo naši ljudje ob veliki noči. In zaradi svojega lepega videza so postali Rajsarjevi pirhi lep spominek iz Prekmurja. Delo si je potrebno znati poiskati. Herman ima pri Gradu na Goričkem gostilno in od kar je gostiln tam “kot listja in trave”, je dohodek manjši. In namesto da bi podjeten mož sedel križem rok, se je spomnil očetove spretnosti oziro- ma “škrabanja remenk”, kot se temu reče po domače. Njegov že pokojni oče Alojz Rajsar, ki je bil znan tudi kot ljudski glasbenik, se je naučil te spretnosti v Motovilcih pred davnimi leti. Leta 1955 je bilo sinu Hermanu 13 let in takrat je znal že lepo barvati in praskati jajca. Herman Rajsar od Grada s svojimi “remenkami". Foto: F. Š. V Motvarjevcih imajo najbolj varčno cestno razsvetljavo v Sloveniji Zdaj se na Goričkem s to dejavnostjo ubadajo še drugi, a je nekako pozabljen dejanski izvor tega početja. Oče Alojz Rajsar je sprva jajca le barval rdeče. Slučaj je nanesel, da je videl pri delu sta- Dolina miru ob Kobiljanskem potoku Posest v Motvarjevcih kupujejo razumniki iz Murske Sobote in Ljubljane aselje Motvarjevci leži v mirni dolini ob Kobiljanskem potoku. Do meje z Madžarsko je okoli 500 metrov. Po štetju prebivalstva iz leta 1918 je bilo v vasi 628 prebivalcev, zdaj jih je 239. V letih 1950 do 1960 je padlo število celo pod 200. Po letu 1980 se prirast prebivalstva postopoma povečuje. Okoli 70 odstotkov je Madžarov in 30 odstotkov Slovencev. Zadnji dve Jetije predsednik Krajevne skupnosti gospod Geza Puhan, ki je tudi narodnostni svetnik v občini Moravske Toplice, kamor to območje sodi. Predseduje Reformatorski cerkvi Slovenije in je predsednik madžarske narodnostne skupnosti občine. Sredi letošnjega januarja je bil izvoljen tudi za predsednika Športnega društva Motvarjevci. To seje preimenovalo iz dosedanjega Nogometnega kluba Prosenjakovci in je zelo dejavno, kar dokazujejo številni dobljeni pokali. Do leta 1962 so imeli v vasi popolno osnovno šolo, kije delovala 110 let. Otrok je bilo vedno manj, zato so imeli pouk le za nižje razrede, in sicer do leta 1966. Višje razrede so obiskovali otroci v Fokovcih in Kobilju. Z zgraditvijo nove dvojezične šole v Prosenjakovcih leta 1982 so vse tukajšnje otroke prešolali tja. Dvanajst otrok obiskuje tudi tamkajšnji vrtec. Največ prebivalcev se vozi delat v soboško Muro, v tamkajšnje trgovine in drugam. Leta 1997 so postavili edinstveno ce- stno razsvetljavo v Sloveniji. Porabi malo elektrike, saj svetijo le 38-vatne žarnice, drogovi pa so visoki le štiri metre in pol. Razsvetljavo so uredili tudi na pokopališču in pripeljali glavni električni vod do nogometnega igrišča oziroma do prihodnjega športnorekreacijskega centra. Vas ima samopostrežno trgovino in sodobno gostišče. Za kraj je velikega pomena ekonomska enota Kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer dela precej domačinov. Ukvarjajo se s poljed- elstvom in živinorejo. Lani in predlani so položili asfalt po vaških ulicah v dolžini 610 metrov. Uredili so tudi več kot dva kilometra nekdanje cestne povezave z Dobrovnikom in Bukovniškim jezerom. Spomladi bodo asfaltirali kilometer ceste do pokopališča. Z deli so pričeli lani, vendar jih je presenetila rana zima. Uredili so prek 30 cestnih prepustov na območju celotne krajevne skupnosti in obnovili okoli tri kilometre cest, ki vodijo do naseljenih hiš. Letos bodo v celoti obnovili vaški dom za potrebe gasilske in kulturne dejavnosti. Napeljali bodo tudi centralno ogrevanje in dozidali prostor za krajevno skupnost. V spodnjem koncu vasi je praznih okoli dvajset domačij. Tri so kupili razumniki iz Murske Sobote, propadajoči vaški mlin pa sta kupila zakonca Kralj ----- Predsednik Krajevne skupnosti Motvarjevci gospod Geza Puhan. Desno za drevoredom je nogometno igrišče, levo je viden del varčne cestne razsvetljave in tam stoji reformatorska krščanska cerkev. Foto: F. Š. iz‘Ljubljane. Žena, ki je akademska slikarka, si bo tu uredila atelje, v pritličju pa bo mlinarski muzej. V zadnjem času so namestili številne smerokaze in lične turistične oznake. Dobili so tudi oddajni signal za mobilno telefonijo. Kraju je v veliko pomoč pri reševanju komunalne in druge problematike Občina Moravske Toplice. FRANČEK ŠTEFANECi rejšega sovaščana Krenosa. On je jajčka krasil z različnimi liki. Bilo je to že leta 1920. Pri delu se je uporabljalo vosek in oče je vzorec oblikoval tudi s staro britvico. Herman Rajsar se spravi k delu že vsaj dva meseca pred veliko nočjo. Povpraševanje za te narodopisne izdelke je precejšnje in morajo biti pravočasno pripravljeni v dovolj velikem številu. Herman jajca najprej skuha, jih zgladi, pobarva in začne jedkati oziroma “škrabati”. Na vsakem jajcu je udejanjena njegova, a nekoliko drugačna domišljija. Kot si mora slikar zamisliti, kaj bo narisal na platno, tako si Herman izmisli različne okrasne oblike, elemente; rože, srčke,... Vsak njegov izdelek je unikat. Ni torej čudno, da krasijo ti drobceni ljudski okraski domove Američanov, Italijanov... Herman okrasi dnevno od 10 do 20 velikonočnih pirhov. Rojevajo se mu vedno novi in novi motivi in tudi volje mu ne manjka. F. Š. ■ x S Žižkovi luščijo seme so tisti časi, ko še ni bilo televizije in smo si dolge zimske večere krajšali s česanjem perja in luščenjem bučnega semena, vmes kaj popili, na koncu (tam okrog polnoči) pa so ženske postavile na mizo tepsijo presnih pogač ali koruzne zlevanke! Vzrok, da semena ne luščimo več toliko kot nekoč, je tudi nova vrsta semena - golice. No, pri Žižkovih v Gančanih pa so ostali zvesti stari sorti buč, kajti, kot je povedala gospodinja Milica, dajo »stare« buče, ki jih je treba lupiti, več olja in je kakovostnejše.Tisti večer, ko smo jih obiskali, so jim prišli pomagat Vinkovičevi, Horvatovi, Geldovi, Žižkovi, Sabotinovi, Gombočevi in Zadravčevi. V delo so se lepo vključili domači vnuki: Katja, David in Urška. Na koncu je gospodinja postregla s krapci, kiflini in tudi kukarčnimi pogačami. Vse to pa so moški zalili z jurko in klintonom. Pa liščanje? Odlično gori, vendar ga bodo nekaj potrosili po dvorišču neke domačije, kjer bodo kmalu zibali. Tak je pač običaj. - Foto: J. Žerdin 16 REPORTAŽA 10. februar 2000, fBUK Zakaj umirajo Laze? Še en prebivalec in petelin Nekoč, ko so skupaj ličkali koruzo, luščili seme in »česali« perje, pa je bilo lepo Kustečeva domačija je prav tako zaklenjena, koruznjak pa je prazen. nzkrčen svet v gozdu ali ob njem, porasel s travo ali preoran v njive, je laz. V davnih časih, lahko da je bilo to pred nekaj sto leti, so takšne laze krčili med Dolnjo Bistrico in Hotizo, kar precej daleč vstran od obeh naselij. In tam je potem nastal zaselek, ki so ga poimenovali Laze. Še ne tako davno je živelo tamkaj blizu dvajset ljudi, danes pa je ostal samo še en prebivalec, ki mu dela družbo le petelin. Kdo bi si mislil, da lahko spet prideš po okrog treh kilometrih vožnje ali hoje po poljski cesti, ki pelje dalje od zadnje hiše v zaselku Bednjaj na Dolnji Bistrici mimo rokava ali jezera, na katerem stojijo razvaline nekoč znanega gostišča Bobri, do predela, ki daje od daleč videz novega kraja? Ko si tam, pa ugotoviš, daje to še vedno Dolnja Bistrica, zaselek Laze s tremi hišami. Na vsakem gruntu so »lugaši« (za grozdje), eden ali dva koruznjaka, razno kmečko orodje in studenci, kakršni so bili nekoč po naših krajih. Vse je videti, kot da bi povsod še nekdo prebival, žal pa Laze umirajo. Prijatelja ne bo zaklal Edini prebivalec, ki ima tam stalno prebivališče, je 42-letni Stanislav Raduha, ki pa ga težko najdete doma, saj skoraj vsak dan odhaja v vas. »Pred tremi leti sem ostal sam na domačiji, oziroma že dobro leto prej, kajti očeta so odpeljali v dom starejših v Lendavi, saj je bil težji invalid. Moral sem ga previjati kot otroka. Oče je potem tudi kmalu umrl. Nekaj časa sem še gojil domače živali, zdaj pa mi dela družbo samo petelin. Star je že okrog dvajset let ali več. Nočem ga zaklati, ker je moj najboljši prijatelj. Vsako jutro okrog pol petih zapoje in me prebudi. Ure torej sploh ne potrebujem.« Stanko ali Slavek, kot mu pravijo sovaščani, živi iz dneva v dan. Delo na njivah, ki so okrog hiše, je opustil in niti vrta ne obdeluje. Za skoraj vsak dan ima povabilo, naj pride h komu kaj pomagat - ali k zidarjem ali kaj drugega. S tem si tudi kaj malega zasluži in kuhati mu ni potrebno vedno. Te dni je imel koline, kajti uspel je prihraniti toliko denarja, da je lahko kupil »gudeka« za zakol. Če pa nima nobenega I dela, obišče prijatelje in znance. V Lazah pač nima obstanka, še zlasti ne od takrat, ko se mu je pokvaril televizor. Še sreča, da ima radio. Ženske, da bi si ustvaril družino, pa mu ni uspelo najti. »Imel pa bi jo rad in spoštoval bi jo. Povem vam: človek mora biti pameten in ne sme kričati na žensko.« Vendar je skoraj neverjetno, da bi katera hotela iti živet skupaj s Slavek ne namerava zaklati svojega petelina, ker je njegov največji prijatelj in edini »sostanovalec« na domačiji v Lazah. Stanislavom v Laze. Poleg velike oddaljenosti in slabe ceste, ki vodi do njegove domačije, tam nimajo ne vodovoda in ne telefonskega omrežja. Pa preveč na samem je to. In kako dolgo bo še vztrajal on? »Težko vam povem. Dokler bom mogel, bom vztrajal, saj ne bi bil rad komu v breme. Ko pa bom obnemogel, pa ne vem, kaj se bo zgodilo z mano. Ali bom umrl tukaj ali me bomo kam odpeljali... Še sreča, da mi zdravje služi.« Srečanje z divjo svinjo in mačko Prvi so se izselili iz Laz Kusteče-vi - gospodar Štefan, njegova žena Marjeta ter otroka Nataša in Darko. Zgradili so si novo hišo v Črenšo-vcih. S tem pa njihova domačija še ni ostala popolnoma prazna, kajti v njej sta do predlani živela Štefanov oče in teta. Ko. je morala teta v bolnico, kjer je umrla, seje oče prese lil k bratu v vas in pred kratkim je tudi on umrl. Štefan se spominja, da jih je bilo nekoč pri hiši sedem: starša, dedek, teta in trije otroci. Preživljali so se v glavnem s kmetijstvom na manjši kmetiji. On je bil nekaj časa tudi najemnik gostišča Bobri. Kakšne spomine pa imajo na Laze? ŠTEFAN: »Lepo je bilo živeti tamkaj, vendar težko. Elektrike nismo imeli vse do druge polovice šestdesetih let. Sami smo morali skopati jame in postaviti šestnajst drogov, da so potem elektrikarji potegnili žice do naše hiše. Vodovoda pa nam niso napeljali. Otroka sem moral voziti v šolo na Srednjo Bistrico z avtomobilom. Kadar je bilo blato, sem večkrat obtičal v njem. Ko sem hodil naokrog po bližnjih gozdovih, sem skoraj vedno srečal srnjad in kdaj pa kdaj videl tudi kakšno divjo svinjo. Ena je celo prišla k mojemu kole su in ga vohala, ali je morebiti užitno. Nekoč sem uplenil tudi divjo mačko velikanko. Tehtala je več kot sedem kilogramov.« Po približno treh kilometrih vožnje po poljski poti od nekdanjega kolišča Bobri zagledate zaselek Laze, ki je od daleč videti kot kakšna vas. MARJETA: »Preden sem se poročila s Štefanom in se preselila v Laze, se mi je tam zdelo zelo lepo in romantično. Ko pa sem začela hoditi v službo in sem morala precej daleč pešačiti na avtobusno postajo skozi gozd, mi ni bilo vseeno. Po popoldanski izmeni, ko mož ni mogel priti pome, sem stopala po gozdni stezi v popolni temi. Najhuje je bilo pozimi, ko je zapadel sneg. Večkrat sva ga morala z možem odmetati do gozdne ceste, ki vodi proti logar-nici v Orlovščeku. Če bi zdaj morala doživljati vse to znova, ne bi šla v Laze.« Partizanka Atena se je čudila, zakaj nimajo elektrike Pri prvi hiši v Lazah je bilo ob našem obisku videti sveže sledi. Sklepali smo torej, da domačija ni zapuščena. Nedaleč vstran je brnela motorna žaga. In tam sta res bila prebivalca te domačije - 69-letni gospodar Ignac Godina in njegov 37-letni sin Ignac. Povedala sta nam, da so se tudi oni preselili v novo hišo, ki so si jo zgradili v zaselku Bednjaj na Dolnji Bistrici, v Lazah pa so zaenkrat pustili skoraj vse tako, kot je bilo. Nekoč je bila tam lesena Kohekova domačija, ki sta jo kupila Ignačeva starša, ko sta se vrnila iz Amerike. Zakaj sta si izbrala domačijo tako daleč vstran, o tem niso nikoli govorili. Leta 1930 sta dala sezidati nove hleve , čez osem let pa so postavili novo hišo iz blata. Obdelovali so okrog 4 hektarje zemlje. IGNAC: »Morali smo se preseliti iz Laz. Bila je slaba pot. Nihče je ni hotel zavažati. Električno omrežje smo morali sami financirati. No, nekaj pomoči nam je priskrbela partizanka Atena, ki je med vojno nekaj časa ranjena ležala pri nas. Spomnim se, da so jo pripeljali na plužnih »kocaj«. Partizani so spali, jaz pa sem moral zunaj stražiti. Ko so odhajali, so nam zagrozili, da jih ne smemo izdati, sicer se nam bo zgodi lo nekaj hudega. Tudi madžarski vojaki so hodili k nam in tudi oni so nam grozili. No, imam tudi lepe spomine. Lepo je bilo na primer poslušati fazane, ko so se zjutraj oglašali. Imeli smo čebelje roje, ki so me prav tako veselili.« TEREZIJA: »Jaz sem bila ves čas doma. Skrbela sem za otroke in pomagala moževim staršem pri obdelovanju njiv. Mož je namreč hodil na sezonska dela v Avstrijo, Dosti bi vedela povedati o življenju v Lazah. Spominjam se tudi, kako smo lovili fazane v dogovoru z logarjem Kovešem. Naredili smo si lopo iz koruzinja, zunaj pa smo nastavili nekakšno mrežo in natrosili pšenico, proso ali kaj drugega. Ko so prišli fazani jest zrnje, smo hitro potegnili mrežo in jih ujeli. To je bilo lepo delo, s katerim smo tudi nekaj zaslužili.« IGNAC mlajši: »Tudi jaz sem v Lazah veliko doživel. Nekaj posebnega je bilo recimo, ko je narasla voda. Takrat si lahko lovil ribe blizu naše hiše kar z rokami. Bilo jih je res veliko. Najlepše pa je bilo, ko so prišli k meni na obisk sošolci in prijatelji. Imeli smo res enkratne priložnosti za razno-vrstne igre. V osnovno šolo sem hodil peš eno uro, zadnja dva razreda čisto sam. Takrat se niti nisem zavedal, kako naporno je bilo to. Drugače pa je bilo, ko sem se vozil v službo v Lendavo. Pozimi sem moral včasih sam plužiti cesto, spomladi pa sem se zagozdil v blato. Če bi v prejšnjem sistemu bolje skrbeli za nas, t>i mogoče ostali v Lazah in si tam zgradili novo hišo. Tako pa nismo mogli več vzdržati.« Zakaj umirajo Laze, je torej jasno. Zaselek je preveč oddaljen od vasi, preveč je na samem sredi gozdov, skoraj v divjini, cesta je večinoma blatna, pozimi pa tudi nekaj časa neprevozna, vodovoda jim niso napeljali, prav tako ne telefona; starejši umirajo, mlajši pa enostavno ne vzdržijo tam. Kako dolgo bosta še kljubovala zadnja dva: Slavek in njegov petelin? JOŽE GRAJ ■ Godinova, starejši in mlajši Ignac, sta blizu svoje nekdanje domačije pripravljala drva. Tam pa sta se ustavila Ia 7a hin. fisni; 10. februar 2000 KRONIKA Radenski primer končno pred sodiščem »Ne čutim se krivega za tragedijo!« Obtožnica bremeni Ožbalta Rožanca povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti - Posledica naj bi bila zadušitev 10-letnega šolarja Mitje iz Malečnika a osvežitev spomina navajamo, da smo v Vestniku že pred več kot štirimi leti in pol poročali o tragični nesreči, ki se je zgodila 10. maja 1995 pri slatinskem vrelcu v Radencih, ko je zaradi spleta različnih okoliščin umrl 10-letni učenec 4. razreda Osnovne šole Malečnik Mitja Č. Tistega usodnega dne so bili učenci omenjene šole na izletu po Pomurju. Okrog 17. ure so se med drugim ustavili tudi v Zdravilišču Radenci. Tam so se nekateri učenci hoteli fotografirati ob več kot sto let starem okrasnem vrelcu. Med njimi je bil tudi Mitja, ki je dvignil roke, izgubil ravnotežje in padel na »zaščitno« steklo. Pod njegovo težo se je le-to zlomilo, popustila pa je tudi mreža pod steklom. Nato je omahnil v štiri metre globok jašek, v katerem se je nabralo veliko ogljikovega dioksida. To je bilo za dečka usodno, saj se je zadušil. Šele v petek, 4. februarja 2000, se je po obsežni preiskavi pred malim senatom Okrožnega sodišča Murska Sobota, ki mu je predsedoval sodnik Roman Petek, začela glavna obravnava proti 61-letnemu upokojencu Ožbaltu Rožancu iz Radenec, ki ga obtožnica bremeni povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Obtoženi naj bi v času nesreče kot vodja investicijskega oddelka podjetja Radenska s podjetjem Reflex Podgrad sklenil izvajalsko pogodbo za rekonstrukcijo vrelca v Radencih. Kot je zapisal okrožni državni tožilec Karel Vogrinčič, naj bi obtoženi ravnal v I nasprotju z določili zakona o gradnji objektov. Tako pred začetkom del, s katerimi so obnovili vrelec, odstranili nižji del strehe, na novo uredili elektroinstalacije, zamenjali nosilno podkonstrukcijo ter opravili piramidasto zasteklitev in zasteklitev vrelca, ni bilo poskrbljeno za gradbeno dovoljenje. Hkrati so pogrešali potrebno tehnično dokumentacijo z vsemi soglasji. Ožbaltu Rožancu tudi očitajo, da ni zagotovil strokovnega nadzora nad izvajanjem del, zato naj bi iz malomarnosti povzročil nevarnost za življenje ljudi, katere posledica je bila smrt mladega šolarja. Po obsežni preiskavi so že prej zaslišali 15 prič. Obtoženi Ožbalt Rožanc, ki ga zastopa odvetnik Jože Šafarič, je ponovil, da mu je zelo žal zaradi tragedije. »Sto in več let se tam ni zgodilo nič takega in najbrž se nikoli več ne bo zgodilo. Nesrečo je povzročil splet okoliščin in osebno se ne čutim krivega za tragedijo,« je med drugim povedal v svojem zagovoru. Zatem je svoje mnenje povedal še izvedenec gradbene stroke mag. Milan Šadl Ta je po obračunu opravljenih del ugotovil, da ni bilo ootrebno oradbeno dovoljenje, temveč le priglasitev del. Na obravnavi je bil tudi oče pokojnega Mitje. Med drugim je pripomnil, da si želi predvsem večjo odgovornost na de-' lovnih mestih, da se kaj podobnega, kot se je zgodilo njegovemu sinu, ne bi več nikoli ponovilo. Glavno obravnavo so preložili za nedoločen čas. MILAN JERŠEI Poroke NA OBMOČJU UE M. SOBOTA SO SE POROČILI: Robert Cvetko, strojni mehanik, iz Moravskih Toplic in Tatjana Gorjup, ekonomska tehnica, iz Puconec; Štefan Volgy, ekonomski tehnik, s Pinc in Edita Balog, turistična tehnica, iz Moravskih Toplic; Anton Jeneš, monter TK naprav, in Renata Graj, šivilja, oba iz Lipe. Vestnik vam čestita! Slovenski E-forum in RRA Mura organizirata v torek, 15., in v sredo, 16.2.2000, v hotelu Radin v Radencih seminar/delavnico LOKALNA ENERGETIKA V POMURJU * * OB VSTOPU V EU Tematski sklopi: Vstop v EU in lokalna energetika v Sloveniji in v Pomurju; Regionalni razvoj in lokalna energetika -izkušnje iz Italije in Avstrije; Lokalne energetske zasnove: teorija in praksa; Kako zmanjšati občinske proračunske izdatke za energijo; Perspektive obnovljivih virov v Pomurju - delavnice o biomasi, bioplinu, geotermalni energiji ter soproizvodnji elektrike in toplote. Kotizacija: 6.000 SIT (nevladne organizacije in študentje 3.000 SIT) Informacije in prijave (tel./faks): SE-F: 061 18 88 473, e-pošta: / * J t I * Slovenski E-forum Pomurski ekološki center andrej.klemenc@guest.arn.es.si; RRA Mura: 069 36 46 V torek, 15. 2. 2000, ob 18.00 v hotelu Radin v Radencih Okrogla miza: ALTERNATIVE ENERGETIKE V POMURJU (soorganizator: Pomurski ekološki center) Udeležba brezplačna! SKUPAJ PROTI © 080-1200 Ljudje med seboj Hiša brez oken? Šli smo po sledi dopisnice V uredništvo Vestnika smo prejeli dopisnico, na kateri pisec opozarja, da na Moti stoji že nekaj časa nepokrita novogradnja, ki da kazi podobo kraja. Kljub temu, da na to, kdaj bo kdo povsem dogradil svojo hišo, vaščani ne morejo vplivati, ker je napredovanje gradnje odvisno od naložbenikovega denarja, smo se vseeno ustavili na Moti 42 in pokramljali z investitorko Marjano Maučec, nato pa smo obiskali še sosedove. Zdaj že verjetno sklepate, da za zastoj pri gradnji ni krivo le po manjkanje denarja. Marjana Maučec nam je pokazala gradbeno dovoljenje številka 35100-0398/98, izdano 6. januarja 1999, na podlagi katerega je dala zgraditi prizidek k obstoječi stanovanjski hišici »v liniji severozahodne fasade in kot prizidek na jugozahodno fasado«. Žal so se sosedovi pritožili in Upravna enota Ljutomer je dovolila obnovo postopka. V obnovljenem postopku je Upravna enota Ljutomer izdala 4. novembra odločbo, s katero pa-ostane gradbeno dovoljenje v veljavi. Na koncu te odločbe je pravni poduk: dovoljena je pritožba v 15 dneh na Ministrstvo za okolje in prostor, kar so sosedovi tudi storili. Zdaj obe stranki nestrpno čakata, na odločitev v Ljubljani. Zakaj sosedje Marjane Maučec oporekajo gradbenemu dovoljenju? Zato, ker so zidarji pustili v steni, ki gleda k njim, štiri okna in odprtino. na terasi. Sosedovi so pred izdajo lokacijskega dovoljenja povezovali svoje soglasje s tem, da 'ne sme biti oken na njihovo stran, kar so podkrepili v obnovljenem postopku, ko so prišli referenti upravne enote na kraj gradnje. Prvič niso prišli, ker je iz lastniških dokumentov, ki jih je predložila Marjana Maučec, izhajalo, da sta soseda zemljišča, na katerem namerava graditi, Franc Jerič in Marjana Maučec (in ne sosedovi). V zemljiški knjigi, prodana mejna parcela št. 25/10, ni bila vknjižena. Ob sosedovi predložitvi kupoprodajne pogodbe, se je izkazal dejanski sosed, zato so upoštevali novonastalo situacijo in dovolili obnovo postopka. V odločbi Upravne enote Ljutomer, v kateri je odločeno, da ostane prvotno gradbeno dovoljenje v veljavi, to pomeni, da ima lahko novogradnja tudi okna, ki gledajo na sosedovo stran, je zapisano, da je v skrajnem vogalu novogradnja odmaknjena od sosednje posestne meje cca 3,5 metra in se proti jugu povečuje. Nanizana so tudi nekatera določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, kjer je določeno: za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta N ura I Ker je osumljenec v priporu, je sodišče začelo zadevo obravnavati kot prednostno. Doslej sta bili dve razpravi. Na prvi je državna tožilka prebrala obtožnico, s katero se Marku Riharju očita, da je ogoljufal dijake II. gimnazije v Mariboru, saj so mu plačali stroške za maturantski izlet, se določenega dne zbrali, avtobusov pa ni bilo od nikoder pa tudi denarja ni vrnil. Ponaredil naj bi tudi poslovno listino, in sicer tako, da je turistični aganciji Happy Holidays vplačal dobrih šest tisočakov, nato pa na potrdilo o vplačilu pripisal še dve številki in tako znesek povečal na več kot šeststo tisoč, potem pa naj bi s tem pona-. redkom dokazoval, da je vplačal celoten dolg. V omenjenem podjetju so se sprva ujeli v past, ne pa tudi v turistični agenciji Aktina, kateri naj bi na podoben način skušal prikazati večje vplačilo. Na ponedeljkovem sojenju sta pričali predstavnici mariborske gimnazije. Med drugim sta povedali, da so imeli predlani z agencijo Vagabund dobre izkušnje, zato ne dijaki ne šola niti pomislili niso, da utegne biti v letu 1999 kaj narobe pri organiziranju izleta v Grčijo. Obtoženi Marko se je na sodišču izgovarjal, da se je trudil organizirati izlet, vendar je pozneje potovanje odsveto- praviloma štiri metre, lahko pa je odmik glede na naravne danosti in obstoječo zidavo tudi manjši, vendar pa ne manjši kot en meter. Sosedje Marjane Maučec pa vztrajajo pri stališču, da v smeri, kot je postavljena njena gradnja, stojijo na Moti le gospodarska poslopja (brez oken) in tako sosed ne gleda na dvorišče soseda. Poudarjajo, da tudi sami nameravajo zgraditi novo hišo in da bi si, če bi tako ostalo, gledali iz okna v Pogled na novogradnjo Marjane Maučec na Moti s sosedove strani. Motijo jih štiri okna in odprtina na terasi, zato zahtevajo, da na tem delu stene ni oken ali večjo oddaljitev objekta od meje. - Foto: Š. S. okno, zato naj he bi bilo nobene intimnosti. Na Upravni enoti v Ljutomeru so nam pojasnili, da.so v obnovitvenem postopku upoštevali tudi mnenje republiške zdravstvene inšpek- Z Okrožnega sodišča M, Sobota Vagabund pred senatom Doslej dve razpravi, tretja bo 8. marca - na dan žena ovembra smo objavili novico, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Murska Sobota odredil pripor zoper lastnika soboške turistične agencije Vagabund Marka Riharja, ki je osumljen storitve kaznivih dejanj, in sicer po določilih 217. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije (goljufija), po določilih 232.a člena (poslovna goljufija) in po določilih 240. člena (ponareditev ali uničenje poslovnih listin). vaj, ker je Nato v tistem času napadal cilje v ZR Jugoslaviji, zato je predlagal druge destinacije (cilj potovanja). Po neizpeljanem izletu je gimnazija prekinila sodelovanje z Vagabudom in zadevo prijavila policiji. Rekli pa sta tudi, da se je Marko Rihar zelo trudil (navajal svoje argumente), da bi zadevo nekako rešili. Naslednja obravnava bo 8. marca, ko bo sodišče zaslišalo nekatere nove priče, tudi izterjevalce iz torice, ki je po proučitvi lokacijske dokumentacije ugotovila, da »objekt glede na lociranje in odmike od sosednjih stavb ne bo ogrožal zdravja ljudi in okolja. Odprtine (okna), predvidene na fasadi tudi v smeri proti sosedu, z zdravstvenega vidika niso sporne. Zaželeno je, da so vsi bivalni prostori čimbolj naravno osvetljeni, osončeni ih se lahko naravno prezračijo.« Na podlagi dosedanjih odločb sklepamo, da je pravica na strani Marjane Maučec, seveda pa je treba še počakati na odločitev Ministrstva za okolje in prostor. Vprašanje, pa je, kdaj bo prišla odločba iz Ljubljane. Dotlej pa investitorka ne sme nadaljevati gradnje, kajti, kot je že zapisano, gradbeno dovoljenje zaradi pritožbe še ni pravnomočno. In posledice? Nova hiša kaže rebra, kajti špirovci niso »polatani« in hiša je brez strehe. Kaj to pome- ni za stropove in zidove, ve vsakdo. Zelo vlažno pa je tudi stanovanje v starem delu Maučečeve hiše in Marjanin otročiček velikokrat joka. ŠTEFAN SOBOČAN ■ podjetja Mikeni, ki naj bi jim Marko Rihar dal nekaj denarja, vendar ga dolžniki niso prejeli. To pa lahko pomeni le dvoje: da denarja dejansko ni dal ali pa (če ga je vendarle dal) ga ti niso položili na račun Riharjevih upnikov. Zvedeli smo tudi, da je bil mlad Marko Rihar, kar zadeva organiziranje izletov, začetnik, saj je štartal z agencijo Vagabund v Murski Soboti v Slovenski ulici. Dejal je tudi, daje imel nenehne finančne težave, a se je kljub temu trudil, da bi agencijam poravnal dolgove. Nekatere zneske je nakazoval v obrokih, kljub temu pa je ostal še zajeten kupček neporavnanih obveznosti. Š. S.l Murin zvonček Na dvorišču soboške Mure raste menda okrog tristo vrst raznega cvetja in prvi se je prebudil tale zvonček - znanilec pomladi. 3. februarja ga je posnel delavec, ki ni želel, da zapišemo njegovo ime. Ko bi le bilo še naprej toplo vreme, da bi »prizvončkljalo še na tisoče drugih zvončkov, ki si za zdaj še ne upajo na plan, saj smo še vedno v letnem času, ki mu pravimo zima. 18 ŠPORT 10. februar 2000, IBIil Razmišljanje Nadstandardno zavarovanje športnikov Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za financiranje športnih organizacij' in Zavarovalnica Adriatic so pripravili zavarovalni paket, po katerem imajo športniki svetovnega in mednarodnega razreda ter perspektivni športniki, ki dosegajo vrhunske rezultate, možnost sklenitve nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, združenega v paketu Vrhunski športnik. Zavarovalna premija paketa Vrhunski športnik je 72.000 SIT letno. Pretežni del plačila bodo zagotovili Olimpijski komite Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij (54.000 SIT), preostanek (18.000 SIT) pa je prispevek lokalne skupnosti ali posameznega zavarovanca. Po tem zavarovanju imajo vrhunski športniki zagotovljene ortopedske in druge tehnične pripomočke v nadstandardni izvedbi, predvsem kar zadeva sodobnejše tehnološke rešitve in kakovost materiala, iz katerega je pripomoček izdelan. Kakovost in tip pripomočka si lahko izbere zavarovanec sam, vendar mora upoštevati strokovno mnenje pristojnega zdravnika. Vrhunski športnik ima pravico, da si ortopedski ali kak drug pripomoček priskrbi v tujini. Zavarovanje poravna stroške zdravil skupine A, B ali C, ki so registrirana v Sloveniji in za katere je bil zavarovanec samoplačnik. Pogoj za uveljavitev pravic iz tega zavarovanja je recept, ki ga predpiše pristojni zdravnik za zdravilo, ki sicer ni dostopno brez recepta. Zavarovanje ne poravna stroškov za amputirana zdravila in viagro. Zavarovanje višjega standarda bolniškega zdravljenja se nanaša na najvišjo možno kakovost storitev, ki jih lahko zagotovi posamezni zdravstveni zavod. Višji standard zagotavlja športnikom v bolnišnicah večji obseg nege, izbiro sobnega zdravnika in zdravnika operaterja, poravnani so tudi stroški uporabe dražjih in nadstandardnih materialov pri operacijah in nadstandardna nastanitev. To zavarovanje zagotavlja tudi prednost pri neurgentnih, vendar indiciranih operacijah, kjer je čakalna doba dolga, hkrati pa tudi plačilo stroškov bivanja spremljevalca med hospitalizacijo zavarovanca. Pravice iz zavarovanja se nanašajo tudi na zdraviliško zdravljenje, bivanje v hotelu kategorije A s pravico do spremljevalca. Mogoča je tudi izbira dodatnih medicinskih programov in storitev v skladu z na-potno diagnozo. Zavarovanje prav tako poravna stroške specialistično-ambulantne-ga zdravljenja, če je zavarovanec zanje samoplačnik. Zavarovanje omogoča športniku uporabo storitev zdravnikov specialistov mimo postopkov, ki so predpisani v obveznem zavarovanju. Skratka, športnik je vseh storitev deležen brez čakalne dobe. I/ Sloveniji je 581 športnikov svetovnega in mednarodnega razreda ter perspektivnih športnikov, v Pomurju pa 6, od tega 5 mednarodnega razreda in 1 perspektivni športnik. Status perspektivnega športnika ima Slavko Miholič (rokoborba), status športnika mednarodnega razreda pa: Borut Horvat (kanu), Jožef Gajser (zmajarstvo), Tomaž Gajser (zmajarstvo), Robert Markoja (strelstvo) in Boštjan Maček (strelstvo). Status vrhunskega športnika pa ima 16 pomurskih športnikov: Robi Markoja (strelstvo), Štefan Gjerek (ribolov), Miran Vereš (kajak), Miro Matjašec, Igor Trošt, Avgust Prelog (ribolov), Davor Šijanec, Jasna Šan-tavec, Niha Cvbrnjak (vsi hitrostno rolanje), Borut Horvat (kanu), Sonja Roman (atletika), Aleš Novak (košarka). Med invalidi imajo status vrhunskega športnika Bojan Grut, Marjeta Razboršek (oba namizni tenis), Roman Krapec (nogomet) in Boštjan Vogrinčič (golbal). FERI MAUČECI Športna zveza Lendave je v hotelu Lipa v Lendavi že 10. razglasila najboljše športnike, ekipe in perspektivne športnike Lendave (Črešovci, Dobronik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče, Velika Polana) za leto 1999. Po pozdravnem nagovoru predsednika občinskega sveta Lendave Toneta Ba-lažka so najboljšim podelili priznanja in nagrade. Dobitnikom priznanj in nagrad je čestital in izrekel zahvalo predsednik Športne zveze Lendava Vili Sekereš, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil Robi Markoja. Za najboljšega športnika je bil izbran strelec Robi Markoja, član SD Štefana Kovača iz Turnišča, sicer eden najboljših slovenskih strelcev. Robi Markoja je bil tokrat že šestič razglašen za najboljšega športnika Lendave. Drugi je bil Miha Horvat, član BK Mladost iz Lendave, tretji Avgust Sobočan, član Judo kluba Lendava. Drugi športniki so se razvrstili takole: 4. Tomaž Gajser (zmajarstvo), 5. Bruno Peric (strelstvo), 6. Jože Prva in Mirko Lebar (oba zmajarstvo), 7. Matej Časar (judo), 8. Gorazd Recek in Aleš Nedelko (oba judo). Za najboljšo športnico Lendave so izbrali kegljavko Mariko Kardinar, članico KK Miroteks iz Celja, sicer razglašeno za kegljavko stoletja. Marika Kardinar je bila na vseh dosedanjih desetih prireditvah izbrana za najboljšo športnico Lendave. Drugo mesto je zasedla Simona Koncut, članica BK Mladost iz Lendave, tretje Sandra Zver, članica SD Varstroj iz Lendave, četrto Tanja Koren (hitrostno rolanje) in peto Namizni tenis Sobočani tretji V Križah je bilo finale ekipnega mladinskega državnega prvenstva v namiznem tenisu. Ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je branila lanski naslov, je nastopila v povsem drugi sestavi in z dvema kadetoma ter zasedla dobro tretje mesto. Sobočani so premagali Eto in Edigs s po 4 : 2 in Petovio s 4 : 1 ter izgubili s Križami z 2 : 4 in novimi državnimi prvaki Olimpijo s 3 : 4. Za ekipo Moravskih Toplic Sobote so igrali Ropoša, Zavec, Ocepek, dvojica Ropoša - Ocepek pa je bila s 4 zmagami in enim porazom najuspešnejša na tekmovanju. M. U. ■ Atletika Pet zmag Lucije Cvetko in Davida Horvata V avstrijskem Ubelbachu je bil sedmi in hkrati zadnji mednarodni zimski kros. Med okrog 150 tekači iz Avstrije in Slovenije so bili tudi številni pomurski tekači in se zopet odlično odrezali, tudi po skupnem seštevku so posegli po najvišjih mestih. Med tekači AK Pomurja je zmagal med dečki B na 2.000 m David Horvat. Med deklicami A je bila Laura Korčulanin druga, Martina Mauko pa tretja. Pri dečkih A na 3.000 m je bil Gregor Marušič šesti, Tomaž Roudi pa sedmi. Med člani na 10.000 m je Geza Grabar (TS Radenska) v svoji kategoriji zasedel četrto, v absolutni kategoriji pa je bil peti. V skupnem seštevku sedmih krosov so dosegle izjemen uspeh mlade tekačice AK Pomurje, saj je Lucija Cvetko zasedla prvo, Laura Korčulanin drugo in Martina Mauko tretje mesto. Cvetkova je sodelovala na petih krosih in petkrat zmagala. Izkazal se je tudi David Horvat s petimi zmagami in enim drugim mestom. Uspeh pa je tudi četrto mesto v skupnem seštevku Gregorja Marušiča. Veliko zaslug za uspehe pomurskih tekačev ima trener Tiberij Lebar, ki poleg treningov tudi skrbi za prevoze tekmovalcev. GEZA GRABAR ■ Strelstvo Dularjeva zmagala, Bukovec drugi V Ljubljani je bilo drugo pozivno kontrolno tekmovanje v streljanju z zračno puško za sestavo državnih reprezentanc. Sodelovali so tudi pomurski strelci in se lepo odrezali. Med ženskami je zmagala Maja Dular (SD Pomurka Ml MS) s 491,7, Manuela Rudolf (SD Ljutomer) je s 387 krogi zasedla sedmo mesto. Med člani je Branko Bukovec (SD Kolomana Flisarja Tišina) zasedel drugo mesto s 687,8 kroga. Robi Markoja (SD Štefan Kovač Turnišče) je bil s 681,7 kroga sedmi, Tomaž Kerčmar (SD Pomurka Ml MS) pa s 678,6 kroga osmi. Med mladinci je Valter Pajič (SD Kolomana Flisarja Tišina) s 570 krogi izpolnil normo za državno reprezentanco, ki se bo v soboto v dvoboju pomerila z reprezentanco Hrvaške. (FM) ntoTizbor športnikov Lendave 1999 Kardinarjeva desetič, Markoja šestič športnika Lendave Najboljši športni kolektiv BK Mladost Lendava Alenka Premoša (judo). Za najboljšo športno ekipo je bil izbran Badmintonski klub Mladost iz Lendave pred Judo klubom Lendava in Nogometnim klubom Renkovci. Najboljši perspektivni športniki Lendave za leto 1999 so: Rene Žunič, Doris Žunič, Tadej Časar (vsi judo), Zoran Golubovič (tenis), Matjaž Žalik (badminton), Kristjan Laslo, Alen Ratko (oba nogomet), Alenka Premoša (judo), Primož Tor-ma, Kristjan Režonja (oba nogomet), Rok Dominko (judo), Doris Solarič (hitrostno rolanje), Roman Gostan (nogomet) in Tanja Koren (hitrostno rolanje). Perspektivne ekipe: NK Odranci, NK Renkovci, NK Nafta Lendava, NK Črenšovci in ŠD Rokada Lendava. Plakete za uspešno delo in dosežke v športu pa so dobili - zlati plaketi: Ladislav Šinko (kegljanje) in Robi Markoja (strelstvo); srebrni plaketi: Jože Larnsak (kegljanje) posmrtno in Franc Horvat (nogomet); bronasti plaketi sta dobila: Jože Maučec (strelstvo) in Avgust Žalik (strelstvo). Častno listino Športne zveze Lendava za dolgoletno vsestransko športno dejavnost pa je dobil 86-letni Karel Pojbič iz Lendave. FERI MAUČECI Delavske športne igre Delavci Mure šestič zmagovalci Športna zveza mesta Murska Sobota je bila organizator tradicionalnih delavskih športnih iger, ki jih vodi odbor za šport in rekreacijo. V lanskoletnih igrah je sodelovalo 23 podjetij in blizu 600 zaposlenih, ki so tekmovali v desetih športnih panogah. Najboljšim sta predsednik Športne zveze mesta Murska Sobota Stanko Kerčmar in predsednik odbora za šport in rekreacijo Željko Kranjc podelila priznanja in pokale. Zmagovalci v posameznih športnih panogah - kegljanje moški: Carinarnica, ženske: Mura; mali nogomet: selekcija Mure; namizni tenis: Mura; odbojka moški: UJV, ženske: Mura; košarka: Območna obrtna zbornica, posamezno: Srečko Šarkanj (Mura); tenis: Območna obrtna zbornica; streljanje moški: Vojašnica, posamezno: Dušan Ziško, ženske: Vojašnica, posamezno: Marija Lebar (UJV); športni ribolov: Mura, posamezno: Bojan Božič (Mura); pikado: Vojašnica; šah: Potrošnik. Najuspešnejši so bili športniki Mure, ki so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto in že šestič osvojili prehodni pokal. Skupni vrstni red: 1. Mura 181,2. Območna obrtna zbornica 143, 3. Potrošnik 124, 4. Vojašnica 115, 5. Pomurska banka 103, 6. Carinarnica 69, 7. UJV 68, 8. SCT-TKO 64, 9. Elektro 49,10. Zavarovalnica Triglav 45, 11. Komunala 41, 12. Dom starejših občanov Rakičan 39, 13. DRŠI 36, 14. Blisk montaža 33, 15. Zdravstvena šola 30. (FM) Marika Kardinar in Robi Markoja - športnika Lendave za leto 1999. Fotografija: Jure Zauneker Športniki državnega in mladinskega razreda V Pomurju je trenutno 81 kategoriziranih športnikov. Stanje po občinah je takole: Murska Sobota 38, Beltinci 16, Ljutomer 10, Lendava 6, Gornja Radgona 3, Tišina 3, Radenci 1 in Turnišče 1. Od tega je 40 športnikov državnega in 32 športnikov mladinskega razreda. Športniki državnega razreda so: Bojan Sekereš (badminton), Jože Časar, Gregor Forjan, Peter Forjan, Slavko Forjan, Dejan Gabor, Rok, Hozjan, Mitja Kavaš, Dušan Maučec, Franc Maučec, Robert Mesarič, Štefan Mesarič, Boštjan Stanko, Marjan Štiblar, Anton Tivadar, Boštjan Tivadar, Robert Tratnjek (vsi hokej na travi), Miran Vereš (kajak), Brigita Brezovac (karate), Miloš Seme (kick boxing), Davor Šijanec (hitrostno rolanje), Roman Caf, Klavdija Ferenc, Vili Ferenc, Robert Tibaut (vsi zmajarstvo), Mirko Lebar, Alojz Prša (oba mikro lahka letala), Mitja Horvat (namizni tenis), Dejan Nemec (nogomet), Tomas Čeh (odbojka), Miro Matjašec, Avgust Prelog (športni ribolov), Manuela Rudolf, Rajko Robnik, Milan Svetec, Tomaž Kerčmar, Branko Bukovec, Drago Pertoci in Franc Vidonja (vsi strelstvo). Športniki mladinskega razreda so: Davorin Čeleš (atletika), Gorazd Recek, Rene Žunič (oba judo), Tina Mlinarič, Nuša Ladinek, Štefka Čuček, Matej Škandali, Denis Ficko, Miranda Huber, Peter Kaštrun, Robert Sočič (vsi karate), Mira Svetina, Aleš Novak (oba košarka), Miha Cvornjek (hitrostno rolanje), Primož Gi-der, Peter Horvat, Bojan Ropoša, Jure Zavec, Pavlek Puhan, Dejan Šbiil, Jure Koščak, Tomi Ocepek (vsi namizni tenis), Dejan Mertuk, Mitja Moreč, Igor Preininger (vsi nogomet), Tomaž Horvat, Grega Horvat, Andrej Tot (vsi odbojka), Jure Kuhar (rokoborba), Jasmina Maček, Maja Dular in Valter Pajič (vsi strelstvo). Informacijo o kategoriziranih športnikih lahko najdete na spletnih straneh interneta www.oks-SZS.si. (FM) Rokoborba Milan Nenadič - inštruktor File Z Nenadičem do žlahtnih medalj Pred nedavnim je prišel na povabilo Rokoborske zveze Slovenije v Mursko Soboto 56-letni inštruktor File Milan Nenadič iz Zrenjanina, dolgoletni uspešen tekmovalec in osvajalec najžlahtnejših odličij na največjih mednarodnih tekmovanjih, ki se že vrsto let uveljavlja tudi kot odličen trener. V Murski Soboti, kjer je sedež Rokoborske zveze Slovenije, bo ostal najmanj dve leti, svoje bogato znanje pa bo posredoval rokoborcem iz vse Slovenije; največ pa tekmovalcem iz Rokoborskega kluba Murska Sobota, ki ima trenutno največ državnih reprezentantov. Kot je sam povedal na tiskovni konferenci, je v Sloveniji nekaj perspektivnih rokoborcev, ki se bodo lahko po daljšem strokovnem delu uveljavljali na mednarodnih tekmovanjih in posegli tudi po najžlahtnejših odličjih. To so že pokazali trije Sobočani na nedavnem mednarodnem tekmovanju na Dunaju, ki jih je prvič vodil Milan Nenadič, saj je Slavko Zec zmagal, Rade Bačič je bil drugi, Slavko Mihalič pa peti. Čeprav ne gre za najmočnejši mednarodni turnir, so rezultati vsekakor spodbudni. Najboljši slovenski rokoborci, med njimi državni reprezentanti kadeti Roman Miholič, Aleš Krojs, Jure Kuhar (vsi iz Murske Sobote) in Mitja Sedmak (Ljutomer), mladinci Slavko Miholič (MS), Jure Florijančič, Mitja Medved (oba Razvanje) in Nusred Hasani (Maribor) ter člani Rade Bačič, Slavko Zec (oba MS) in Robert Hernet (Razvanje), bodo pred evropskim prvenstvom, ki bo sredi aprila v Moskvi, sodelovali še na dveh močnih turnirjih na Švedskem in v Beogradu, imeli pa bodo tudi skupne priprave na Rogli. Konec meseca marca bo v Murski Soboti četrti tradicionalni mednarodni kadetski turnir, ki je letos tudi prvič v koledarju svetovne ro- koborske zveze Fila. FERI MAUČECI Kegljanje Poraz Nafte in Radenske V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Slovenj Gradec v Lendavi premagal Nafto s 5 : 3 (5221 : 5213). Za Nafto so zmagali Matko, 862, Peric, 872, in Horvat, 874, tekmovali pa so še Felšo, 893, Radakovič, 859, in Žalik, 853 podrtih kegljev. Rudnik Hrastnik pa je premagal Radensko s 7 : 1 (5374 : 5213). Za Radensko je zmagal Harc, 896, tekmovali so še Drvarič, 898, Kučan, 882, Šebjanič, 876, Steržaj, 872, Hojnik, 400, in Emeršič, 389 podrtih kegljev. V tekmovanju mariborske kegljaške zveze je druga ekipa Nafte iz Lendave premagala Prepolje s 5 : 3 (4938 : 4935). Za Nafto II so zmagali Bagla-di, 817, Mihajlovič, 849, in Kopinja, 835, tekmovali so še Horvat, 811, Rošič, 852, in Kerman - Šimon, 774 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Namizni tenis Pomembna zmaga Sobočanov V trinajstem kolu v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta dosegli pomurski ekipi polovičen uspeh. Moravske Toplice Sobota so v dramatičnem triinpolurnem dvoboju premagale Radlje, s katerimi so prvo srečanje prepričljivo izgubile. Sobočani so že vodili s 5 : 1, vendar so na koncu z nekaj sreče drugo točko vendarle rešile. Junak srečanja je bil Unger, ki je premagal vse tri igralce gostov Kusa, Paviča in Nišaviča. Radgona je po pričakovanju izgubila z Ero v Velenju. Kitajec Xu Jia je sicer dosegel tri zmage, vendar Rihtarič, Solar in Benkovič niso zmagali niti enkrat. Moravske Toplice Sobote : Radlje 6 : 4 (Unger: Kus 2 : 0, Horvat: Nišavič 2 : 0, Kocuvan : Pavič 0 : 2, Horvat: Kus 2:1, Unger: Pavič 2 : 0, Kocuvan : Nišavič'2 : 0, Unger - Horvat: Kus - Pavič 0 : 2, Horvat: Pavič 1 : 2, Kocuvan : Kus 0 : 2, Unger. Nišavič 2:1); Era Tempo : Radgona 6 : 3 (J. Slatinšek : Rihtarič 2 : 1, U. Slatinšek : Solar 2 : 0, Atikovič : Xu Jia 0 : 2, U. Slatinšek : Rihtarič 2:1, J ^Slatinšek : Xu Jia 0 : 2, Atikovič : Solar 2 : 0, U. Slatinšek - Atikovič : Xu Jia - Benkovič : 2 : 1, U. Slatinšek : Xu Jia 0 : 2, Atikovič : Benkovič 2:1). M. U. ■ VESTNIK, 10. februar 2000 ŠPORT 19 Dvoranski hokej Vodita Triglav in Svoboda Na četrtem turnirju v dvoranskem hokeju za državno prvenstvo, ki je bil v Murski Soboti, so imeli pri članih največ uspeha hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so tudi v vodstvu. Med mladinci pa vodhljubljanska Svoboda. Rezultati članov: Murska Sobota : Lek 1 : 3, Triglav: Svoboda 4 : 3, Murska Sobota: Svoboda 1 :10, Lek: Moravske Toplice 8 : O, Triglav: Moravske Toplice 9 : 2 in Lek: Svoboda 3 : 5. Triglav 9 7 1 1 65:20 22 Svoboda 9 6 1 2 66:22 19 Lek 9 6 0 3 38:26 18 M. Sobota '9126 16:51 5 M. Toplice 10 0 2 8 12:78 2 Rezultati mladincev: M. Toplice (d.): M. Sobota 0 : 0, M. Toplice : Triglav 2 : 2, M. Toplice (d.): Svoboda 0:11, Svoboda : Triglav 1 : 0, Svoboda : M. Toplice 2 : 4. Svoboda 6 5 0 1 22:6 15 Triglav 5 3 1 1 29:4 10 M. Toplice 5 2 3 0 14:11 9 Lek 5 12 2 18:15 5 Triglav (d.) 4 1 2 1 7:4 5 M. Sobota 4 0 1 3 3:13 1 M. Toplice (d.) 5 0 1 4 0:38 1 Namizni tenis V nadaljevanju tekmovanja v Občinski namiznoteniški ligi Puconci so igrali: Noršinci: MT Sobota 2 : 5, Šalamenci: Noršinci 3 : 4, Grillko : Pečarovci 2 : 5, Pečarovci : Šalovci 3 : 4, Noršinci : Markišavci 3:4. Vodi MT Sobota s 14 točkami pred Markišavci, 12. Šport od tod in tam Nogomet - Na igrišču v Bako- i vcih je soboška Mura v prijateljski tekmi visoko s 6 : 0 premagala dru-goligaša Dravo s Ptuja. Strelci: Dvoršak 4, Munishi in Ristič. Ismet Munishi in Safet Hadžič sta z Muro podpisala enoletno pogodbo. (FM) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi so Črenšovci premagali Potrošnik iz Beltinec z 1 : 0. Edini gol je dosegel Kustec v prvem Polčasu. (FM) Nogomet - V tekmi za trening sta se moštvi Nafte iz Lendave in Odranec v Gaberju razšli z neodločenim izidom 4 : 4. Strelci: Škr-bič, Zver, Utroša in Šabjan za Nafto ter Mertik, 2, Kavaš in Virag za Odrance. (FH) Nogomet - Nogometaši Mure so gostovali v Črenšovcih in v prijateljski tekmi premagali Črenšovce s 6 : 0. Strelci: Dvoršak, 2, Vogrinčič, Cifer, Mesarič in Ristič. V ponedeljek so nogometaši Mure odpotovali na 10-dnevne priprave v Mali Lošinj. (FM) Nogomet - Beltinski prvoligaš Potrošnik je v prijateljski tekmi v Odrancih premagal domačega tret- , jeligaša z 2 : 0. Strelca sta bila Bukovec in Popescu. (FM) Nogomet - Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira strokovni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence B, ki je pogoj za vodenje moštev v letu 2000. Seminar bo v soboto, 26. februarja, ob 8. uri v Osnovni šoli Beltinci. Prijavnico je potrebno poslati na NZS do 15. februarja skupaj ieno fotografijo. Prej je potrebno plačati kotizacijo in članarino. (FM) Nogomet - Območno združenje nogometnih trenerjev Murska Sobota organizira strokovni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence C. Seminar bo v soboto, 19. februarja, ob 8. uri v osnovni šoli v Bogojini in je obvezen za vse kategorije trenerjev v okviru MNZ Murska Sobota. Prijave bodo zbirali do 11. februarja na MNZ Murska Sobota. (FM) Nogomet - V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je Nafta 4. izbor športnikov Občine Beltinci Dejan Nemec športnik leta 1999 HK Lek Lipovci najboljša ekipa V Beltincih so četrtič razglasili najboljše občinske športnike in ekipe za leto 1999, ki jih je izbralo predsedstvo občinske športne zveze. Po pozdravnem nagovoru je podelil priznanja in plakete najboljšim župan Jože Kavaš, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil Ivan Zajc. Za najboljšega športnika je bil izbran nogometaš Dejan Nemec iz Dokležovja, član Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote, član državne nogometne reprezentance in športnik državnega razreda. Dru Z razglasitve najboljših športnikov in ekip Občine Beltinci za leto 1999. Fotografija: N. Juhnov premagala madžarskega tretjeliga-ša Redics s 3 :1. Strelca za Nafto: Utroša, 2, in Gjerkeš. (FH) Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige malega nogometa je Pelikan iz Celja v Ljutomeru premagal Meteorplast s 7 : 4 (Stojko 2, Vozlip, Copot). V drugi slovenski ligi so Križevci premagali Vitomarce z 8 : 2 (Dunaj 4, Panič 2, Žnidarič, Marinič). Marco Polo pa je v Murski Soboti premagal Dobovec s 7 : 4 (NŠ) Mali nogomet - V Murski Soboti je bilo odprto državno prvenstvo v malem nogometu za zdravnike in zobozdravnike. Največ uspeha je imela ekipa Slovenj Gradca, ki je v finalu premagala Zagreb s 3 : 2 in zasedla prvo mesto. Za tretje mesto je ekipa Sombotela iz Madžarske premagala Mursko Soboto z 1 : 0 in zasedla tretje mesto, Sobočani so bili tako četrti. (FM) Mali nogomet - Končano je bilo tekmovanje v zimski ligi občine Beltinci, ki ga je organizirala OŠZ Beltinci. Med 12 ekipami so imeli največ uspeha nogometaši KMN Beltinci, ki so zasedli prvo mesto pred KMN Lipovci in mladinci Potrošnika iz Beltinec. Za najboljšega vratarja so razglasili Boruta Zadravca (Potrošnik), za najboljšega igralca in strelca pa Petra Vorbša (KMN Beltilci). (FM) Mali nogomet - V Ljutomeru je bil mladinski turnir (do 17 let) v malem nogometu. Rezultati: Križevci. Marco Polo 5 : O, Križevci: Meteorplast 4 : 1 in Meteorplast: Marco Polo 4 : 2. Križevci in Meteorplast sta se uvrstila v polfinale. (NŠ) Badminton - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v badmintonu. Med 45 moškimi in 25 ženskami so bili tudi Lendavčani. Najbolje se je odrezal Miha Horvat, ki je zasedel tretje mesto. Jernej Novak je bil deveti, Bojan Sekereš pa sedemnajsti. Pri ženskah je Simona Kon-cut zasedla peto, Sanja Nadž in Martina Bukovec pa deveto mesto. Med dvojicami sta bili Nadževa in Bukovčeva peti, Koncutova in Novak pa deveta. (FB) go mesto je pripadlo hokejistu Francu Maučecu iz Lipovec, članu Hokejskega kluba Lek Lipovci, ki je član državne reprezentance v hokeju na travi in športnik državnega razreda. Tretje mesto pa je zasedel odbojkar Tomas Čeh iz Beltinec, član Odbojakrskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, ki je državni članski reprezentant in športnik državnega razreda. Za najboljšo ekipo Občine Beltinci za leto 1999 je bil izbran Hokejski klub Lek iz Lipovec, državni in pokalni prvak. Drugo Judo - V Celju je bilo prvenstvo učencev osnovnih šol v judu. Med 113 tekmovalci iz 57 osnovnih šol so dosegli lep uspeh pomurski tekmovalci. Najuspešnejši so bili: Robert Hajdu (42 kg) iz DOS Lendava, Tadeja Rojko (44 kg) iz OŠ III MS in Alenka Premoša (nad 63 kg) iz OŠ Turnišče, vsi so zasedli prva mesta in postali državni prvaki. Lea Benko (DOŠ Lendava) in Maja Uršič (OŠ III MS) sta bili drugi, Marko Mlinarič (DOŠ Lendava), Katarina Borošak in Alen Rogan (oba OŠ I MS) pa tretji. (FB, TK) Karate - V Sl. Bistrici je bil tretji turnir šolske lige v karateju. Sodelovali so tudi Ljutomerčani in zasedli štiri prva mesta. V katah sta zmagala Žibrat (malčice) in Lebarič (ml. dečki), v borbah pa Preglej (ml. dečki) in Prelog (st. dečki). (NŠ) Strelstvo - V tretji državni strelski ligi je končano četrto kolo z zračno puško in pištolo. Med tekmovalci z zračno puško vodi ekipa SD ŠK Turnišče z 12 točkami pred SD Ljutomer in SD Varstroj Lendava, po 8 točk. Med posamezniki vodi po četrtem kolu Igor Makari z 2272 krogi pred Alešem Gjuro, 2254, in Denisom Lebarjem (vsi Turnišče), 2227 krogov. Med tekmovalci s pištolo vodi po četrtem krogu SD.KF Tišina z 12, Coal Petišovci je z 10 točkami tretji. Med posamezniki vodi Miran Miholič (J. Jurkovič) z 2196 krogi, Jožef Babič (Tišina) je z 2173 tretji. (FB, FH) Strelstvo - V Turnišču je bilo peto kolo tekmovanja v regijski strelski ligi s standardno puško. Največ uspeha je imela ekipa Tišine, ki je zmagala pred Radgono in Turniščem. Vodi Radgona z 28 točkami pred Tišino, 27, in Turniščem, 20 točk. Med posamezniki je zmagal Radgončan Davorin Sla-nič, ki tudi vodi med posamezniki pred Simonom Maričem (Tišina) in Janom Osvaldom (Radgona). (FM) Namizni tenis - V Lendavi je bil zadnji turnir v pomurski namiznoteniški ligi. Rezultati finalne skupine: Cven : Do konca 4:2, Cven : Radgona 0 : 4, Do konca : KA-EL mesto je zasedel Odbojkarski klub Beltinci, ki se je uvrstil v drugo državno ligo. Tretje mesto pa je pri padlo prvoligašu Nogometnemu klubu Potrošnik iz Beltinec. Posebna priznanja so dobili Štefan Škaper iz Beltinec, dolgoletni nogometaš Potrošnika in Mure ter drugi najboljši strelec slovenske lige vseh časov, Roman Krapec iz Ižakovec, član nogometne reprezentance invalidov, ki je sodelovala na specialni olimpiadi v Severni Karolini v ZDA in ima status vrhunskega športnika, ter Nogometni klub Potrošnik iz Beltinec ob praznovanju 50-letnice delovanja. FERI MAUČECI 4:2, KA-EL: Cven 4:1, Do konca : Radgona 1 : 4, Do konca: Cven 4 : 2 in KA-EL : Radgona 4 : 1 . Končni vrstni red: 1. Radgona veterani, 2. Do konca Lendava, 3. KA-EL Puconci, 4. SIP Cven, 5. KPŠ MS, 6. Ljutomer, 7. Bistrica veterani. (FH) Namizni tenis - V osmem kolu prve in druge medobčinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali -prva liga: SIP II: Segrap 1 : 5, SIP I : Breza 5 : 4, Kapiral : SIP III 5 : 1. Vodi SIP Cven I s 14 točkami. Druga liga: Servis Zadravec : Loko I 5 : 4, Ten : Branoslavci 4 : 5, Loko II : Demark 0 : 5. Montaža Lešnik : Z/print 0 : 5, Loko II : Montaža Lešnik 5 : 3. Vodi Demark Ljutomer z 20 točkami. (NŠ) Nov tekvondo klub Orion na soboškem športnem nebu Od decembra lani deluje v Murski Soboti nov tekvondo klub v slogu WTF z imenom Orion. Tekvondo je borilni šport, ki je zelo mlad, zato se pri nas v Sloveniji šele uveljavlja. Pri slogu WTF je poudarek na fizični kondiciji in disciplini. Tekmovanja temeljijo na tehniki (POOMSE) in borbah, člani Oriona pa se državnega prvenstva slednjih udeležujejo dvakrat letno, medtem ko so bili na tekmovanju iz tehnike doslej le enkrat. Pri tem so dosegli vidne rezultate: Mitja Grmadnik je zasedel prvo mesto pri članih na državnem prvenstvu v tehniki, Aleš Kuzmič je bil pri mladincih na državnem prvenstvu dvakrat drugi v kategoriji nad 78 kilogramov in sedmi na državnem prvenstvu v tehniki, medtem ko je zasedla pri mladinkah v kategoriji do 52 kilogramov Bojana Žižek na državnem prvenstvu dve tretji mesti.Člani sedaj pridno trenirajo za prekmursko tekmovanje, ki bo marca v Lendavi. Ogrevanje, borilne tehnike, borbene vaje, samoobramba in borbe potekajo pod vodstvom Gorazda Horvata, ki je tudi trener državne reprezentance v tehniki. Obenem vabijo vse, ki jih ta šport zanima, da se oglasijo, si ogledajo ter se preizkusijo v treningu vsak torek ob 18.30 v telovadnici prve osnovne šole ter vsak četrtek ob 19. uri na drugi osnovni šoli. Za nove člane je prvi trening brezplačen. TK FOTO: GH ■ Predstavljamo vam ________________ Tomaž Gajser - najboljši pilot ULN 1999 Letalska zveza Slovenije je razglasila za najboljšega pilota ultralahkih plovil za leto 1999 pilota motornega zmaja Tomaža Gajserja iz llijaševec, člana AK Mavrica iz Lendave. Petindvajsetletni absolvent Strojne fakultete v Mariboru se je z letenjem začel ukvarjati pred desetimi leti in tako šel po stopnicah oče Jožeta, ki je član AK Prlek iz Ljutomera in s katerim tudi skupaj tekmujeta v dvosedih motornih zmajev WTS. S športnim letenjem je začel tekmovati leta 1991 na prvem državnem prvenstvu - ves čas tekmuje na lastnem motornem zmaju Pipistrel in krilu Hazard 15 -, kjer je zasedel četrto mesto. Doslej je sodeloval na vseh sedmih državnih prvenstvih in trikrat osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji motornih zmajev. Skupaj z očetom je trikrat zmagal na mednarodnem reliju Mura. Z očetom sta sodelovala na dveh evropskih prvenstvih in zasedla devetnajsto in trinajsto mesto. Prav tako je sodeloval na dveh svetovnih prvenstvih. Na svetovnem prvenstvu leta 1994 na Poljskem je zasedel s kopilotom Alojzom Pršo deveto mesto. Svoj največji uspeh pa je dosegel lani na svetovnem prvenstvu v Matkopusztiju na Madžarskem, kjer sta skupaj z očetom med tridesetimi posadkami zasedla četrto mesto in le za dve točki zaostala za bronasto medaljo. V eni od navigacijskih disciplin sta celo zmagala, v disciplini natančnega pristajanja pa sta med sedmimi posadkami bila z najvišjim rezultatom. Četrto mesto je doslej največji slovenski uspeh na svetovnih prvenstvih v kategoriji ultralahkih plovil. Želi si, da bi bil tudi letos deležen potrebne denarne pomoči sponzorjev in se udeležil evropskega prvenstva, ki bo v Franciji. FERI MAUČECI Odbojka Tokrat brez točk V šestnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Olimpija v Ljubljani premagala Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 1 (28 : 26, 25 : 18, 24 : 26, 25 : 16). Pomurje: Horvat, Tot, Čeh, Kovačec, Kerec, Tinev, Topovšek, Zakojč, Fujs. V štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Hit Nova Gorica v Ljutomeru premagala Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (26 : 24, 25 : 23, 22 : 25, 25 : 17). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Tre-tinjak, Zver, Šoštarič, Kolar, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč, Gomboc, Kodila. (NŠ, FM) Nepričakovan porai Beltinec V šestnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi so Beltinci doma nepričakovano izgubili z zadnjimi Črnučami z 1 : 3 (26 : 28, 19 : 25, 25 : 19, 18 : 25). Beltinci: Horvat, Čenar, Gobec, Mitja in Marko Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Prša, Gider. Ekipa Šoštanja Topolšice pa je v Ljutomeru premagala domači Ljutomer s 3 : 0 (25 : 22, 25 : 18, 25 : 18). Ljutomer: A. Grut, Babič, Onišak, B. Grut, D. Kodila, Horvat, Pirher, G. Kodila, Primec, Špilak. (NŠ, FM) Rokomet Prva zmaga Razkritja V prvem spomladanskem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Arcont iz Radgone v Kamniku premagal Jezersko s 36 : 27 (18:12). Radgončani so vodili od vsega začetka, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Arcont Radgona: Leskovar, L. Klun, Pintarič 3, Hojs 7, Smolko 6, Petraš 1, Trbuc 9, Fartek 1, Šic, N. Klun 6, Mihalič, Žinkovič 3. Rokometaši Razkrižja pa so premagali Maribor s 30 : 21 in prvič zmagali. (FM) 20 MULARIJA 10. februar 2000, Varna povezava Yahoo! so v začetku tedna vzkliknili hekerji, ko so sesuli sistem enega od največjih svetovnih iskalnikov in onesposobili njegovo delovanje za nekaj ur. Pri tem so uporabili preizkušen način obremenitve strežnika z množico podatkov. Onemogočen je bil tudi dostop do brezplačnih poštnih predalov, medtem ko so Yahoojeve strani Geocities delovale. Stran Yahoo! je v decembru obiskalo 36 milijonov obiskovalcev. Podvig je znova sprožil zaskrbljenost v svetu računalništva, še posebno na področju bančnih transakcij in elektronske prodaje s pomočjo spletnih strani. Nekateri računalniški strokovnjaki se strinjajo: »Če lahko hekerji sesujejo strežnik iskalnika Yahoo!, potem ni varen nihče.« Drugi potrjujejo, da pri Yahooju na napad niso bili pripravljeni. Poleg tega naj bi bila stran iskalnika med najbolj robustnimi v svetovnem spletu, čeprav vsak dan obvešča uporabnike o 465 milijonih straneh. Dodajajo, da bi morali napad pri Yahooju odkriti in odpraviti v petnajstih ali dvajsetih minutah, namesto tega pa so za dejanje potrebovali tri ure.. Pri Yahooju odgovarjajo, da so njihovi računalničarji takoj ugotovili, da množica preobsežnih podatkov prihaja z računalnikov priključenih v svetovni splet na različnih vstopnih točkah, takoj določili tip podatkov in jim preprečili dostop do strežnika. Delo je kljub temu trajalo nekaj ur. Izjav o tem, ali so o napadu obvestili tudi FBI, javnost ni slišala. Pri tem je zanimivo, daje prav slednja organizacija lani doživela podoben napad na svoj strežnik. http://www.seminarske.gq.nu Na teh straneh boste pregledali seminarske naloge, »švinglce«, domača branja, grafe, besedila in preostalo kar pomaga v šoli in drugje. http://www2.arnes.si/~ssmssetuas5 Šola je bila ustanovljena avgusta leta 1939 kot privatna dvorazredna trgovska šola v novem Trgovskem domu, zadnjo statusno spremembo pa je doživela septembra. Zdaj se imenuje Srednja ekonomska šola Murska Sobota. http://www2.arnes.si/~msgrom1s Avtonomna mladinska gibanja so se v Sloveniji začela pojavljati že sredi osemdesetih. Pozneje je na novo odprt prostor za različne oblike organiziranja vzpostavil množico novih mladinskih društev in klubov. Eno takšnih društev je tudi gornjeradgonska organizacija mladih. http://www.galerija-ms.si Galerija Murska Sobota spada med deset najpomembnejših galerij nacionalnega pomena. Organizira in posreduje razstave sodobne slovenske in tuje likovne umetnosti. Letno pripravi 14 razstav, ki si jih ogleda več kot 15.000 obiskovalcev. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Pozimi, kadar je sneg, si najmaljši hitro najdejo razvedrilo zunaj. Petošolka Laura Kreslin, tretješolec Marko Vargazon in 4-letna Sara se velikokrat vozijo s sanmi kar na domačem dvorišču. Ko jim postane preveč mrzlo, pa se najraje igrajo z računalniškimi igricami. Foto: J. G. Valentinovo je prišlo, a jaz pozabil sem, da je to dan zaljubljencev. Ker nisem kupil ti darila, si se užalostila in me skoraj zapustila. Ti pa meni poklonila si darilo, ki me močno je razveselilo, in še nežno si me poljubila, V zahvalo napisal sem pesem ti in spet skupaj bova hodila. MATEJ REMŠKAR, 5. A OŠ BELTINCI tet n c e France Prešeren pesnik je bil, ki otrokom fige je delil. Kmalu bomo praznovali in njegove pesmi brali. Zate, pesnik, pa pesmica je ta, naj ljudem seže do srca, saj Prešerna vsak pozna, ki našo himno zapeti zna. URŠKA BALAŽIČ, 6.B OŠ BAKOVCI Prebrali smo Pravljično košarico avtorice Olge Gutman ter se v spremstvu dobrih vil in cvetnih škratov, ki domujejo v teh pravljicah, sprehodili po mesečevih stezah ter kraljestvu trobentic in tako doživeli neskončnost jasnega večernega neba. Občudovali smo tudi zvezdne utrinke na nočnem nebu, slišali smo, kako poje tišina, in odkrili še veliko magičnega, skrivnostnega ..., nekaj, kar je težko opisati z besedo. V deželi mesečevih vil kraljujejo domišljija, lepota, dobrota in ljubezen. Žalosti in osamljenosti ne poznajo. Branje Pravljične košarice je bilo zelo prijetno. Ker nam je avtorica eno knjigo podarila, bo omogočala še veliko bralnih užitkov in domišljije marsikateremu bralcu. TAMARA, ANDREJ IN RENATO, 6. RAZ. DVOJEZIČNA OŠ PROSENJAKOVCI Včeraj smo imeli športni dan, zato smo prišli v šolo z majhnimi torbicami. Do malice smo se igrali v šoli, nato smo se preoblekli in odšli na hrib. Tam smo se sankali, smučali in vozili z bobom. Že prej smo se dogovorili, da se bomo po eni strani vozili, po drugi hodili na hrib. Vmes smo se nekoliko odpočili. Ko je prišel trenutek za odhod, smo se postavili v vrsto in se vrnili v šolo. Bilo je lepo. BRIGITA KUKOVEC, 2. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI MUF Na podružnični osnovni šoli v Krogu smo v mesecu decembru izvajali projekt Veseli december. Raziskovali smo decembrske praznične dneve, kot so: lucijino, miklavževo, božič in Silvestrovo. Zanimalo nas je, kako so te praznike praznovali nekoč in kako je danes. Pri tem so nam pomagali dedki, babice in starši. V projektu so sodelovali vsi učenci od 1. do 4. razreda, tako tudi 1. razred devetletke. Ob delu smo izvedeli veliko novega. Ugotovili smo, da t t • nekaterih praznikov danes ne praznujemo več in da so običaji drugačni. Rezultate projekta smo ob koncu predstavili tudi staršem na skupni prireditvi v šolski telovadnici. Tam smo plesali, peli in pripovedovali. Nazadnje smo si zaželeli srečno novo leto in odšli domov. VALENTINA JERIČ, 3. C OŠ II M. SOBOTA - PODRUŽNIČA OŠ KROG VESTNIK NA INTERNETU: Živela je STOnoga. Nekega dne se je peljala z avtobusom v Novo meSTO. Avtobus je prehitela bela STOenka in prevozila STOp. Nastal je zastoj. STOnoga je iz-STOpila. Pred sabo je zagledala velik STOlp. Odločila se je, da si ga ogleda. Ob vSTOpu je morala plačati vSTOpnino. Blagajničarka ji je dala otroško vSTOpnico. Plačala jo je s petSTOtakom. Ko je vSTO-pila, je zagledala pred sabo velike STOpnice. Šla je v najvišje nadstropje. Ogledala si je naSTOp lutk. Po predstavi je šla eno nadstropje niže. Tam je videla čiSTO majhen STOIček. Na njem je sedela miš. Tako se je prestrašila, da je skočila skozi okno in se spremenila iz STOnoge v prelepega metulja. KATJA DOMINIK, 2. B OŠ III M. SOBOTA *** Ta zanimivi sestavek je nastal v okviru delovnega praznovanja stotega šolskega dne. Izvirno, mar ne? Nekega dne smo pri pouku zvedeli, da se bomo šli sankat na Roglo. Vsi smo bili zelo presenečeni in veseli. Težko smo čakali ta dan. Končno je prišel. Bil sem tako nestrpen, da skoraj celo noč nisem mogel spati. Zjutraj, ko me je budilka zbudila, sem ves srečen skočil s postelje. Hitro sem se umil, oblekel in najedel. V nahrbtnik sem dal sendviče, sladkarije in pijačo ter odšel proti šoli. Tam se je zbralo že precej učencev. Učitelji so nas napotili na avtobus. Nazadnje so vstopili še oni. Vsi veseli smo se odpeljali proti Rogli. Med vožnjo smo poslušali glasbo in zraven peli. Po prihodu na Roglo smo si vzeli sanke in nahrbtnike ter se Odpravili na zasneženo pobočje. Proga je bila zelo dobro pripravljena in utrjena. Ker so sanke zelo hitro drsele, sem se naenkrat znašel na smučišču. Prijatelj Renato pa je zlomil sanke, zato je prisedel k meni. Bilo je še lepše. Tudi Saša je ostala brez sank. V troje pa je bilo čudovito, čeprav smo se prevrnili in se potolkli. Udaril sem se pod očesom in po licu, toda hitro sem pozabil na bolečino. Tudi učitelji so nekajkrat prisedli na sani in se odpeljali navzdol. Doma sem pripovedoval staršem, kako zanimivo je bilo. Po večerji pa sem se hitro umil in truden legel v toplo posteljo.' To je bil res lep in nepozaben dan. JERNEJ DOMONKOŠ, 3. RAZ. OŠ KOBILJE Pred nedavnim smo organizirali dobrodelno prireditev za deklico Blanko, ki je že od rojstva slepa, zato živi v,temi. Starša jo vsak teden vozita v Ljubljano, kjer obiskuje šolo za slepe. Na prireditvi so nastopali: Špik, plesni pari plesne šole Devžej, folklorna skupina s Hotize, učenci 3. a-razreda, otroci iz vrtca, dekliški zbor; moški zbor in upokojenski zbor. Bilo je zelo lepo.Upam, da so zbrali dovolj denarja za Blankin računalnik. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. ANJA JEREBIC, 3. B OŠ ODRANCI NOVA K lOVADNOA NOVA TELOVADBA Mi N ZELO VŠEČ . KER Jt VEM O. V NJEJ JE DOSTI IGRAL IN LAŽJE SE RAZGIBAM. TUDI Z. RAME mi BON ČIST IN Ni TOSCO PRAN). NUŠA RU M , M os WoWi fiSTIK, 10. februar 2000 NA SCENI 21 Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja... Tako malo je potrebno Tako malo je potrebno za prisrčen nasmeh, a še manj, da se človek znajde na tleh. In ni se težko poigrati z vetrom v laseh, najtežje je obdržati srečo v dlaneh... ... ujeti tisto, kar se ujeti ne da, imeti tisto, kar zbežati ne zna. Tako malo je potrebno za tisti košček miru, ki srce bi zapolnil, ko vse gre po zlu. In majhen je korak do zvezd, do prepada, danes tvoj je poraz, jutri tvoja bo zmaga. Biserka Samo ti Spominjam se lepote tvojega imena, spominjam se lepote dneva, ko prvič sem čutila tvoj objem. Kdo to ve? Bilo je doživetje mladih dni, ki pride, mine in kot sneg skopni. Takrat je bil zame ves tvoj pogled. Zdaj vem, čeprav še nimam, zdaj poznam lažnivost teh besed. Vem, da gori prazna luč, ki spremlja nas vse do konca dni in kot beseda se v meni izgubi. * Mateja Sreča je le košček neba, Radost in sreča eno sta, Edino in eno je, Če le .vedno spremlja te, A ko s tabo je ni, nesreča spremlja te za vedno. A.R. Tihe besede Vedno mislim in govorim, a ne, da bi me ti slišal, to so tihe besede. Vedno jih le ponavljam In si želim, da bi bil tu ob meni, vedno, le vedno ob meni! Mateja H. Rešitev testa 1)a: 5 2) a: 5 3) a: 5 4) a: 20 5) a: 15 b: 20 b: 15 b: 20 b: 15 b: 5 b: 20 c: 15 c: 20 c: 10 c: 10 c: 10 c: 10 d: 10 d: 10 d: 15 d: 5 d: 20 d: 5 nsti večer, ko bi moral dobiti nagrado za svoje profesionalne dosežke, otroškega psihologa Malcolma Crowea (Bruce Willis) ustreli Vincent Gray, njegov nekdanji duševno moteni pacient, razočaran nad dejstvom, da mu doktor pred leti ni mogel pomagati. Ko Crowe prevzame primer osemletnega Colea Seara (Haley Joel Osment), ki trdi, da lahko komunicira z mrtvimi, odkrije, da ima deček podobne simptome, kot jih je imel Gray kot otrok. Medtem ko se sam ubada s svojimi zakonskimi težavami, Crovve pomaga Co-leu premostiti grozljive in duševno težke trenutke. Na svoji poti oba spoznata presenetljive stvari o samem sebi. To je na kratko zgodba uspešne psihološke srhljivke Šesti čut, ki jo je ustvaril precej neznani scenarist in režiser M. Night Shyamalan, toda film si je prislužil precej visoke ocene pri kritikih in gledalcih, predvsem na račun zelo dobre igre Willisa in Osmenta, čeprav slednji na trenutke pretirava s svojo ranljivostjo. Vse dokler iz prestrašenega in zasledovanega introvertiranca ne zrase v samozavestnega fanta, ki se ne boji več svojega nadnaravnega šestega čuta. Film je ganljiv in strašljiv hkrati, najbolj pa si ga boste zapomnili po nenavadnih preobratih, zaradi katerih se bo enim zdel konec nedefiniran, drugim pa odličen. In ustrezno razporedite svoj čas: mogoče ga boste morali iti gledat še enkrat. TOMO KOLEŠ The Sixth Sense, ZDA 1999. Režija: M. Night Shyamalan. Igrajo: Bruce Willis, Haley Joel Osment, Toni Collette, Olivia Williams, Donnie Wahlberg. Dolžina filma: 107 minut. Na sporedu v soboškem kinu Park v četrtek, 10., soboto, 12. in nedeljo, 13. februarja, ob 20. uri ter v petek, 11. februarja, ob 18. uri. Valentinov test Kako hitro se K Napovednik koncertov Murska Sobota 10. februar: Slovenski trobilni kvintet, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 18. februar: Popperkeg, MIKKob 20.30 21. februar: Večer romske glasbe, kinodvorana ob 17. uri 25. februar: Overflovv + Elvis Jackson + The Prulers, MIKK ob 20. uri 9. marec: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri Radenski vrh 19. februar: Glinasti golobi + The Rippers, Zidanca ob 17. uri Maribor 11. februar: Psycho-Path + Pridigarji + Zaklonišče prepeva, ŠTUK Ljubljana 14. februar: Zoran Predin in Mar Django Ouartet + Josipa Li-sac, Cankarjev dom 21. februar: Tambours de Brazza, Cankarjev dom 23. februar: Sleazy Snails, K4 26. februar: Bloodhound Gang, K4 20. marec: Yes, hala Tivoli 13. april: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli 4. maj: Pharcyde, ? 11. maj: Jethro Tuli, hala Tivoli Gradec 17. februar: Hans Theesink & Blue Groove, Orpheum 19. februar: Bryan Ferry, Kammersaal 25. februar: Randy Nevvman, Orpheum 28. februar: Therapy?, Orpheum Miinchen 14. februar: Bryan Ferry, Gasteig 19. februar: Moby, Babylon 26. februar: CrazyTown, Colosseum Budimpešta 27. februar: Sting zaljubiš? ako hitro se ogreje tvoje srce za nekoga, ki ga komaj spoznaš? Je dovolj že bežen pogled in nasmeh, da ti začne srce hitreje poskakovati, ali pa se zaljubiš čez čas, ko fanta/dekle nekoliko bolje spoznaš? S pomočjo odgovorov na spodnja vprašanja boš odkril(a), kako radodaren/-na si s čustvi, ki te vodijo do zaljubljenosti. 1. Zima s snegom In mrazom pomeni zame: a) Ta čas predstavlja zame nevzdržen čas mraza, ko se nikakor ne morem dovolj ogreti, pa naj se še tako dobro oblečem. Zima je zato zame čas, ki ga sploh ne bi pogrešal(a). b) Čas med zimo preživim večinoma na smučiščih, saj ga ni večjega užitka kot predajanje snežnim strminam. Dolge noči ob koncu tedna pa izkoristim za noro zabavo v disku. c) V zimskem čgsu imam končno 6)a: 15__________ Do 30 točk: Velikokrat se boriš proti temu, da bi se zaljubil(a). Razlog za strah pred nežnimi čustvi je v tem, da imaš premalo samozavesti. Premisli, zakaj tako razmišljaš, kaj je temu razlog. Tako boš naredil(a) prvi korak k temu, da se odpreš drugim ljudem, da pokažeš čustva, kajti tvoja težava je tudi v tem, da zelo težko sklepaš prijateljstva. Vsako jutro pomisli na to, da ti odprtost in s tem tudi prijaznost do ljudi prinaša samo dobre stvari,'zvečer pa razmisli, koliko si to uresničil(a). Ko si zaljubljen(a), se marsikaj spremeni, saj je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi, čeprav ne veš, ali bo ljubezen trajala. Ampak če ne poskusiš, ne boš nikoli vedel(a), kako čudovito je lahko, če do nekoga gojiš najgloblja čustva. 35-60 točk: Zaljubljenost je zate zabava, vendar se ne želiš resno vezati. Velikokrat se spuščaš v ljubezenske avanture, ki pa lahko temeljijo le na spogledovanju. Vsekakor pa moraš fantu/dekletu že na začetku povedati, če lahko pričakuje kaj več, drugače ga/jo lahko po nepotrebnem zelo prizadeneš. Včasih pa ne bi bilo odveč, če si za nekoga vzameš več časa, da ga spoznaš, kajti mogoče je prav ta tisti/-a, ki ti je namenjen(a). Ne igraj se z njegovimi/njenimi čustvi. 65 - 90 točk: Ob stiku s fantom/dekletom že takpj začutiš, ali je ta prime-ren/-na zate. Ko se za nekoga ogreješ, si kot vulkan, ki bruha čustva, zato se vedno boriš z razumom, ki te svari pred prevelikim izlivom čustev. Zelo hitro se zaljubiš, vendar zelo previdno preverjaš, ali gre za prava čustva. Od fanta/dekleta zahtevaš zvestobo, pri tem pa se prepuščaš romantičnemu sanjarjenju, ki ga hočeš po vsej sili vnesti v vajino razmerje. Raje stopi na realna tla in spoznaj partnerja ter poiščita lepe stvari skupaj. Poskusi tudi kdaj začeti zvezo, ne da bi razmišljal(a) o tem, ali je on/ona pravi/-a zate. Poslušaj srce in se prepusti čustvom, za razumno razmišljanje bo še dovolj časa. 95- 120 točk: Si pravi/-a življenjski/-a in ljubezenski/-a umetnik/-ica. Zelo hitro se zaljubiš, in ko v enem trenutku govoriš najboljši/-emu prijatelju/-ici, kako zelo si zaljubljena, že takoj naslednji trenutek pleseš z drugim/-o. Bodi odkrit/-a do sebe in si priznaj, da številne zveze ne prinašajo sreče. Pravzaprav te je strah prave ljubezni, saj se ti ni potrebno truditi z nekom, s tem da bi vanj(o) vlagal(a) nekoliko globlja čustva. Najbolje bi bilo, da bi za nekaj časa prenehal(a) s svojim ljubezenskim pohodom in premislil(a), kaj ti v življenju največ pomeni. Pusti, da se te ljubezen dotakne počasi, nenapovedano. Kmalu boš ugotovil(a), kako lepo je lahko, če nekoga v resnici spoznaš in mu pokažeš prava čustva. čas, da preberem knjige, ki jih poleti nisem utegnil(a). Velikokrat povabim k sebi tudi prijatelje na skodelico čaja in večurno debato o zanimivih temah. d) Pozimi sem najraje v topli postelji, kjer sanjam o vročem poletju. Najbolje se počutim v poletnem času, ko je prijetno toplo in ko te sonce vabi na potep. 2. Trenutno imaš zelo hude ljubezenske težave, kajti s fantom/punco sta se razšla. Kako se s tem spoprimeš? a) Neutolažljivo se vedno znova sprašujem, kako je lahko do tega prišlo. Izgubim zaupanje v svet in prisežem, da se ne zaljubim nikoli več. b) Pokličem najboljšo/-ega prijatelja/ -ico in v dolgem telefonskem pogovoru me njena/njegova tolažba pripravi do pozitivnejšega razmišljanja. c) Odpravim se k frizerju, kupim si nova oblačila in se zvečer odpravim v disko, kjer bom zapeljal/a kakšno/-ega čedno/-ega fanta/dekle. d) Sežgem vse njegove/njene fotografije in odvržem vsa darila, ki mi jih je podaril(a). Prav nič me ne sme spominjati na najino zvezo. 3. Kaj misliš - kako prepoznaš veliko ljubezen svojega življenja? a) Mislim, da bom preprosto začutil(a) ... takrat že veš. b) Takrat ne moreš spati, ne jesti in ne trezno razmišljati. Moje misli so posvečene samo njej/njemu, samo zanj(o) še živim. c) Tolikokrat sem se že prenaglil/a.... Mislim, da pospešen utrip in šibka kolena še niso dovolj dober znak. d) Ljubezen mojega življenja se bo pojavila nenadoma in tako hitro bo stopila tudi v moje srce. Oči bova imela samo še drug za drugega. 9 V 4. Na železniški postaji simpatični fant/dekle čaka na svoj vlak. Med čakanjem se ves čas spogledujeta. Imaš dovolj poguma, da jo/ ga ogovoriš? a) Seveda. Mogoče bo zaradi mene za nekaj časa prestavil(a) odhod. b) Vprašam ga/jo, kam potuje. Mogoče se bo najin pogovor prijetno razvil in bova zato na koncu izmenjala naslove, da bova ostala v stikih. c) Vsekakor ga/jo ogovorim, kajti nikoli se ne ve, lahko postane ljubezen mojega življenja. d) Ostal/a bom pri spogledovanju, kajti nima se smisla zaljubiti v nekoga, ki ga ne bom nikoli več videl(a). 5. Kaj je zate v zvezi najvažnejše? a) Da se lahko s partnerjem o vsem pogovorim - o vseh majhnih in velikih težavah pa tudi o spolnosti. Med nama mora biti zaupanje. b) Da me fant/dekle ne prevara, daje zvest(a). Tisto/-ega, ki gleda tudi za drugimi fanti/dekleti, ne morem res ljubiti. c) Da imaš s partnerjem enaka zanimanja (glasba, šport...), predvsem pa se moram ob njem/njej sprostiti, se nasmejati. d) Najpomembnejša je osebna svoboda, da lahko vsak od naju počne, kar želi, vendar pri tem ne prizadene drugega. 6. Kako poveš fantu/ dekletu, da ga/jo ljubiš? a) Nežno ga/jo objamem, mu/ji pogledam globoko v oči in zašepetam: »Veš, zelo si mi pri srcu ...«. b) Med poljubljanjem se tesneje stisnem k njemu/njej in s tem mu/ji odkrijem svoja čustva. Velike besede o ljubezni so ob tem nepomembne. c) Med plesom mu/ji dam poljub na uho, pri tem pa zašepetam, da mi pomeni več kot kdor koli drug na svetu. d) Počakam, da mi on(a) izpove ljubezen. Sam(a)za kaj takega nimam dovolj poguma... DT TOM pri ZPMS BRCZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12* DO 20* strogo Proč Veter nosi me proč, proč v širni svet, proč od tebe -moje ljubezni neuslišane. Tamarine V dežju V dežju stojim in v nebo strmim, kaplje polzijo mi po licu, dežne kaplje in kaplje solza. Solze po licu pa polzijo zate, Gregor, zate, ki ljubim te! Teja Ljubezen Nosiš rdeč plašč, poln ljubezni je, vendar ljubezen ni vse, kar v življenju ostalo je. Vse, kar v življenju ostalo je, si ti, dragi ljubimec moj, in večno boš ostal, dokler jaz hotela bom tako! Andi Ne hodi proč! Ostani tu ob meni, me stisni k sebi, mi v oči poglej! Ostani tu, ostani tu ob meni Iin še močneje me stisni k sebi. Martina 22 DOBRO JE VEDETI 10. februar 2000, lifTBI Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem primeru se ti lahko kaj hitro zgodi, da te bodo dogodki prehiteli. On: Tista, ki te je že popolnoma omrežila, ti enostavno ne da miru, sicer ti bo malo nagajala, vendar so ji tvoji nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljaj, saj lahko zamudiš še veliko več, kot si misliš. OVEN BIK Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do njega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Jeza in ljubosumje ti lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Tvoja sumničenja bodo povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičiš. Nameravane naložbe se lahko pogumno lotiš. DVOJČKA Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica povsem drugačna. On: Tvoja arogantnost te lahko privede na rob prepada. Tudi tvoja partnerica nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Imate herpes? K ožni mehurčki so neprijetni, srbijo, pa še videz kvarijo, ker se najpogosteje pojavijo na obrazu okoli ust. Njihov nastanek povzročijo virusi Herpes simplex, ki spadajo v veliko in raznoliko družino virusov herpes (Herpesviridae). Herpes sim-plex tip 1 ali oralni tip povzroči spremembe na koži, v ustih, na očeh in vnetje možganov, prenaša se s kužnimi kapljicami; tip 2 ali genitalni tip pa okuži spolovila in se prenaša s spolnim stikom. Kako se okužimo? MURSKA SOBOTA Mazilo proti herpes simpiexu Uživajte dosti vitaminov, svežega sadja in zelenjave, kar krepi odpornost. Izogibajte se stresu, kavi, cigaretam in alkoholnim pijačam. Kava je živčni spodbujevalec. Živec, v katerem virus miruje, lahko nadraži in povzroči izbruh herpesa. RAK LEV Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno . odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj se ti bo to zdaj zdelo popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje... On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, česar nisi pričakoval, toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako, kot boš načrtoval. Ona: Šele sedaj boš videla, da je bila odločitev, ki si jo sprejela, povsem pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi rezultati. Toda koristno bi bilo, da bi malce popazila na poteze svojih zavistnih sodelavcev... On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner te bo . rešil iz zadrege kako preživeti konec tedna. DEVICA Ona: Končno se boš uspela sprijazniti s tem, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela. On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav v ljubezni, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal. TEHTNICA Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa raje pusti za drugič. On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, o čemer si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. ŠKORPIJON Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko, da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od , ljubezni pričakuješ še kaj več. On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno, če si prepričan, daje tvoje početje pravilno. Romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo. STRELEC Ona: Prepričana si, da ti mora sreča kar sama pasti v naročje, ti pa jo moraš le še uživati. Pazi se, saj se ti obeta boleče razodetje, ki te bo v hipu prepričalo o popolnoma nasprotnem. Resnica bo nekje v sredini. On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, karti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svoje partnerice. KOZOROG Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno posije tvoje ‘sonce'. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo, seveda pa je vse odvisno od tvojega pravočasnega reagiranja. Od prijateljice boš slišal povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. VODNAR Ona: Neka zadeva ti bo najprej spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo pozabljen. On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot si pričakoval, vseeno pa je vredno poskusiti, gaj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabi. RIBI Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem zunaj vseh tvojih pričakovanj, tako negativnih kot pozitivnih. A vseeno ti bo razplet še kako všeč. On: .Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne prinaša prav nič dobrega. Virus (Herpes simplex tip 1), ki povzroča nastanek kožnih mehurčkov okoli ust (Herpes labialis) ali po domače herpes, se prenaša z neposrečenim stikom okužene telesne tekočine ali izločka z zdravo sluznico oziroma kožo. Od tu se z limfno tekočino in krvjo prenaša v druga tkiva. Najraje se nastani v najbližjih živčnih celicah, kjer je skrit pred človekovo obrambo. Po okužbi se bolezen začne z značilnim srbenjem, pekočino in bolečino na ustnicah. Po šestih urah ali šele po nekaj dneh se pojavi značilen mehurček oziroma skupina mehurčkov. Ti počijo in preidejo v kraste, ki se posuše in odpadejo. Bolečino je čutiti predvsem v času mehurčkov. Lokalne bezgavke so povečane in boleče. Bolezen izzveni v 5 do 10 dneh. Herpes se pojavi na ustnicah, na meji med kožo in sluznico in se lahko razširi na lica, nos in brado. Redkokdaj se znaki pokažejo v ustih, lahko na trdem nebu ali samo nadlesnih. To je pogosteje pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo hkrati povišano telesno temperaturo. V veliki količini bolnik izloča virus v prvih dneh. Najdemo ga v njegovi slini in na rokah. Človek je virusov priljubljeni gostitelj. Zanimiv je podatek, daje med prebivalstvom z visokim živ-Ijenskim standardom v obdobju pubertete okuženih od 30 do 50 odstotkov prebivalcev, v deželah v razvoju pa jih je v istem obdobju okuženih že 90 odstotkov. Po prvotni okužbi ostajajo virusi herpesa v človekovem organizmu do smrti. Od časa do časa se razmnožujejo, kar povzroči dodatne klinične znake. Ponovni izbruh herpesa povzročajo različni notranji dejavniki, kot so: zvišana temperatura, prebavne motnje, zmanjšana odpornost, stres, operacije, menstruacija in prehladna obolenja. Prav tako ga lahko povzroče zunanji vplivi: ponovna okužba, ultravijolična svetloba, alkoholne pijače, kava in cigarete. Spremembe se pokažejo vedno na istem ali skoraj na istem mestu, kjer je bila prvotna okužba. Preprečevanje Virusi Herpes simplex so zelo občutljivi za svojo okolico. Zunaj organizma v nekaj urah propadejo. Toplota, svetloba, mila, vroča voda, klorovi preparati in antiseptiki jih uničijo. Zato skrbite za čistočo, pogosto si umivajte roke, skrbite za ustno higieno in uporabljajte prej našteta sredstva. Pri negi takega bolnika uporabite rokavice. Če ima herpes vaša ljubljena oseba, prihranite poljube, objeme in dotike do takrat, ko bolezen mine. Ne uporabljajte skupnega pribora za higieno. Nevarneje, če herpes zanesete v oči, ker lahko trajno okvari vid. Starši, bodite še posebno pazljivi pri dojenčkih. Če se radi sončite, s kremo za sončenje z višjim zaščitnim faktorjem namažite tudi obraz in ustnice. Zdravljenje Ko se pojavijo simptomi, so virusi že tako številni, da imajo antiviru-sna zdravila le malo učinka, zato je treba zdravila uporabiti čimprej in celo profilaktično. Trenutno se veliko uporablja aciklovir v obliki mazil ali tablet (na recept) pod različnimi zaščitenimi imeni. Uporabiti ga morate takoj, ko začutite, da boste dobili herpes. Prav tako lahko uporabite na začetku, ko začutite značilno srbenje in koža še ni ranjena, sredstvo, ki vsebuje antiseptik (alkohol, propo-lis ali vodikov peroksid). Herpes izbruhne v dosti manjši obliki. Kadar se mehurčki že pojavijo, pa uporabite mazila s sredstvi za odtegnitev vode (adstringenti). Taki sta cinkova pasta in mazilo proti herpes simlexu. Slednje je prijetne kožne barve. Vsebuje cinkov oksid, ki mehurčke suši, lokalni anestetik, ki blaži bolečino in občutek napetosti na koži, in suhi ekstrakt melise, ki zavira razvoj virusov Herpes simplex. Mazilo večkrat dnevno na tanko namažemo. I« , —....... .......— Z našega štedilnika l Čebulna juha s krompirjem * Telečje pleče na kumaričnem r aguju Riževi polpeti Stročji fižol v solati Valentinovo srce Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Čebulna juha s krompirjem 5 cl olja, 200 g čebule, 300 g krompirja, 40 g sira, sol, poper, 20 g jedilnega škroba Na olju prepražimo na kocke narezano čebulo, pomokamo, malo prepražimo in zalijemo z 2 I vode. Premešamo, dodamo očiščen in na kocke narezan krompir, solimo, popramo in kuhamo. Ko je krompir kuhan, še dodatno začinimo in preden ponudimo, dodamo nariban sir. Telečje pleče na kumarčnem raguju 1000 g telečjega plečeta, sol, poper, 5 cl olja, 70 g čebule, 5 g kopra, 240 g kumaric, 10 cl kisle smetane, 15 g česna Telečje pleče v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo, solimo in popramo. Zvijemo in povežemo z vrvico. Damo v pekač, prelijemo z vročim oljem in po-dlijemo z decilitrom vode. Pečemo v pečici pri 180 °C. Pečeno pleče vzamemo iz posode, na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo, ki ji dodamo na kocke narezane kumarice. Malo podušimo, nato dodamo kislo smetano in koper. Vse skupaj dušimo 10 minut in začinimo. S plečeta odstranimo vrvico, ga narežemo in ponudimo s kumaričnim ragujem. Riževi polpeti 70 g moke, 70 g masla, 7,5 cl vode, 3 jajca, 150 g Se nekaj napotkov Po podatkih iz novejše literature ima česen antivirusne lastnosti. V pomoč je tudi, če zaužijete dosti vitaminov, cinka in železa. Številne rastline in njihovi izvlečki (melisa, ameriški slamnik, sladki koren, gin-seg), ki so bili zaužiti ali uporabljeni zunanje, so pokazali izboljšanje obolenja. Če imate tudi vi herpes, bodite pazljivi in ugotovite, kaj ga povzroča pri vas. Tem dejavnikom se skušajte izogniti. Če pa vam ne uspe, stopite do bližnje lekarne in vprašajte za nasvet. VIDA KUHAR - KOVAČIČ, MAG FARM. ■ 041630898 kuhanega riža, sol, poper, 100 g masla Vodo in maslo pristavimo, da zavre. Solimo in zakuhamo moko. Mešamo toliko časa, da testo postane gladko. Ohladimo do mlačnega, primešamo jajca, riž in popramo, nato oblikujemo majhne polpete (po-gačke), ki jih na maslu z obeh strani rumeno zapečemo. Stročji fižol v solati 500 g stročjega fižola, 100 g šampinjonov, 50 g čebule, 5 cl kisa, 5 cl olja, 20 g gorčice, sol, poper Stročji fižol operemo in kuhamo 15 minut, nato ga odcedimo, ohladimo in damo v skledo. Čebulo in šampinjone narežemo na kocke in dodamo stročjemu fižolu. Posebej si pripravimo preliv iz razredčenega kisa, olja, soli in gorčice. Dobro razmešamo in prelijemo po stročjem fižolu s šampinjoni. Rahlo premešamo in hladno serviramo. Valentinovo srce 3 jajca, 90 g sladkorja, 90 g moke, 1/2 vanilin sladkor, 1/4 pecilnega praška, 10 g instant kave Krema: 25 cl sladke smetane, 30 g sladkorja v prahu, 5 cl pomarančnega likerja, 350 g pomaranč, 6 g želatine V kotliček damo jajca, dodamo sladkor in vanilin sladkor. Nad paro stepamo tako dolgo, da dobimo gosto maso. Odmaknemo s pare in stepamo še toliko časa, da se jajčna krema ohladi. Moko, pecilni prašek in instant kavo presejemo in rahlo vmešamo v jajčno kremo. Testo napolnimo v pomaščen in pomokan model v obliki srca. Pečemo 20 do 25 minut pri 175 °C. Pečen biskvit zvrnemo na desko, da se ohladi. Popolnoma ohlajen biskvit prerežemo na polovico. Na prvo ploščo namažemo kremo in pokrijemo z drugo biskvitno ploščo. Po vrhu potresemo s čokolado v prahu. Krema: Želatino zmehčamo v hladni vodi, iztisnemo vodo in na toplem raztopimo. Sladko smetano stepamo s sladkorjem v prahu, primešamo pomarančni liker, na drobne kocke narezane pomaranče in želatino. Vse skupaj narahlo premešamo. za zdravje in dobro počutje IBH1, 10. februar 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Nasmeh odpira vsa vrata etodo pozitivnega mišljenja so prevzeli prav vsi zagovorniki, saj si nove dobe brez nasmeha res ne mo- remo niti predstavljati. Za Ameriko so se nad nasmeški navdušili tudi Evropejci, na Tajskem pa so šli še dlje in sedaj po nekaterih tovarnah dnevno namenijo deset minut poklicnim komikom. Ti do solz nasmejijo sicer bolj melanholično delavsko raso, ki se bori za preživetje iz dneva v dan. Znanstveniki so že zdavnaj ugotovili, da obstaja povezava med mišljenjem in uresničevanjem naših misli: človek, ki pričakuje same ovire, se obnje iz dneva v dan tudi zares spotika. Nasprotno pa je tisti, ki jemlje življenje z rožnate plati, velikokrat »nagrajen«. Zdi se, kot bi nam življenje vračalo naše misli. Lepše kot so, bolje nam bo, in obratno. Tordj mislimo pozitivno! A tu se skriva neprijetna vest, ki pravi, da se z optimizmom, s pozitivnim pogledom že rodimo. Torej se ne moremo kar od danes na jutri odločiti in postati optimisti. To je sicer kruto dejstvo, vendar so psihoterapevti tudi za to nevšečnost našli zdravilo. Imenuje se prigovarjanje in z njim si lahko pomaga še tako zakrknjen pesimist. Večkrat dnevno si prigovarjajmo najlepše misli, ki jih premoremo, in iz njih izločimo vse »neje«. Na primer: Dobro se počutim, vsak dan mi gre bolje in bolje. Življenje je lepo. Rad imam sebe in druge ...To je le nekaj »magičnih« misli, ki sčasoma tudi iz največjega črnogleda naredijo prijaznega, predvsem pa optimističnega človeka. Takoj ko se zavedamo sebe in pričnemo »delati na sebi«, postanemo malo boljše volje, to pa vodi v optimizem. Nekateri ameriški zdravniki so ugotovili, da obstaja povezava med stresom in imunostjo. Bolj (in dlje) ko smo podvrženi stresu, večja je verjetnost, da bomo oboleli. Študije pa so pokazale, da se hudo bolnim, ko ob novigi o svoji resni bolezni reagirajo z obupom, bolezen še poslabša, medtem ko jo pozitivno misleči enostavno zavračajo. Ti bolezen s svojim upanjem, vero in optimizmom vsaj zavrejo, poročajo pa tudi o uspešnih ozdravitvah. Kaže, da možganske celice, »napojene« s pozitivnimi mislimi, to energijo pošiljajo po telesu, to pa se odziva s hitrejšim okrevanjem in splošnim bolj- šim počutjem. Zato po nekaterih ameriških bolnišnicah že zaposlujejo klovne pa animatorje in sploh ljudi, ki so 24 ur dnevno nasmejani", da svojo dobro voljo prenašajo na bolnike. Rezultati so menda vidni... Zato si vsak dan vzemimo nekaj trenutkov za polnjenje z novo, svežo energijo. To dosežemo z običajnim avtogenim treningom (torej s prigovarjanjem). To lahko počnemo tudi med delovnim časom, včasih pase le odpravimo v naravo in se prepustimo njenim blagodejnim učinkom. Napolnili se bomo s svežo energijo, ki nas bo naredila bolj sveže in pripravljene na nove izzive. lorela vsebuje vse za življenje potrebne sestavine. Odlikuje se z visoko vsebnostjo življenjsko pomembnih beljakovin (aminokislin), ki se lahko po svoji sestavi prime- rjajo celo z živalskimi. Zelo visoko biološko vrednost pa imajo tudi maščobe, ki jih vsebuje klorela v obliki tablet in granul 11 odstotkov. Od tega jih je kar okrog 82 odstotkov nenasičenih, med temi so tudi take, ki imajo poseben varovalni učinek za zdravje. Izredno visoka vsebnost vitaminov in rudnin daje kloreli še posebno dietno vrednost. Ta hranila ne vplivajo samo na preventivo deficitarnih bolezni, na boljšo rast in razvoj otrok ter krepitev odpornosti organizma, temveč tudi na preprečevanje civilizacijskih’Bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja ter raka. Nekatera hranila, zlasti v večji koncentraciji, teh pa je v kloreli dovolj, so znani antioksidanti, ki prepre- I Fantje in gospodinjska opravila K ako pogosto vaš sin pomiva posodo ali seže po sesalniku za prah? Avstralski psiholog Steve Biddulph v knjigi Vzgoja fantov zavzema stališče, da starši svojim sinovom naredijo veliko uslugo, če jih že v mladosti uvedejo v nekatera gospodinjska opravila, V podkrepitev svojemu prepričanju navaja tri razloge: to ga bo pripravilo na čas, ko bo moral sam skrbeti zase; težave s pomanjkanjem samozavesti bodo manjše; majhni uspehi pri preprostih opravilih mu bodo namreč že kmalu pokazali, da zmore tisto, česar se loti, dobro opraviti. Matere in sinovi se ne pogovarjajo prav pogosto, skupna opravila pa so lahko priložnost za zbliževanje staršev in otrok. L H : O Biološka vrednost klorele čujejo prostim radikalom v organizmu, da bi poškodovali celice. Zaradi svoje izredno visoke hranilne vrednosti, zlasti pa zaradi beljakovinske, vitaminske in rudninske sestave je dobila klorela pomen predvsem v prehrani vzhodnih narodov, ki na splošno uživajo hranilno revnejšo prehrano. Beljakovinsko in vitaminsko revna prehrana je vzrok znižani odpornosti organizma in zato številnim boleznim ter slabšemu razvoju otrok. Dodatek klorele dnevni prehrani lahko prepreči ali celo zdravi tiste bolezni, ki so v povezavi z neustrezno prehrano. V prehrani zdravega človeka je klorela naravni vir vitaminov in rudnin, med katerimi so tudi pomembni antioksidanti, ki ščitijo organizem pred nastankom civilizacijskih bolezni. Klorela ima med vsemi rastlinami največ klorofila. Že leta 1855 je Kephart ugotovil, da pri ljudeh, ki jim ne primanjkuje železa in bakra, klorofil pospešuje nastanek eritrocitov oziroma preprečuje slabokrv- nost (povečuje koncentracijo hemoglobina). Ko so skupaj s klorofilom uporabili penicilin, so opazili veliko hitrejše zdravljenje infekcij in infekcijskih ran. Klorofil tudi vsrka proteaze, to je encime, ki v črevesju prebavljajo beljakovine. S tem učinkom je dobil klorofil tudi vlogo pri zdravljenju kroničnega pankrea-titisa. Klorofil se presnavlja v jetrih, katerih razpadni produkti se izločijo z žolčem. Klorofil je podoben krvnemu pigmentu, ki je pomembna sestavina cikokroma P-450, (Jetok-sikacijskega encimskega sistema v jetrih. Poleg tega naj bi imel klorofil podobno razstrupljevalno vlogo v organizmu kot pigment. Japonec Fukui je ugotovil, da lahko z zaužitjem 4-5 gramov klorele pred pitjem alkoholnih pijač preprečimo pijanost in alkoholnega mačka. Čeprav je dnevna količina tablet klorele praktično neomejena, je bolje, da začnemo z zmernim odmerkom, to je od 1 do 5 tablet pri vsakem obroku. Nato odmerek povečujemo. Za splošno preventivo in krepitev organizma zadostuje 10 do 15 tablet na dan, zaužitih med petimi obroki. Preparate klorele uživamo pred obrokom hrane, med njim ali po njem. Le pri razstrupljanju organizma preparate (tablete ali granu-le) zaužijemo na prazen želodec. sakdo si včasih zaželi, da bi vse skupaj pustil za sabo in odšel za nekaj časa v neznano. Pustiti vse za sabo, morda ni tako slaba zamisel, vendar se ni vedno lahko vrniti in nadaljevati, kar smo pustili. Ali tudi vi pogosto razmišljate, da bi vzeli nekaj stvari, dvignili prihranke in se podali v neznano - v kakšno lepo evropsko mesto, na kakšen eksotičen otok, daleč vstran od vsakdanje resničnosti? Toda vedno začnete razmišljati in si ne upate narediti takšnega koraka. Vsakdo si občasno želi oddahniti od vsakodnevnega življenja in dela, potem pa se poln energije in novih idej vrniti. Vendar vzrok za to ni služba, ki vam ne odgovarja) ali slabo delovno mesto. Preprosto si želite odpotovati in doživeti nekaj lepega, zatrjujejo strokovnjaki. Toda strah vas je posledic takšne odločitve. Predstavljate si šefa, kako se bo odzval na vašo odločitev: »Tri mesece dopusta? Kdo je slišal za kaj takšnega?« Kakšne bodo posledice? Boste izgubili službo, bo vse tako, kot je bilo pred vašim odhodom, ali pa bodo vaši sodelavci v tem času napredovali, vi pa nazadovali? Kdaj je čas za spremembo? Kot zatrjujejo strokovnjaki, se je za spremembe in drzne odločitve najprimerneje odločiti pri dvajsetih letih. Za odločitve mladih imajo tudi nadrejeni več razumevanja, kot če se za kaj podobnega odločite pri tridesetih ali štiridesetih. Ali si lahko privoščite takšno odločitev ali ne, pa je odvisno.tudi od vašega dela. Precej tvegano je zapustiti delo za nekaj mesecev, če morate biti na tekočem z dogajanjem na trgu. Si želite odpotovati v tujino, si oddahniti od dela vsaj za nekaj časa, vendar vas je strah takšne odločitve? Kot pravi Colin Turner, avtor knjige Rojeni za uspeh, bi morali biti ob takšni odločitvi navdušeni in polni energije. Odločitev, ki jo spremljajo dvomi in negotovost, ni prava, zatrjuje Turner. Prisluhniti bi morali svojemu notranjemu glasu, se predati intuiciji, nad katero pa prepogosto prevlada razum. Turner postavlja zanimivo vprašanje: »Kaj bi storili, če bi vam nekdo podaril milijon dolarjev? Bi ostali na svojem deldvnem mestu? Če temu lahko pritrdite, potem ste prav gotovo zadovoljni s svojim delom. V nasprotnem pa niste na pravem delovnem mestu.« Odlašanje z odločitvami je po Turnerjevem mnenju eden bistvenih razlogov, zakaj ne moremo doseči tistega, kar si želimo. ato najprej razmislite, ali ste pripravljeni tvegati oziroma ko-i o ste za tisto, kar si močno želite, pripravljeni žrtvovati? Ali ste res sposobni vzeti nekaj stvari in odpotovati ter se vrniti polni novih doživetij, entuzijazma in z jasnejšimi cilji? Res pa je, da za takšen korak potrebujemo nekaj denarja in veliko poguma, saj nam lahko popolnoma spremeni ne samo kariero, ampak tudi življenje. Po uživanju klorele se redko pojavijo alergične reakcije. Pogosto opazimo le poslabšanje alergij pri alergetikih, ki pa so prehodnega značaja. Prav tako lahko pri bolj občutljivih ljudeh opazimo pospešeno peristaltiko. Te težave lahko izginejo že v nekaj dneh. PRIPRAVIL: M. JERŠE ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! I sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo dajali 21 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer renault 5 campus, letnik 1986, prevoženih 52.000 kilometrov, za 400.000 SIT, in zastavo 128, letnik 1988, prevoženih 101.000 kilometrov, za 80.000 SIT. za zdravje in dobro počutje Znamka Letnik Hyundai Lantra 1,6 VW Golf 1,3 1995 1988 51.000 vciid 900.000 SIT s 158.000 ■ 400.000 SIT Opel Kadeti 1,3 Skoda Favorit 1986 160.000 250.000 SIT i 1990 90.000 200.000 SIT j | Suzuki Swift 1,3 1994 70.000 980.000 SIT I | Renault 4 GTL 1990 153.000 150.000 SIT I | Mercedes 190 D 1986 151.000 800.000 SIT 450.000 SIT I j BMW318 i 1985 201.000 24 10. februar 2000, fKffll VESTNIK MED LANTAN -t RUSKA REKA V KARELIJI OBNOVA PRVOTNEGA TEMPA (V GLASBI) LUČAJ GRŠKI BOG VETROV ERBIJ JOVAN VESEL SLOVENSKI SLIKAR (GORAZD); IZ: STRELA TOMISLAV NERALIČ ESTONSKI POLITIK (MART) ▼ POGOSTA POŠKODBA SKLEPA AM.GLASB. (PETE) SESTAVINA CIGARET ZLOG (ZAST.) ENA OD ORG. OZN RUS.MESTO NA URALU • HRANA ZA KONJE ODEJA (MANJŠ.) GRŠKO GOROVJE NA PELOPO- NEZU RUS.PISEC (LEONID M.) NOVINARKA (MIRJAM) LIK IZ MA- HABHARATE SEST.POLŽJE HIŠICE DOJEMANJE VSEBINE GORSKA SKUPINA V ITALIJANSKIH ALPAH DAH IGRALEC SOTLAR AMERIŠKI HUMORISTIČNI PISEC (GEORGE) PTICA Z LIRASTIM REPOM ZA POLTON ZNIŽANI C ŠPORTNO OBLAČILO MUSLIMANSKO SVETO MESTO ZGORNJI DEL ŠKORNJA • JEZIK BANTU ČRNCEV JEZERO V ETIOPIJI VESTNIK SVETNIŠKI SIJ, GLORIOLA KURT TUCHOLSKY KNJIGA PSALMOV ATLETSKA DISCIPLINA AM.IGRALEC BEATTY FINANČNA INVESTICIJA LASTNOST KRIVE ČRTE TERENSKI AVTO JUDOVSKI FILOZOF RUSKI NOGOMETAŠ (VIKTOR) 0 DUŠEVNO STANJE NEUGODJA, NEMOČI PODOBA VNETJE SKLEPOV AM.IGRALEC (RICHARD) JAP.SMUČ. SKAKALEC SL.PESNIK (MATEJ) ORIENTAL- SKA TRŽNICA ŽIVAL Z OKLI DRŽAJ IZ LOKASTO UKRIVLJENE PALICE OVCA RUSKI PREMIER (VLADIMIR) DRUGO NAJVEČJE, JAPONSKO MESTO NEKD.ANG. NOGOMETAŠ (GEORGE) NEK.SMUČAR (ROGER) VEDA 0 SLOVANSKIH JEZIKIH ERARIUM VRSTA STROČNICE ITAL. REK A; PAD REKA, KI TEČE SKOZI FIRENCE DIRKAČ HAKKINEN TISOČ KILOGRAMOV TEHNIKA OBLIKOVANJA KOVIN S TOLČENJEM T ŠVED.SMUČ. CENTER UPOKOJENI PROFESOR GR.BOGINJA. JUTR.ZARJE ANG.SVETLO PIVO SORTA ŽITA ODDELEK JURE (GEOL.) ČEBELJA PAŠA DIRKAČ F1 (OLIVER) CERKVENO SODIŠČE R REPUBLIKA SLOVENIJA UGO TOGNA77I LOJZE KOLMAN EVROPSKA RADIJSKA ATOMSKI DELEC STROKOV NJAKZA ELEKTRO NIKO ZMIKAVT ANTIČNO RAČUNALO SLAVKO OSTERC SRBSKA PEVKA, ARKANOVA SOPROGA ZMRZNJENA ROSA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 27. 1.2000: AMILOPEKTIN, TOVORNI AVTO, ATAKA, STARE, TONA, RE, RIL, TURK, PONCIJ, GS, DORNAVA, SEN, MEKETAČ, PADALKA, IMATRA, ANURIJA, ELENA, ŽAL, NEK, STEPA, DS, NEMIR, ALE, A1N, MARŠ, LAT, ŠAL, OCEN, KNIN, RAČUN, OKROGLA MIZA, CIBELIN' BO, SUK, Al, ACIREALE, NN, SIK, TNALOVINA, ET, OB, AACHEN, RACA, AED, ANISTEN, ORONO, AVIZA, PASTILA, KONZOLA, VEJEVJE, TONERA, VENCELJ, ARA, TER, ALANIS, AT, ESEJ Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Milan Maligec, Razlagova 7, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Mateja Šnurer, Gradišče 37a, 9251 Tišina 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Marjan Balek, G. Petrovci 91 a, 9203 G. Petrovci Borut Časar, Lukavci 72b, 9242 Križevci Slavica Kos, Štefana Kovača 10, 9252 Radenci Albin Hari, Na bregu 2, 9226 Moravske Toplice Borut Gašpar, Mestne njive 5, 8000 Novo mesto E ra <0 >Q E o o E 0> ‘ra o 13 ra k. . CD ra c ra N ra ><0 I Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 18. februarja 2000. m £ To smo mi - družina Snob RIŠE IN PIŠE: I. BANFI ■ SEVEDA VOZIM AJAJDRAŽJf /M NAJBOLJŠE AVTOMOBILE ... Ime in priimek: Naslov: uspešen poslovni ČLOVEK... PISARNO /HAM NA VRW OBLAČIM se v najboljše O&lEKE BOGATAŠ TAKOREROČ. NEBOTIČNIKA... NAJBOLJ ZNANIM MODNIM KRE- ^daj pa so odCočiCi U05NO NAUK ZGODBE: VSAKA RT NAJDE SVOJ W£ PAPIR ! se JE 2AT0 ČUDITI) CE Ml AJA STRAMIŠČU SPODRSNILO AW Cf- AJCA/EM NC PATI RM ?( ‘rKitajsko novo feto smo sitečno p/tegiuefi* b/teg konca sveta, pa tudi hujtu/mi svetek afc ^P/teše/tnov dan smo sbog daQl b/teg hafcšoga bitja ga Ttaše/tnove nag/tade. O/si ji pač nem/tejo dobiti v ednon Četi, štett ji gasČiigijo. £Kumi bi ji pa te v naslednji Gejtaj taMi, se pijta ^BeCa. ^daj v petek je pa svetovni dan betegnikoj. oMa isti den je pa tildi SEuftšfea uUati^ogja, tou pa (ipou Jhup ide, ka gda gd/tavstvo cista b/teg pejneg ostane, t mo /tomafi po pomouč b Sfu/tškoj JUa/tiji. Mlogouče pa stvaft /tešijo mCadogenci, ga šte/ie ugefa popejufe ^ak so stanke pMšfe ^hiip, tou si ne bi misfo, Itopsasa, nad/tajsasa, gostuvanje se sCiijgi. T)o gdaj so se k/tejgaft, gdaj se /tadi majo, Itopsasa ... ^ivefe so kak angeli edni v ceftbati, Itopsasa ... genitvi se ptedatL Itopsasa ... Še maJo, pa do pnobaft v seksi se viggati, hopsasa ... Sto de ggo/taj, što de doj, tou de gdaj vprašanje, Itopsasa ... cAla konci vsega te pa bo v genitui takse stanje, Kopsasa, nad/tajsasa, g gostiivanja de 8/tanje. Petek, I r 11.2.2000 TV SLOVENIJA 1 9,30 Oddaja za otroke 10.00 Slike iz Sečuana: Tradicionalna glasba 10.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.45 Oelo v teku, ameriška serija 11.15 Ljudje Evrope 11.25 Slovenski magazin 11.55 Vzrok smrti, angleška drama 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Podoba podobe 14.10 Slovenci v Avstraliji 15.10 Po domače 16.30 Mostovi 17.00 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna oddaja 17.25 Miškolin: Miša spregleda 17.30 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Humanistika 18.40 Dosežki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 TV Poper 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.50 Razvedrilna oddaja 11.50 Ženska na.oknu, francoski film 13.35 Videoring 15.55 Ah, te lepe razuzdanke, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Skrita področja znanosti, serija 19.00 Svetovalnica 20.05 Bramwell, ameriška nanizanka 21.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.25 Sama, francoski film 22.50 Umori, ameriška nanizanka 23.40 Umor 1. stopnje, ameriška nad. 0.25 Noč z Dickom, ameriška nanizanka Televizijski spored od 11. 2. do 17. 2. 2000 POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.20 Pop’n’roll -13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Moške skrivnosti, nanizanka -16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Slaba družba, ameriški film - 21.35 Odpadnik, nanizanka - 22.35 Dosjeji X, nanizanka - 23.35 Popolni spomin, nanizanka - 0.35 24 ur KANAL A 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show. ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver. nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka -15.55 Oprah Show: Čas velikih sprememb -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.10 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Simpatije, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nanizanka - 22.00 V iskanju Bobbyja Fischerja, ameriški film - 0.10 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA . 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Portret: Jože ’ Hradil - Navigator - Intervju: Josipa Lisac - Anketa - Podelitev občinskih nagrad ob kulturnem prazniku - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Hulkove avanture, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Idea TV in trgovina Kegl nagrajujeta - Iz soboške tržnice - Moj, tvoj, naš korak v prihodnost, pogovor z ravnateljem SPTŠ - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.00 Fotomodeli, nadaljevanka - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Viva turista, turistična oddaja, 10.45 : Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, TV Ptuj, 17.00 - Videostrani, 18.15 - Viva turistica, turistična oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.25 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 22.20 -Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videospoti. 23.50 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.55 Puščavski princ, nad. -14.40 Poročila -14.45 Prepovedane noči, ameriški film -16.15 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes.-17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi -21.25-Senca suma, ameriški film - 23.10 Dnevnik - 23.30 Iz arhiva HTV TV HRVAŠKA 2 15.25 Pazi, steklo! -16.00 Rim in Bizant, serija -16.55 Televizija o televiziji 17.25 Hugo - 17.50 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Od zemlje do meseca, serija- 21.25 Maggie, nan. - 21.55 Opazovanja -22.25 Hladna vojna, serija - 23.25 Snemalna knjiga - 0.25 Pravi čas - 1.55 Vodnik dobrega seksa, serija - 2.20 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila -14.00 Donava, 6. del - 14.45 Tri želje -14.58 Poročila - 15.50 Helenine oči, nan. - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Nezreli, nan. - 16.58 Poročila - 17.00 Risanka - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Najleksikon - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Muhasti letni časi - 21.00 Koncert div -21.50 Dnevnik, aktualno - 22.25 Šov Mari Torocsik - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice TV MADŽARSKA 2 11.50 Musiča Historica -12.00 Zvon - Senzacija, nan. -12.50 Pop glasba - 13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope -14.30 V dvoje, J. Szilagy in G. Magnon - 15.10 Klip plus - 15.30 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Panorama - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Telešport, EP v umetnostnem drsanju TV AVSTRIJA1 11.15 Smuk (m.), prenos treninga iz St. Antona -13.15 Risanke - 14.20 Simpsonovi -14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Past, akcijski film - 23.15 T: N. T„ akcijski film - 0.35 Leprechaun II, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.15 Tekmici v ljubezni, TV-film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Vera -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Z dušo in telesom - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi-23.15 EP v umetnostnem drsanju, posnetek z Dunaja EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.30 Avto-moto šport -10.00 Biatlon (m.), prenos iz Ostersunda ■ - 11.30 Sankanje - 12.30 Veleslalom (ž.) - 13.30 Umetnostno drsanje, prenos z Dunaja - 17.00 Smučarski poleti - 18.00 Sankanje - 18.30 Umetnostno drsanje, prenos - 22.15 Tenis: četrtfinale v Parizu - 23.00 Športne novice - 23.15 Rally na Švedskem / fr Sobota, I * 12.2.2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Taček 8.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže, 9.25 Male sive celice, kviz 10.20 Kekčeve ukane, slovenski film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, vreme, šport 13 .15 Oddaja o turizmu 13 .35 TV Poper 14.00 Petka 15.20 Mesec za premislek, francoski film 17.00 Mozartova druščina 17.25 Čari začimb: Nova Zelandija 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Na poti s Simonom Dringom, serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Razvedrilna oddaja 21.15 Rumpelšpajzakletnaizba. kabaret 21.50 Vino moje dežele 22.25 Poročila, vreme, šport 23.05 Nenavadna druščina, avstralska nan. 23.30 Hrošči, angleška nanizanka 0.20 Dvojna igra, ameriški film TV SLOVENIJA 2 * 10.05 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.55 Svetnik, angleška nanizanka 11.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 12.35 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.05 Beg v svobodo, ameriški film 21.55 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.45 Svetnik, angleška nanizanka 23.35 Sobotna noč 1.35 Obtoženi, angleška nanizanka POP TV 7.00 Srečna Ness, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Mlajši bratec, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka -11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Sabrina, mlada čarovnica -12.20 Modna popotovanja - 12.50 Potrkaj na les, ameriški film - 14.40 Poroka, ameriška nadaljevanka, 1/4 - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop n roll, glasbena oddaja -17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Butec in butec, ameriški film - 22.00 Neznani storilec, ameriški film - 0.00 Erotične fantazije, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Dvojčka Edison, nanizanka -11.30 Webster, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Opravljivec, ameriški film -15.45 Adrenalina -16.40 Živali v stiski, serija - 17.10 Boj za preživetje, serija - 18.10 Divji svet, serija - 19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Vizija umora, ameriški film - 21.40 Ukradeni dnevnik, ameriški film - 23.30 Striptizete, erotična serija - 0.10 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - Moj, tvoj, naš korak v prihodnost, pogovor z ravnateljem SPTŠ - 11.00 Aktualno - Pregled dogodkov tedn^ -15.0014 milijonov razlogov, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka -19.00 Gola resnica, nanizanka -19.30 Samski stan, nanizanka -20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Mefi-stov valček, ameriški film - 0.00 Naravnost fantastično, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moto šport, športna oddaja. 10.25 -Videoboom 40, videolestvica, 11.20-Videospoti, 12.00-Videostrani,-16.00- Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Moto šport, športna oddaja, 16.50 - Videostrani, 17.00 - Finale afriškega nogometnega prvenstva, neposredni prenos - slovenski komentar, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja. 20.30 - Pomurje Skiny: Odeja Marmor, posnetek ženske košarkarske tekme, 21.50 - Predstavitev srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, reportaža. 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Film za otroke - 9.35 Superman, risana nanizanka -10.30 Otroška oddaja- 11.15 Risanke - 12.00 Dnevnik- 12.35 Kuharski dvoboj-13.10 Kmetijski svetovalec.- 13.40 Talk-show -14.45 Poročila - 14.55 Film -16.35 Poročila -16.50 Beverly Hills, nad. -17.35 Globine, serija -18.10 Melrose Plače, nad. -19.30 Dnevnik - 20.10 Opera Box - 21.05 Gost urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik - 0.00 Zabavnoglasbena oddaja -1.10 Poročila - 1.15 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 8.50 Naslovna stran, ameriški film -10.35 Koledar -10.45 Iz arhiva HTV -12.45 Nedeljska premiera: Cadfael, 3/3 - 14.05 Zvezdne steze, nan, -14.55 Evromagazin - 15.35 Hladna vojna, serija -16.30 Črno-belo v barvah - Zaljubljeni bolničar, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier. nan. - 21.20 Vatikan v 20. stoletju, serija - 22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan. - 23.35 Svet zabave - 0.05 Ponovitve TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Za najstnike - 9.20 Otroški šport -10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj? - Za upokojence - Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Stoletne pesmi - 12.35 Družina z jasnega, nan. - 13.30 Šestilo -14.00 Mreža - 14.25 Delta - 15.00 Glasbeni butik -15.45 Naše stoletje - 16.151100 let sredi Evrope -16.45 Telešport, vaterpolo - 18.2512 vrat, šov -19.00 Lotosov -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Bruhaha, kabaret - 21.00 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike -22.00 Oh, ti Angleži, angl, filmska komedija - 23.35 Ubijalski um, amer, kriminalka TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Manjšinske oddaje - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Gospodična v kmečki obleki, ruski film. -10.40 Emily, nad. - 11.25 Skrivnost starega rudnika, nan. - 12.00 Zvon - AERO magazin - 12.30 Malo mesto - 13.00 Kri na vzhajajočem soncu, amer, film -14,35 Letalska družba Modro nebo - 15.20 EP v umetnostnem drsanju -17.10 Šlagerteve -18.10 Hudičev talisman, tv-film - 19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ženska mojih sanj, amer, film - 22.05 Najstniški žur - 22.35 Ally McBeal. nan. TV AVSTRIJA! 6.20 Otroški program - 9.25 Disneyev festival - 10.20 Smučarski poleti, prenos iz Viker-sunda - 13.40 Dvojček je le redko sam - 14.00 Sabrina - 14.25 03 Austria Top 40 -15.15 Beverly Hills 90210 - 16.00 Jesse -16.25 Srček -17.15 Razglasitev zmagovalcev smuka (m.) v St. Antonu - 18.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Snowbasina -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Devet mesecev, filmska komedija - 21.55 Turbulenca, akcijski film - 23.30 Živeti in umreti v L. A., akcijski film TV AVSTRIJA 2 10.45 Počitnice v Hollywoodu, filmska komedija -13.00 Poročila -13.10 Belo-modre zgodbe -13.55 Zadnji valček, film -15.25 Alpe - Donava ■ Jadran -15.55 Religije sveta -16.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos z Dunaja - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ali razumete humor?, prenos iz Offenbur-ga - 22.00 Poročila - 22,05 Vse je komedija - 23.35 Poročila - 23.40 Nekateri so za vroče, filmska komedija EUROSPORT 11.30 Bob (m.), prenos iz Altenberga -12.30 Slalom (ž.) -12.50 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Santa Caterine -13.30 Bob, prenos -14.30 Umetnostno drsanje, prenos -17.00 Smučarski poleti -18.30 Sankanje -19.30 Sankanje, prenos iz Iglsa - 20.30 Umetnostno drsanje - 22.00 Konjeništvo, prenos iz Bordeauxa - 23.00 Športne novice - 23.15 Rally / Četrtek, I F 17.2.2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Vodnik v svet narave, ameriška serija 11.55 Vino moje dežele 12.25 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Intervju 15.00 Zoom 16.30 Slovenci po svetu. 17 .00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Slike iz Sečuana: Svila 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Delo v teku, ameriška serija 18.40 Ljudje Evrope 19.10 .Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Ne/znani oder 23.35 Ozri se V gnevu, gledališka predstava TV SLOVENIJA 2 10.00 Strela z jasnega, nemška nanizanka 10.50 Videoring 11.20 Nič svetega, ameriška nanizanka 12.05 Šport 14.45 Svet poroča 15.45 Beg v svobodo, ameriško-angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 19.00 Simpsonovi, risana nanizanka 20.10 EL v košarki, Olimpija : Crvena zvezda 22.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž) 22.40 L. 627. francoski film ■ 1.00 Jazz festival Ljubljana POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Udarci pravice, nanizanka - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Moške skrivnosti, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.10 1,2,3 - kdo dobi? -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska akademija 4, ameriški film - 21.30 Ko živali napadejo, dokumentarna oddaja - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23,00 Fitz, nanizanka - 0.00 MAS.H.. nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Luz Maria, nadaljevanka - 10.15 Skrivnostno kraljestvo, film - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit, nanizanka -15.30 Resnični svet, nanizanka -15.55 Oprah Show: Oprahine najljubše stvari - 16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.15 Uboga Maria, nadaljevanka -17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Providen-ce, nanizanka - 20.50 Edini izhod, ameriški film - 22.30 French in Saunders, nanizanka -23.10 MacGyver, nanizanka- 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Jubilejna noč penečega vina - Koncert učiteljev glasbene šole - Aktualno -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Hulkove avanture, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Branko Drvarič - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - Predstavitev knjižnih novosti - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Globoke družinske skrivnosti, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TVAS-KANAL54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.30 - Videospoti, 12.00*- Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.15 - Videostrani. 18.15 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, ATV Signal. 21.45 Turistica, turistična oddajav živo, 21.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. ATV Signal. 21.45 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.15- Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Nanizanka -14.40 Poročila -14.45 Ostanek zadrži, ameriški film - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Slačilnica - 22.45 Pol ure kulture - 23.20 Dnevnik -23.40 Slepa ljubezen, franc, film - 1.15 Poročila -1.20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.25 Carstvo divjine - 9.50 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.20 Zbogom, super mama, amer, film -12.00 Hrvaška struna - 12.30 Skrinja -13.05 Podjetništvo -13.35 Knjiga -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška oddaja -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -17.55 Otroška serija -18.20 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Župaijjska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. -21.50 Opazovanja - 22.25 Plug in zvezde, amer, film - 23.35 Dokumentarna serija -0.20 Ponovitve TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, magazin novic -12.58 Poročila -13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.00 Vivat Benyovszky, nan. -15.05 Helenine oči, nan. - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Nezreli, nan. -16.58 Poročila - 17.00 Risanka -17.30 Verski program -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Najleksikon -19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Teater je celi svet, 1. del - 21.00 Šovprogram - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks, nad. - 23.45 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program - 9.00 Zbiralec umetnin E. Kolozsvary - 9.45 Bach: lil. brandenburški koncert - 10.00 Donava -10.35 Umetnost danes-11.00 Šik, moda-11.30 Potepanje na mejah stvarnosti -12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. -13.00 Magazin novic - 14.00 Delta -14.30 Šestilo -15.00 Mreža -15.30 Madžarski salon, kulturni magazin - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša, iz zamejskih tv-programov -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Človeška vrsta, nan. - 21.20 Jokava igra, irski film TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.35 Billy Madison, filmska komedija -11,00 Smučarski poleti, prenos treninga iz Kulma - 12.35 Risanke - 14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul -17.05 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Aareja - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki -19.54 Šport - 20,15 Veleslalom (ž.). prenos drugega teka - 21.10 Alarm za Kobro 1 1 - 22.00 MA 2412 - 22.25 Popolno življenje - 23.00 Gola pištola - 23.25 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Dunja, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava - Jadran -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Z dušo in telesom - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evroavstria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 10.00 Bob -12.00 Smučarski poleti - 13.30 Atletika -14.30 Deskanje na snegu -15.00 Biatlon (ž.) -17.00 Avto-moto šport - 17.30 Nočni veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Aareja -18.30 Tenis: turnir v Hannovru - 20.30 Nočni veleslalom (ž.), prenos druge ga teka - 21.15 Plavanje - 22.00 Atletika - 23.00 Sumo - 0,00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05,45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Silvestrova noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -1.2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horo-. skop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - T4.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24,00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21 .10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. -Nedelja, 13. 2. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.00 Čarovnik iz Oza, risana nanizanka 8.25 Fračji dol, lutkovna nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Neverjetna popotovanja, serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.05 Čari začimb: Nova Zelandija 14.35 Razvedrilna oddaja 15.35 Rumpelšpajzakletnaizba. kabaret 16.05 Prvi in drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije- 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Služkinja gospodarica, opera 23.35 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije TV SLOVENIJA 2 9.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.35 SP v smučarskih poletih 11.20 SP v alp. smučanju, super veleslalom 12.30 SP v smučarskih poletih 14.25 SP v umetnostnem drsanju, revija 16.55 Hokej na ledu, Slovenija: ZRJ 19.30 Videoring 20.05 Skrivna zgod.: Berlinski zračni most 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22,00 Šport v nedeljo 23.00 Vojaški dopust za Marijo-Luizo, francoski film POP TV 7.00 Srečna Ness, risanka - 7.30 Kasper - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.25 Mlajši bratec, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka -11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka -13.30 Trije pari, ameriški film -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00-Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Ace Ventura, nori detektiv, ameriški film - 21.35 Športna scena - 22.35 Hladni kot led, ameriški film - 0.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 11.30 Webster, nanizanka -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Večna ljubezen, ameriški film - 15.50 Klik! - Atlantis, glasbena oddaja - Miza Za pet - Hughleyjevi - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Modro laguno, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Valentinovo - 22.30 Radosti, ameriški film v IDEA TV - TV GAJBA 10 .00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Program komercialist na ekonomski šoli - Iz naših krajev: Rakičan - 11.00 Spidi in Gogi, otroški zabavno-glasbeni program v živo - 12.00 2. poljedelski posvet - 12.30 Koncert učiteljev glasbene šole - 13.00 Portret: Jože Hradil - 13.15 Intervju: Josipa Lisac -13.30 Podelitev občinskih nagrad ob kulturnem prazniku - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Pozna skrivnost, ameriški film - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka -19.00 Gola resnica, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Metulj, ameriški film • w TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 11.55 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 12.40 - Videostrani, T8.15 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 19.00 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.30 - Videostrani, 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev. 20.55 - Viva turistica, turistična oddaja - ponovitev, 21.40 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Otroški program - 10.30 Grimmove pravljice - 11.00 Zemlja in morje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.05 Poročila - 14.10 Film po izboru gosta -16.20 Briljantina -17.10 Poročila - 17.20 Herbie gre v Monte Carlo, ameriški film - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 20.55 Tretja sreča - 22.25 Zvezdni prah - 23.00 Dnevnik - 23.25 Zakonske vode, nan. - 23.55 Angel in ženska, kanadski film - 1.20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta- 11.00 Nedeljska maša- 12.00 Praznično jutro - 12.30 Ukradena nedolžnost, ameriški film - 14.00 Mir in dobrota -14.30 Risanka -14.45 Veliki Azerac, nad. -15.30 Dober dan, informativni mozaik -17.00 Klasična glasba - 18.05 Zlati gong - 19.00 Nenadoma Susan, nan. =■ 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.15 Nedeljska premiera - 0.15 Raziskovalec, serija -1.10 Nikita, nan. -1.55 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 6.30 Za otroke - 6.55 Nedeljski otok - 8.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 9.00 Glavni trg, odkrivajmo Madžarsko - 11.00 Tri želje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Družina z jasnega, nan. - 13.25 Tango-bar, filmski musical -14.25 Življenje ptic, serija -15.15 Ortodoksni verski program - 15.40 EP v umetnostnem drsanju, revija - 17.25 Čarobna šestica - 18.00 Okus sončne svetlobe -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj!, program M. Vamosa - 21.00 Svetovni čudeži - svet čudežev - 22.00 Drži se sonca, amer, film - 23.30 Po 11. uri, Peter Heltai TV MADŽARSKA 2 6.00 Manjšinske oddaje - 7.40 Vaška TV - 8.00 Za vernike - 9.40 Lažnivec, poljski film -11.25 Otroški šport -12.00 Zvon - Kaj takega! -13.00 Pregled, magazin - 13.55 Italijani v Deželi škornja - 14.2512 vrat, šov -14.55 Sporočilo svetih krajev - 15.15 Fa-buland, tv-film -16.50 Bruhaha, kabaret - 17.45 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.40 Koncert pečujskih filharmonikov - 19.00 Srečali se bomo na sodišču, ital, film - 20.35 Čarobna šestica - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport -22.40 Ally McBeal, nan. - 23.00 Koncert Bolky Brothers TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Risanke -10.35 Smučarski poleti, prenos iz Vikersunda -11.00 Superveleslalom (m.), prenos iz St. Antona - 12.30 Smučarski poleti, prenos -13.15 Šport -13.45 Velika dirka, filmska komedija -16.15 Mojstrska veščina - 17.00 V. • I. P. - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Popolna oblast, kriminalka - 22.15 Kolumbe - 23.30 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Surova dežela, pustolovski film - 10.35 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Heidi in^rni -14.25 EP v umetnostnem drsanju, prenos - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Nova Zelandija - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično - 0.15 Vizije milenija: Butros Gali - 0.30 Jesse, film EUROSPORT 10 .30 Biatlon (ž.), prenos iz Ostersunda - 11.15 Bob, prenos - 12.30 Superveleslalom (m.) -13.30 Bob, prenos - 14.30 Smučarski poleti -16.00 Nogomet: Finale afriškega prvenstva, prenos iz Lagosa -18.15 Atletika - 19.30 Sankanje, prenos - 20.30 Umetnostno drsanje -22.00 Tenis: finale v Parizu- 23.00 Športne novice - 23.30 Tenis: finale v Dubaiju srt/ / Ig Ponedeljek, • * 14.2. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.50 Humanistika 10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu 11 .05 Spet na poti s S. Dringom, am. serija 11.30 Osmi dan 12 .00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Kekčeve ukane, slovenski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Uho 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Volja najde pot, oddaja o invalidih 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Dosje 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Gospodarska panorama TV SLOVENIJA 2 12.50 Skrita področja znanosti, am. serija 13.45 Skrivna zgod.: Berlinski zračni most 15.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 16.00 Policija na naši strani 16.30 Veliki Skladatelji: G. Puccini 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.05 Štafeta mladosti 21.00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Ah, te lepe razuzdanke, francoski film POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Športna scena - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka - 16.45 Moške skrivnosti, nanizanka -16.15 Divji angel, nadaljevanka -17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.10 1,2, 3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Enkrat v življenju, ameriški film - 21.40 Ladja zaljubljenih, nanizanka -22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.15 Obujeni urok, ameriški film - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Zasvojeni s hrano -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.15 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Dnevi grmenja, ameriški film - 21.50 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.50 French in Saunders, nanizanka - 23.30 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - Spidi in Gogi - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Hulkove avanture, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Predstavitev rokoborskega društva M. Sobota - Srečanje atletskih sodnikov - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Osamljena srca, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Dobri, slabi fantje, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - KK Pomurje Skiny : KK Odeja Marmor, posnetek, 10.50 - Videospoti, 12.00 -Videostrani, 16.00 - KK Pomurje - Skiny: KK Odeja Marmor, posnetek, 17.20 - Videostrani, 18.25 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - KK Radenska Creativ: KK Banex. posnetek moške košarkarske tekme. 21.55 - Videospoti, 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13,50 Nanizanka - 14.40 Poročila - 14.46 Umor najstnice, amer, film - 16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Obnova Hrvaške -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik -20.10 Zlata leta, hrvaški film, 2. del - 21.20 Kapljica dobrote - 22.20 Dokumentarna oddaja - 23.10 Dnevnik - 23,35 Vabilo v gledališče - 0.50 Dediščina: Barbarski zid -1.40 Poročila -1.45 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.30 Zemlja in morje - 10.25 Zadnji junak, amer, film -12.00 Snemalna knjiga - 12.65 Opera Box - 13.45 Zvezdni prah - 14.15 Deterministični kaos, serija - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Modul 8 -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan, -18.20 Oddaja.o kulturi -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Prijatelji, nan. - 21.55 Opazovanja -22.25 Misli 21. stoletja - 23.20 Umri pokončno, amer, film -1.30 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.05 Vivat Benyovszky, nan. - 15.05 Helenine oči, nan. -15.58 Poročila - 16.00 Kronika leta 2000 - 16.25 Nezreli, nan. - 16.56 Poročila -17.00 Kratki film -17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Sv. Ignacij Loyola- 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.30 Minute za srečo - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin -20.35 Osupljivo območje, nan. - 21.20 V dvoje, J. Szilagy in G. Magnon - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon, kultura - 23.00 Srečna zvezda, španski film -0.40 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 9.05 Randevu z Bachom - 9.55 Donava, 3. del - 10.40 Revolucija na zidovih, slikar A. Keri - 11.00 Po 11. uri -11.30 Tečaj nemščine -12.00 Zvon - Senzacija, nan. - 12.50 Narodne vrednote - 13.00 Magazin novic - 13.30 Mari Torocsik show - 14.00 Okno -15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Šolska ulica -17.30 Frankfurt z mladimi očmi -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska z očmi Francoza - 21.25 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.45 Preko oblakov, ital, film - 23.10 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 9.15 Velika dirka, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Billy Madison, filmska komedija - 21.45 Mestna občina, srhljivka -23.30 Smrtonosna bitka - 0.15 Obiskovalci, znanstvenofantastična komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Zadnji valček, film -11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Z dušo in telesom -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17,00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes -19,30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kratke zgodbe, film EUROSPORT 10.30 Umetnostno drsanje -12.00 Tenis - 13,30 Biatlon -15.00 Smučarski poleti -17.00 Dirke na ledu - 17.30 Sankanje - 18.00 Ekstremni športi - 19.30 Judo - 21.00 Trial - 22.00 Rally - 23.00 Evrogoli TV SLOVENIJA! 9.00 Mostovi 9.30 Radovedni Taček: Uho 9.50 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.15 Volja najde pot, oddaja o invalidih 11.05 Znameniti umetniki: Paul Claudel 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Turistični nageljni in neže za leto 1999 14.40 Dosje: Elan 15.30 Gospodarska panorama 16.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.30 Moja žival in jaz, nanizanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nanizanka . 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stoletja: Kongresni trg 21 .OOPoslovni barometer 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Spomini na prvo ljubezen, drama, 1/2 0.00 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.45 Videoring 11.20 Mesec za premislek, francoski film 14.10 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.35 Štafeta mladosti 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videoring 20.05 Sir Walter Scott, angleška oddaja 21.00 Na lepi modri Donavi, madžarski film 22.30 Svet poroča 23.00 Rotterdamski filharmoniki POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka - 10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Moške skrivnosti, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 18.10 1, 2,3 - kdo dobi? - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Otrok po naročilu, ameriški film - 21.40 Urgenca, nanizanka -22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nanizanka - 0.00 MA.S.H, nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Luz Maria, nadaljevanka - 10.15 Mali princ, ameriški film - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi,, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Ste suženj svoje hiše? -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka -17.15 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Potop v divje jezero - 21.00 Karate Kid, ameriški film - 23.10 French in Saunders, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov -Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Hulkove avanture, nanizanka — 18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Kmetovanje z dobičkom in naravi prijazni tehnologiji - Iz naših krajev: Turnišče -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Mara-bunta, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka -23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - KK Radenska Creativ: KK Banex, posnetek, 11.20 - Videospoti. 12.00 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 - KK Radenska Creativ, KK Banex, posnetek, 17.50 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes ■ informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Nanizanka - 14.40 Poročila -14.45 Film -16.30 Folklorni festival - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Oddaja o šolstvu - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica - 21.15 Z namenom in razlogom - 22.25 Velikani hrvaške znanosti - 23.00 Dnevnik - 23.25 Umri pokončno 2, amer, film TV HRVAŠKA 2 13.05 Kapljica dobrote -14.05 Dokumentarna oddaja -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Opazovanja - 22.50 Potovanje skozi čas in prostor TV MADŽARSKA 1 15.05 Helenine oči, nan. - 16.00 Za otroke - 16.30 Nezreli, nan. - 16.58 Poročila -17.00 Risanka - 17.30 Katoliška kronika - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Zelena pika, šport v prostem času - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obalna straža, nan. - 20.50 Telesreča - 21.30 Šik, moda - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svobodno tekmovanje, gospodarstvo TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. -13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 Za upokojence - 14.25 Letni časi: Zima - 14.40 Miklds Fenyo, koncert - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Frankfurt z mladimi očmi, 2. del - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Življenje ptic, serija - 21.20 Preboj, angl, film TV AVSTRIJA 1 12.10 Risanke - 14.45 Pacific Blue - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.06 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme-20.00 Šport - 20.15 Onaje prava, filmska komedija - 21.55 Samo piši, filmska komedija - 23.35 Vroča strast v paketu, film TV AVSTRIJA 2 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 00.00 Čas v sliki EUROSPORT 10.30 Umetnostno drsanje - 12.00 Evrogoli - 13.30 Atletika - 14.30 Bob - 16.30 Evrogoli - 18.00 Rally - 19.00 Bob - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks: Jean-Marc Mormeck -?, prenos iz Epinala - 23.00 Nogomet: legende EP - 0.00 Golf: turnir v Kaliforniji O NAS NAS Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja FORED Sreda, 16. 2. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Risanka 9.35 Japonske pravljice 9.50 Sprehodi v naravo 10.05 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.20 Moja žival in jaz, nanizanka 10.30 Babar, risana nanizanka 10.55 Mozartova druščina 11.20 Besede 12.10 Peta hiša na levi, nanizanka 12.35 Izbrana poglavja iz 20. stoletja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Med valovi 13.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Poslovni barometer 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave, ameriška serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kalifornija, ameriški film 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Aliča, evropski kulturni magazin 23.35 Simfoniki RTV Slovenija TV SLOVENIJA 2 10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.45 Sir Walter Scott, angleška oddaja 11.35 Na lepi modri Donavi, madžarski film 13.05 Videoring 15.40 Prevaranta, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19.30 Videoring 20.00 DP v rokometu 21.35 šport 22.00 Cadfael, angleška nanizanka POP TV 9.30 Divji angel, nadaljevanka -10.30 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 11.25 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka -15.45 Moške skrivnosti, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka - 17.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -18.101,2,3 - kdo dobi? -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ko skrivnosti ubijajo, ameriški film -21.40 Udarci pravice, nanizanka - 22.30 Dragi John, nanizanka - 23.00 Fitz, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel. nadaljevanka - 9.30 Luz Maria, nadaljevanka -10.15 Rdeča kapica, ameriški film - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Resnični svet, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Podobe minulega časa -16.45 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.15 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.45 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizSika - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.00 Roka pravice, nanizanka -22.50 French in Saunders, nanizanka - 23.30 MacGyver, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia: Kmetovanje z dobičkom in naravi prijazni tehnologiji - Iz naših krajev - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Hulkove avanture, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Jubilejna noč penečega vina - Koncert učiteljev Glasbene šole Murska Sobota - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Mulhollandski hrib, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30-Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 • Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja-v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Nanizanka -14.40 Poročila - 14.45 Film - 16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Skrinja -20.55 Knjiga - 22.20 Podjetništvu - 23.00 Dnevnik - 23.20 Zgodovinski album - 1.50 Poročila - 2.00 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.45 Carstvo divjine - 10.10 Folklorni festival - 10.40 Sneguljčica, nemški film -12.15 Z namenom in razlogom -13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška oddaja -16.00 Raziskovalec, serija -17.00 Hrvaški pisatelji -17.30 Hugo - 17.55 Otroška serija - 18.20 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Kansas City, amer, film -22.25 Opazovanja - 23.00, ameriški film - 0.30 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne -12.00 Zvon, magazin novic -12.58 Poročila - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -1.4.00 Vivat Benyovszky, nan. -15.05 Helenine oči, nan. -15.58 Poročila -16.00 Tečaj nemščine -16.30 Nezreli, nan. - 16.68 Poročila - 17.00 Risanka -17.30 Smernica -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Kino Dore Prokopp - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Se ločiva, ljubljena?, amer, film - 21.35 Potepanje po mejah stvarnosti - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Ura sprejema - 23.00 31. festival madžarskegafilma - 0.40 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program - 9.05 Glasbeno tv-gleda-Hšče - 10.00 Donava - 10.50 Balet -11.05112, kriminalistični magazin - 11.30 Telesreča - 12.00 Zvon - Gospod profesor Specht, nan. - 12.50 Naša dediščina - 13.00 Magazin novic -13.35 Aktualno -14.00 Zlati dim, magazin -15.30 Svobodno tekmovanje - 16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Minifestival 2000 - 21.20 Obalna straža, nan. - 22.05 Pivar, nan. . TV AVSTRIJA1 0.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Pacific Blue -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 James Bond - Obraz smrti, akcijski film - 22.25 Philadelphijski eksperiment II, znanstvenofantastični film - 0.00 Nash Bridges TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Z dušo in telesom -14.26 Gozdarska hiša Falke-nau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos, film EUROSPORT 10.00 Dirke na ledu -10.30 Tek na smučeh, prenos iz Obergomsa -13.00 Sankanje -13.30 Atletika - 14.30 Golf - 15.30 Tek na smučeh -17.00 Tenis, prenos iz Hannovra - 20.00 Plavanje - 21.00 Atletika, prenos dvoranskega mitinga iz Madrida - 22.30 Sumo - 23.30 Deskanje na snegu , 10. februar 2000 VESTNIK Mira Časar, babica na podeželju Šestintrideset let za blagor mater in otrok Na svet pomagala okrog šeststotim otrokom - Kateri kraj je rojstni kraj Mire Časar, ki je otroška leta preživljala v Lendavskih Goricah, Črenšovcih in Žižkih?! Mira Časar je tudi zdaj, ko je v pokoju, polno zaposlena, kajti skrbi za gospodinjstvo v Murski Soboti in počitniško hišo v Dankovcih, veliko bere in sodeluje v kvizu Murskega vala. - Foto: N. J. o osnovni šoli sem se vpisala v kmetijsko šolo v Rakičanu, in ko sem jo končala, sem nadaljevala šolanje v ba-biški šoli v Ljubljani. Želela sem si namreč postati zdravstvena delavka, delati z ljudmi, zlasti pa z otroki, in postati diplomirana babica na terenu. Žglja po poklicu se mi je izpolnila in kot mlada diplomantka sem se vrnila v domači kraj,« nam je v uvodu povedala sogovornica. Potem je nadaljevala: »Možnosti za zaposlitev sta bili v bolnici in na terenu. Dodelili so mi območje Murske Sobote z okolico, ker pa sem si želela delati v čim preprostejšem vaškem okolju, sem prosila upravo Zdravstvenega doma v Murski Soboti za premestitev. Dodeljen mi je bil ba-biški teren Mačkovec z dvajsetimi okoliškimi vasmi. Želja, biti babica v preprostem kmečkem okolju, se mi je torej uresničila.« P Na pot z Unicefovim biciklom »Kako pa se spominjate svojega dela na Goričkem?« »Začetki takrat niso bili enostavni in rada bi povedala nekaj svojih resničnih doživetij. Iz Murske Sobote proti Mačkovcem sem se napotila s kovčkom v roki in kolesom, ki mi gaje podaril Unicef iz Amerike. Nikogar nisem poznala. Dobila sem stanovanje in začela delati.« »Že tedaj je bila v Murski Soboti porodnišnica, toda mnoga dekleta in ženske so še vrsto let rojevale doma. Prav gotovo jim niste pomagali zgolj pri porodu, ampak že prej,« sem vprašal sogovornico. »Poudarek je bil na preventivi in kurativi. Kurativno delo babice je bilo pomoč pri porodu, preventivno delo pa je obsegalo vsestransko skrb za nosečnice, porodnice, ot-ročnice in novorojenčke. Babice smo bile porodne pomočnice in zdravstvene delavke v službi varstva matere in otroka. Zanimala sem se za vse noseč-. niče v svojem okolišu ves čas njihove nosečnosti. Obiskovala in poučevala sem jih o higieni med nosečnostjo, o pomenu materinstva in o potrebi, da rodijo pod strokovnim vodstvom, ter jih usmerjala v dispanzer za nosečnice. Povem naj še, da so v tistih časih ženske manj kadile kot danes, saj kajenje škoduje nosečnosti in otroku. Svoj poklic sem imela rada, zato sem se zavedala poslanstva babice in odgovornosti, ki jo mora imeti do sočloveka in skupnosti. Zavedala sem se, da je treba varovati poklicno skrivnost, vedno sem morala biti v stalni pripravljenosti - ponoči in podnevi. Vedno sem tudi morala paziti na osebno higieno, imeti urejeno babiško in patronažno torbo. Vodila sem babiški dnevnik, knjigo porodov, mesečno poročilo in druge predpisane sezname ter jih vsak mesec oddala na upravo Zdravstvenega doma.« Tudi možje so bili zraven »Zdaj ženske rojevajo v poro- dnišnici in včasih so pri porodu poleg tudi očetje, ko pa ste bili vi babica na podeželju, se očetje najbrž niso upali približati sobi?« »V 36 letih, kolikor sem bila babica, sem pomagala pri rojstvu okrog šeststotim otrokom ter kot babica in patronažna sestra na domu opravila okoli šestdeset tisoč obiskov. Pri porodu smo bile v sobi tri: porodnica, jaz in ženska, ki si jo je izbrala porodnica. Tudi mož je bil včasih zraven in je bodril ženo. Včasih pa se je kak porod tudi zapletel. Tedaj sem poklicala rešilca. Če pa ni mogel do hiše zaradi slabih goričkih cest, smo žensko dali v rjuho in jo odnesli do vozila.« »Pa pleničke? So imeli otroci takšne kot zdaj?« »Nekatere matere so jih kupile, druge pa so jih sešile iz razrezanih flanelastih prtov. Srajčke za dojenčke so tudi same sešile ih okrasile s čipkami, da bi bila oblačilca čim lepša.« ’ »Se je delo babice končalo z rojstvom?« »Ne. Tiste, ki so rodile doma, sem obiskala devetkrat, one, ki so rodile v bolnici, pa pet do šestkrat.« »Ste pa veliko delali tudi zunaj svojega osnovnega poklica?« »V tem delu Goričkega sem bila kar nekaj časa edina zdravstvena delavka, zato sem opravljala tudi socialne in druge zdravstvene naloge. Povezala sem se z množičnimi organizacijami, zdravstvenimi sveti in aktivi na terenu; delala sem v Rdečem križu, takratni socialni komisiji in v vaškem odboru. Živela in dihala sem z ljudmi tistih krajev. Pomagala sem tudi občanom romskih naselij pri reševanju njihove zdravstvene, socialne in bivalne problematike. Pogosto pa so se k meni domov zatekali domačini, ko so potrebovali prvo pomoč ali zdravstveni nasvet.« Dolgoletne goričke babice Mire Goričanci seveda niso pozabili. Tudi babica je ■ mati »Prav gotovo imate tudi vi družino?« »Tudi sama sem si ustvarila dom in družino na Goričkem. Imam dve hčerki, ki sta danes v pedagoškem poklicu. Imam tudi vnuka Jana, ki hodi v sedmi razred osnovne šole. Veliko bi vam lahko povedala o resničnih doživljajih iz obdobja, ko sem živela na Goričkem. Pravzaprav: vsako dete ima svojo zgodbo in lahko bi nastala knjiga - pisan šopek iz listov moje šestintrideset let dolge babiške službe za blagor matere in otroka. Še se bom sprehodila po teh spominih in morda to tudi zapisala z namenom, da bi bile te moje izkušnje tudi drugim v korist.« »Kako pa preživljate upokojenska leta?« »Živim v Murski Soboti. Veliko časa preživljam v naravi in uživam ob delu z zemljo in rožami. Imam počitniško hišico v Dankovcih na Goričkem. Veliko časa posvetim tudi splošni poučenosti in informiranju o kulturnozgodovinskem razvoju naših ljudi in naše pokrajine. Sodelujem namreč tudi kot tekmovalka v kvizu Murskega vala Med Rabo, Muro in Dravo, kjer sem že večkrat zmagala. Nazadnje sem tekmovala za murskosoboško občino, nasprotnica pa je bila gornje-petrovska občina. Bilo mi je neprijetno, da sem bila njihova nasprotnica.« Mira Časarje danes srečna, da je opravljala babiško in patronažno službo in pomagala orati ledino zdravstvenega prosvetljevanja na Goričkem. Sicer pa je to, kar ste prebrali, le utrinek iz njenega dela in življenja med Goričanci. ŠTEFAN SOBOČAN ■ Nekdanja gorička babica Mira Časar pri previjanju majhnega Goričanca. Če se bo prepoznal, naj se nam oglasi. NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. PHARE Cross-Border Cooperation Programme Program čezmejnega sodelovanja Slovenija -Avstrija - Madžarska Sklad za male projekte ZZ-9621.04. 02. 0001 Republika Slovenija Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Kotnikova 28 1000 LJUBLJANA VABILO NA RAZPIS MINISTRSTVA ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PROJEKTE IZ SREDSTEV PROGRAMA PHARE Republika Slovenija, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV IZ SREDSTEV PROGRAMA PHARE in vabi k sodelovanju pri razpisu finančnih podpor manjših projektov na območju 26 občin Pomurja (Prekmurja in Prlekije). NAVODILA PONUDNIKOM ZA SODELOVANJE PRI RAZPISU Primernost projektov Za razpis so primerni projekti, ki bodo potekali na območju Pomurja (Prekmurja in Prlekije) in bodo spodbujali razvoj regije ter sodelovanje lokalnega prebivalstva tega trilateralnega območja Slovenije, Avstrije in Madžarske. Osnovni namen razpisa je čezmejno povezovanje ljudi na lokalni ravni in podpora razvojnim (ne infrastrukturnim) aktivnostim manjšega obsega. Za sofinanciranje iz programa PHARE, programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija - Madžarska, so primerni projekti, ki ustrezajo enemu od ciljnih področij, navedenih v nadaljevanju: 1. Kulturne povezave 2. Gospodarjenje s prostorom in trajnostni razvoj 3. Podpora trilateralni razvojni strategiji (ekologija, gospodarstvo, človeški viri) 4. Tehnična pomoč za pripravo in organiziranje projektov Možnost za financiranje iz programa PHARE bodo imeli projekti, ki bodo izpolnjevali naslednje razpisne pogoje: - višina posamezne finančne podpore se giblje od 3.000 do 30.000 EUR za posamezni projekt, - zagotovljeno lokalno sofinanciranje v višini najmanj 19 % skupne vrednosti projekta, - predlagajo jih neprofitne ali nevladne lokalne organizacije, - priložen povzetek projekta v slovenščini in angleščini, -vloga mora vsebovati: delovni program, časovni potek projekta, finančni načrt projekta, predstavitev nosilcev projekta, dokazilo o sodelovanju vsaj enega tujega partnerja, - projekti morajo biti dokončani najkasneje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Prednost pri izbiri bodo imeli predlogi projektov, ki bodo izražali skupni partnerski nastop za sodelovanje med Pomurjem (Prlekijo in Prekmurjem), avstrijsko Štajersko in Gradiščansko ter Žalsko in Železno županijo na Madžarskem. Predloge projektov za sofinanciranje pošljite po pošti ali jih dostavite osebno. Predlogi projektov morajo biti sestavljeni v obliki in v skladu s pogoji, opisanimi v Navodilih ponudnikom za sodelovanje na razpisu, ki jih dobite v tajništvu Sklada za male projekte (Prleška razvojna agencija). Izvirnik in pet kopij predloga projekta v slovenščini ter povzetek projekta v angleščini pošljite na naslov: Prleška razvojna agencija giz, Prešernova 7, Ljutomer. Na kuverto pa napišite: Ne odpiraj - SMP Prijave na razpis morajo prispeti do naslovnika do 2. marca do 10.00. Prijave bodo odprte na javni seji, in sicer v županatu mestne hiše v Ljutomeru, Glavni trg 1, ob 12.00. Prijavljenci bodo o odločitvah obveščeni v 30 dneh po javni seji. Vse dodatne informacije o pogojih sodelovanja in pripravi prijav (predlogov projektov) za razpis ter Navodila ponudnikom za sodelovanje pri razpisu dobite v tajništvu Sklada za male projekte, v Prleški razvojni agenciji, Prešernova 7, Ljutomer, tel. 069 84 325 ali po elektronski pošti: goran.soster@guest.arnes.si (Nuša Pavlica, Goran Šoster). Prleška razvojna agencija organizira brezplačno usposabljanje zainteresiranih nevladnih in neprofitnih organizacij za prijavo na razpis Sklada za male projekte v okviru štirih delavnic: - M. Sobota, sejna soba Zavarovalnice Triglav, Lendavska 5a 17. 2. ob 17.00 - Radenci, sejna soba Radin v mezaninu hotela Radin 18. 2. ob 17.00 - Velika Polana, sejna soba v upravi občine, V. Polana 111 21.2. ob 17.00 - Ljutomer, sejna soba območne obrtne zbornice, Stari trg 3 22. 2. ob 17.00 28 10. februar 2000, VESTNIK motorna vozila WV PASSAT 1.8, karavan, letniki 993, bele barve, prodam. Tel.. 27 683, zvečer, g. Jelko. m2394 PEUGEOT 406 ST. letnik 1996, prevoženih 12.000 km, prodam. Tel.: 35 671.m2397 ODKUP OSEBNIH AVTOMOBILOV od letnika 1990 dalje. Tel.: 069 22 640. m2402 GOLF JGL 2, z novejšim motorjem, prodam za 100.000 SIT. Sobočan, Hotiza 182. m2408 RENAULT 5 CAMPUS, odlično vzdrževan, prodam za 360.000 SIT. Tel.: 32 173. m2415 VW PASSAT 1,8 GL, letnik 1991, registriran do septembra, ugodno prodam. Tel.: 069 31 225. m2416 živali NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190. gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c. tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen. Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2267 FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL z 10-letno tradicijo prodaja plemenske živali za nadaljnjo rejo. Odkup zagotovljen na naši farmi. Tel.: 062 47 13 941, gsm 041 770 081. m2370 PUJSKE prodam. Šebjanič, Vaneča 14, tel: 45 428. m2376 posesti NAJAMEM HIŠO ali večje stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 36 340, od 9. do 16. ure. m2360 GOSTILNO V MORAVSKIH TOPLICAH, kompletno opremljeno, prodamo. Tel.: 069 48 533. m2379 POSLOVNI PROSTOR, primeren za neživilsko trgovino, v Lendavi vzamem v najem. Tel.: 36 340 do 16. ure. m2384 HIŠO v centru Lendave prodam. Mu-lič, tel.: 041 772 469. m2385 1,25 HA VINOGRADA v Ivanovcih oddam v najem. Tel.: 55 41 172. m2387 STANOVANJE, 53 m2, v M. Soboti ugodno prodam. GSM: 041 683 041. m2393 VINOGRAD, lepo urejen, 10 arov, v Čentibi, rizling - chardoney, prodam. Tel.: 74 656. m2409 STANOVANJE V LJUBLJANI, Črnuče. Šiška. Bežigrad, 55-70 m2, lega VZ. višje nadstropje, mirna lokacija, kupim. Tel.: 041 666 390. m2413 RIBIŠKA DRUŽINA LENDAVA daje v najem neopremljene prostore v ribiškem domu, okrog 150 m2 (prostor za točilno mizo, kuhinja, dvorana), in sicer za gostinsko dejavnost. Pisne vloge pošljite do 29. 2. 1000 na naslov RD Lendava, Kolodvorska 7a, 9220 Lendava, tel.: 041 882 294. m2426 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI IN KMETIJSKI STROJI - novi in rabljeni, menjave staro za novo, uredimo najugodnejše posojilo. Agrocar. tel.: 062 788 52 06. m231l GUME, AMORTIZERJI, ALUMINIJASTA IN NAVADNA PLATIŠČA za vsa vozila. Brezplačna motaža. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m23l l m231l PRODAMO TOVORNO VOZILO RENAULT MAGNUM AE 420,19T, LETNIK 1995,12024 ccm, 305 kW ter POLPRIKOLICO SCHMITZ SPR 24 L 13.62 LETNIK 1998, dovoljena nosilnost 23950 kg Vse informacije ABC POMURKA INTERNATIONAL, d. d., Lendavska 11,9000 Murska Sobota tel.: (069) 302 411, od 8.00 do 15.00. Ogled po dogovoru. TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo, najboljši pogoji nakupa. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 BALIRKO za štirioglate bale Banfort prodam. Tel.: 041 374 932. m2367 PLUG, frezo in žago na kardan prodam. Tel.: 45 449. m2371 TRAKTOR IN VSO DRUGO KMETIJSKO MEHANIZACIJO kupim Tel.: 041 285 568. m2381 SLAMOREZNICO ULTRA, VI^O, z motorjem ali brez njega. Cena ugodna. Tel.: 061 841 366, zvečer, ali Moste 5a ali 12 18. m2383 SAMONAKLADALKO SIP, 17 m3, koso Britev 135 SIP in obračalnik ' Panonija 220 prodam. Tel.: 069 32 073. m2392 PODRAHLJALNIK ZA VINOGRAD in predsetvenik ugodno prodam. GSM: 041 596 234. m2400 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, plug IMT, 12-colni, prodam. Tel.: 55 71 221 m2417 SEJALNICO BECKER, 6-redno, za sladkorno peso. Tel.: 76 785, zvečer. m2422 TRAKTOR STEYR 18 s koso, plugi in krožnimi branami ter stroj na paro Karcher, 120 barov, ugodno prodam. Tel:. 44 01Lm2392 kmetijski pridelki SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel.: 412 283. m2372 BALIRANO SENO prodam. Kalamar, Šalovci 35, tel.: 55 91 350. m2388 razno V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam 4-sobno in enosobno stanovanje z garažo. Možna je tudi zamenjava za dvosobno stanovanje z doplačilom. Informacije vsak dan po 19. uri po telefonu 069 21 307. m2131 Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 8070-163790, izdanega pri HKS Pa-nonka na ime Alojz Sreš, Ižakovci 114, Beltinci. m2357 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. HV 57439-2, izdane na ime Ivan Huber. Beznovci 3, 9265 Bodonci. m2375 KUPIM star še uporaben kovaški »ampaz«. Tel.: 041 248 674. m2377 DELNICE MURE odkupujemo po ugodni ceni. Tel.: 041 832 146. m2389 PLASTENIK »NIL«, dolžine 4 m, pralni stroj Gorenje New Line 350, kombinirani štedilnik Gorenje (‘4 plin + 2 elektrika) in oljno peč Gorenje Miv ugodno prodam. Tel:. 21 907. m2398 MAŠKARADNE KOSTUME za otroke od 2000 SIT dalje prodam. Po želji pošljem. Tel.: 061 1231 761 in mobitel 0609 626 226, od 9. do 18. ure vsak dan. m2403 .DRVA ZA POSEK ali v metrih in hlodovino (jesen, hrast) prodam. Tel.: 421 065. m2424 delo ČE^TE OSTARELI in brez naslednikov ter ne želite biti več sami, se lahko preselite k dobri in prijazni družini v hišo v turističnem kraju. Tel.: 041 289 466. m2361 PRILOŽNOST! Uveljavljeno podjetje zaposli omejeno število zastopnikov za predstavitve in prodajo na terenu. Možnost redne zaposlitve. Vaš klic pričakujemo vsak delavnik NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKUTR DECIMA d. o. o., tel.: (062) 22 80 110 Razlagova ul. 24, Maribor med 9. in 15. uro po tel.: 062 159 90 03. m2365 VOZNIK KATEGORIJE C IN E išče zaposlitev, lahko tudi zunanja špedicija (Avstrija - Nemčija). Tel.: 89 021. m2406 KVALIFICIRANO KUHARICO za delo v Nemčiji, znanje jezika ni potrebno, delo pri slovenski družini, takoj zaposlimo. Tel.: 22 355, 041 684 874. m2421 storitve GRETJE IN VODOMONTAŽA! Montaža gorilnikov in meritve izkoristka. Ogled in predračun brezplačen. Ivan Šarkezi, s. p. tel.: 76 376. m2153 DELNICE MURE, KG RAKIČAN odkupujem zase. GSM: 041 676 170. m2386 O, saj ni smrt! Samo tišina je pregloboka, kakor v zelenem prostranem gozdu. (S. Kosovel) ZAHVALA Tiho, mirno seje v 85. letu od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedek Geza Fujs iz Grajske ulice 6 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Lovski družini Moravske Toplice in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in podjetju Komunala. Ksz njegovi Upanje na svidenje v Gospodu nas hrabri in tisto, kar je bilo dotik poljuba včeraj, ostane blag spomin na njo, v nevidnih poljih naših src ostaja ta, ki je odšel, del nas in drugih. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila Ana Zabčič roj. Režonja iz Velike Polane 22 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in vsem, ki so darovali vence, sveče, za svete maše, za cerkev in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred, g. organistu in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Jože in hčerka Marta z družinama, šest vnukov in deset pravnukov Srce tvoje več ne bije, prestala vse si bolečine, delo rok tvojih je ostalo, nam v življenju pot naprej kazalo. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča in sestra Marija Kramar iz Žižkov 4 ’ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za vence, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli ustno sožalje. Posebej hvala internemu oddelku 2. nadstropja bolnišnice v Rakičanu. Zahvaljujemo se g. kanoniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, govorniku Matiji Žižku za ganljive besede ob grobu in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! . Žalujoči: mož Matija, hčerke Verona, Marija, Darinka z družinami in hčerka Terezija, sestra Rozina z družino ter vnuki in pravnuki ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI? Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil. Delo lahko opravljate kot redno ali dodatno dejavnost. Garantiramo odkup živali in ceno. Tel.: 062 692 250 GSM: 041 73 55 82 USPEŠNO INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za srednje in osnovne šole, pripravljam na maturo in zaključne izpite ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 28 577. m2395 ČISTILNI SERVIS »KRPA«, Jadranka Kovač s. p., ponuja svoje storitve. Pridemo tudi k vam na dom. Tel.: 041 34 77 57. m2186 MONTAŽA ANTEN, satelitske in klasične. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021, 041 515 094. m2407 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. IŠČEMO KOMUNIKATIVNE, KREATIVNE SODELAVCE ZA PREDSTAVITEV VRHUNSKIH LIKOVNIH MATERIALOV v vrtcih, šolah, zavodih in organizirano prodajo po domovih. Dober zaslužek. Pivnik, d. o. o., Popinova ul. 4, Maribor, 062 227 884, 041 703 941. m2399 DAMIR BANFI VEŠČICA ih KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. TEL.: (069) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec Bakir Tatarevič S spoštovanjem in hvaležnostjo se ga bomo spominjali Sodelavci 13 M Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo zmeraj ostal. ZASTAL V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Filip Gjergjek iz Motovilec 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz kolektiva Eurest in občinske uprave občine na Tišini, ki ste našega očeta pospremili k večnemu počitku in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Njegovi najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Odšel si tja,- kjer ni več bolečin, a nam večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 39. letu nas je zapustil dragi mož, oče in sin Drago Grah s Petanjec 1 a S tiho žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter ribičem, ki ste ga pospremili na kraj počitka, darovali vence in cvetje ter darove v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustna ali pisna sožalja. Posebej hvala ekipi prve pomoči, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, kolektivu in dijakom gimnazije M. Sobota, kolektivu in učencem OŠ Tišina, sodelavcem kirurškega oddelka bolnišnice M. Sobota ter sopevkam zbora DMS POMURJE z zborovodkinjo in vsem drugim, ki ste na kakršen koli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Lidija s sinovoma in drugo sorodstvo fBIll, 10. februar 2000 29 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 82. letu je za vedno zaspal dragi oče, dedek, pradedek in brat Jožef Bonifarti iz Ropoče 29 18.3. 1918 do 1.2. 2000 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, osebju bolnišnice v Rakičanu, duhovniku, pevkam in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Šel je nekoč mlad fant, napotil se je v svet z lahkim korakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Pa ni bilo samo upanja polno, neizmerna ljubezen, vseobsežiia, je bila v njem. (Ivan Cankar) V SPOMIN Tadeju 14. 2. 1999-14. 2. 2000 Vsi, ki te imamo radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Marije Slaviček iz Šalovec 222 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam priskočili na pomoč. Zahvala velja vsem za izrečeno sožalje, cvetje, vence, svete maše in druge darove namesto cvetja ter izrečene besede tolažbe. Hvala g. župniku za besede upanja in tolažbe, g. Tončku in pevcem za pesmi slovesa in izkazano sočutje, Hvala Pošti Slovenije, d. o. o., Maribor, PE Murska Sobota, direktorju g. Sobočanu in drugim, sindikatu Pošte Slovenije, gospe Gomboc in g. Lebarju, županu občine Hodoš g. Orbanu in drugim ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Hvala vsej botrini in sosedom! Žalujoči: mož, sin z ženo Ireno, vnuka Jože in Franci z Ženo Suzano ter sestri z družinama Tiho, tiho žalost v hišo se prikrade, ko nemila smrt ti drage starše vzame. Srca stre, zareže ti globoke rane, trenutke lepe, najdražje vzame. V SPOMIN Minilo je leto dni tihega žalovanja. Boleč je spomin na 9. februar in 21. februar, ko je ugasnila luč življenja našim dragim staršem Ludviku Šebjaniču in Sidoniji Šebjanič iz Šulinec 41 Čutimo vaju in pri vaju smo, čeprav v plamenih svečk. A vendar vsako novo jutro spomni nas, kako težko živeti je brez vas. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi pri njunem grobu. Žalujoči: hčerki Zdenka in Anica z družinama V 79. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Samo en gostje še bil, ki je moral priti. Ni povedal, ob kateri uri, ni zahteval jesti in ne piti, samo tiho je zaklenil duri. ZAHVALA Lovrenc Mencigar iz Motovilec 61 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Posebej hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem, gasilcem, društvu upokojencev, govornikoma in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi Minile zate vse so bolečine, spočij si. žuljave dlani. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica Marija Godar iz Kruplivnika 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala vsem sosedom, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje. Žalujoči vsi njeni V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in bratranec. Geza Podlesek iz Murskih Črnec ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala sestričnam Kranjec, Furšt in Gomboc za vsestransko pomoč. Iskrena, hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici Aniti za besede slovesa. Hvala tudi Vidinim sodelavcem. Lepa hvala gasilcem iz PGD Murski Črnci in okoliških krajev, Invalidskemu društvu upokojencev Tišina in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Tvoj smeh je kraljeval moji mladosti in mi prinašal zvrhan kup radosti. Ničesar nisi imela, a vse si lahko dala, razdajajoč se.kot božanski Šiva. Vedela in poznala si vse, kar lahko človeški razum uzre. Tvoje besede niso poznale zmede. Mama! Ti si edina, za katero vem, daje vedno rekla tisto, kar je čutila, in delala to, kar je govorila. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta Olga Juršič iz Kocljeve 6 v Murski Soboti Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem evangeličanske cerkve iz Murske Sobote. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 42. letu nas je zapustila naša draga soproga in mama Marta Špindler iz Radoslavec 38a Ob izgubi drage nam osebe se z bolečino v srcih zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, drago pokojnico pa v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Pogrešali te bomo: Stanko, sin Uroš ter hčerki Martina in Jasmina Spet bo pomlad... Drevesa čakajo že nate, ptice pojejo že zate, a tebe ni, da bi jim prisluhnil. V SPOMIN Karel Kološa iz Murske Sobote Minevata dve leti, odkar te ni več med nami, vendar boš v srcih vseh, ki smo te imeli radi, večno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V 77. letu nas je zapustil dragi mož. oče. dedi, brat, stric in boter ZAHVALA Vince Erniša iz Vučje Gomile 29 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim.sosedom, posebno družini Gorčan in Kandal, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Posebej hvala vsem dobrim znancem, prijateljem in botrini, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za mrliško vežico, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Avtobusnega prometa M. Sobota, društvu upokojencev, govornici Olgi Gutman za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - najlepša hvala! V tihi žalosti vsi njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost .srce trga, solze vrejo iz oči. ZAHVALA . V 76. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče. stari oče. brat, stric in tast Stefan Sukič od Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene ter nam izrekli -sožalje. 7 Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi, govornici Anici Kuzmič za besede slovesa ob odprtem grobu in dobremu sosedu Alojzu Žekšu za nesebično pomoč med boleznijo. Hvala tudi zdravniku dr. Čurčiču od Grada in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči: zena Frančiška, sin Stanko, hčerka Marija z možem 1rančem, hčerka Milica z možem Ferijem, vnuki Martin, Daniel, Simon in Igor ter brat Alojz in sestra Terezija 30 OGLASI 10. februar 2000, WSMI ^Zenato & do. IN PROMM MILNEGA OM VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 55 91 207, GSM: 041 716 576. Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/I v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! ALFA KOLEKTIV ekološko kurilno olje premog brezplačna dostava 3 x 500I °lja Horizont vedno dovolj toplo POGLED V PRIHODNOST NASVETI IN POGOVORI 090 46 92 090 46 93 Olt d. n. o. Cena minute pogovora 156 sit EKOLOŠKO KURILNO OLJE in» CESTA NA STADION 1/A j j w£w K j 9250 GORNJA RADGONA; <0069/648-340 NAROČILA od 8. do 19. ure, BREZPLAČNA DOSTAVA stihi: TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ŠTAJERK 684 DT 3.926.143.00 SIT .^POHIŠTVO ZA VAS Zatrium Ljutomer, tel.: 1069184 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, tel.: 1069) 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid. . ^5^ 2. d-• d. "Ut* TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tei./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE Okna in vrata - pvc, alu, les Sistemi kuilf - podstrešja, predelne stene, tlaki RAVNOR, LAFORGE, R. WJLCOX - garažna vrata VITRAŽI Tl«any Bohar T., s. p. LENDAVA, tel.: 74 953,041 549 691 Zidarstvo-Fasaderstvo la izolacije zidov Strojni onetl JožeHorvaiJUL_______ Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069)47 014 Mtei: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 NOVO NOVO NOVO »Zdravilni dotik«, Gederovska 14, Černelavci Proti bolečinam v hrbtenici, bolečim in težkim nogam, proti glavobolom in migrenam, težavam s srcem in ožiljem ... KAKOVOSTNE ROČNE MASAŽE IN TERAPIJE NA STOPALIH S TAKOJŠNJIM UČINKOM. Informacije in naročila po telefonu: (069) 21 828 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: 1069) 48 426, GSM: 041 772 426,041 733 948 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 42 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUf ©080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI / SIEMENS I 3.490 “ Palični mešalnik SIEMENS MQ 30001 Izredno ttno sekljanje In mešanje, (12.000 obr./mln.) - zaščita pred ponovnim vklopom s a s b i v SIEMENS 12,390.5 Kovinski rezalni stroj SIEMENS MS 69900 -moč 110 W - delno zaščiteno rezilo - Uh motor Sesalnik BOSCH BSA 2200 Sphera 22 Izredno majhen, lahek, tih In posebno močan sesalnik (1500 W) elektronska regulacija moči sesanja z vrtilnim regulatorjem, antlmlkrobno obdelani filtri, signal za zamenj. filtra avtomatično navijanje kabla GOA oo ^Vu^^Ujsrr Pomivalni stroj GORENJE GVI 682 S - 8 programov pomivanja - kapaciteta 12 pogrinjkov - nastavljiva zgornja košara - informacijski prikazovalnik, ki omogoča popoln pregled nad vsemi fazami pomivanja - aqua stop 83.999,°° Zamrzovalna omara GORENJE F 31 C - skupno brate prostornina: 3101 - 4 predali za shranjevanje globoko zamrznjenih Svil - 3 predali za hitro zamrzovanje - zamrzovalna zmogljivost 26 ltg/24 h -mere: S 60, V177, G 60 cm S Kartico Kovinotehna J za gotovino do 5 % ceneje! KOVINOTEHNA 24 ur 041 630 898 VESTNIK NA INTERNETU RENAULT Kangoo Kangoo. Tako enostaven, da bo vse drugače. ' serijsko vgrajena v Kangoo RT Novi Kangoo z dvojnimi drsnimi vrati*. Smukneš skozi drsna vrata na levem boku, izstopiš skozi drsna vrata na desnem boku. Sedeži niso bili še nikoli tako neopazni in prijazni! Če pa vstopaš skozi prednja vrata, preizkusi moč in manjšo porabo novega motorja dTi 1.9 (80KM). Brez skrbi, Kangoo je varen - z dvema serijskima varnostnima blazinama. Osnovna šola II Murska Sobota, Cankarjeva 91, Murska Sobota Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, Murska Sobota obveščata starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v 1. razred 9-letne osnovne šole v soboto, 12. 2. 2000, od 8. do 12. ure, v ponedeljek, 14. 2. 2000, od 8. do 14. ure, v torek, 15. 2. 2000, od 8. do 14. ure na obeh šolah. Na podružnični šoli v Krogu bo vpis v sredo, 16. 2. 2000, od 12. do 16. ure. Vpisujemo otroke, rojene leta 1994. Starši vpisujejo otroke v skladu z določenim' šolskim okolišem, ki je izobešen na vsaki osnovi šoli in na vseh enotah vrtca. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. Hill, 10. februar 2000 NAPOVEDNIK 31 kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 10. februarja, ob 19. uri bo v novi galeriji Zavarovalnice Triglav nastopil Slovenski trobilni kvintet. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 10. februarja, ob 17. ud bo v galeriji vodstvo po razstavi del Dušana Kirbiša. - V soboto, 12. februarja, ob 19. uri bo v prostorih MIKK-a potopisno predavanje dr. Janoša Voroša o Keniji, Tanzaniji in Zambiji. - V ponedeljek, 14. februarja, ob 16. uri bo v MIKK-u delavnica grafičnega (računalniškega) oblikovanja, ki jo vodi Anton Buzeti. - V sredo, 16. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u predaval prof. Alojz Sraka z Ljudske univrze o projektnem učenju za mlade. LENDAVA - V torek, 15. februarja, ob 9. uri bo na Dvojezični srednji šoli potekal Zgodovinski kviz za srednješolce. SREDIŠČE - V soboto, 12. februarja, ob 18.30 bo v vaškem domu prikaz starih običajev: Pukanje perja in čiščenje bučnega semena. DOGODEK MURSKA SOBOTA - V četrtek, 10. februarja, ob 18. uri bo v prostorih MIKK-a predstavitev pesniške zbirke treh mladih prekmurskih avtorjev. - V petek, 11. februarja, ob 20. uri bo v MIKK-u zabavna dražba umetniških artefaktov znanih in neznanih avtorjev, ki jo bo vodil Goran Medžu-gorac-Gogi. - V ponedeljek, 14. februarja, bodo od 13. do 15. ure pred restavracijo Zvezda razobešeni plakati LOESJE na temo ljubezni. - V soboto, 12. februarja, ob 19. uri bo v Galeriji predstavitev knjige Moji spomini kanonika Ivana Jeriča. Knjigo bo predstavil škof dr. Jožef Smej. PUCONCI - V soboto, 12. februarja, bo v OŠ Veseli večer, ki ga pripravlja domače Kulturno-turistično društvo. OTVORITEV MALA NEDELJA - V soboto, 12. februarja, ob 10. uri bo v telovadnici OŠ otvoritev razstave Zgodovina Male Nedelje v sliki do leta 2000. RAZSTAVE | MURSKA SOBOTA . - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V galeriji si lahko ogledate pregledno razstavo del Dušana Kirbiša. - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je do 17. marca odprta razstava Sloven-sko-madžarski kulturni stiki. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je do 23. februarja na ogled razstava del Milana Balažiča. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Andreja Cvetniča, Srečka Merklina in Ferija Lainščka. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij člana fotokluba Murska Sobota Dominika Steinerja iz Beltinec. - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava Slovenski kraji avtorja Janeza Bošnaka. - V prostorih MIKK-a si lahko ogledate razstavo fotografij Rock Otočec - Novo mesto. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice so na ogled dela predšolskih otrok oz. učencev vrtca in OŠ Cezanjevci. V oddelku za otroke in mladino je mini razstava Dragi Valentini, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše. LENDAVA - V grajski galeriji je na ogled retrospektivna razstava akademskega slikarja - grafika Štefana Galiča. LJUBLJANA - Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja Endre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000! MONOŠTER - Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota bodo na ogled v Slovenskem domu do 27. februarja. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V soboto, 12. februarja, ob 15. uri bo v MIKK-u gledališka delavnica, ki jo bo vodil Vladimir Vlaškalič. GORNJA RADGONA - V četrtek, 10. februarja, ob 19.30 bo v Kulturnem domu gostovalo SLG Celje s komedijo Vinka Moderndorferja Limonada Slovenica. KUZMA - V nedeljo, 13. februarja, ob 14. uri bo v kulturni dvorani premiera komedije Kadar mačke ni doma avtorice in režiserke Irene Kalamar v izvedbi dramske sekcije Turističnega društva Tromej-nik. LENDAVA •“ V soboto, 12. februarja, ob 19. uri se bo v kinodvorani predstavila igralka Saša Pavček z mono-komedijo Bužec on, bužca jaz. Kino Park M. Sobota Četrtek,. 10. ferbruarja: ob 18.00 ameriška komedija Bovvfinger, ob 20.00 ameriška psihološka drama Šesti čut Petek, 11. ferbruarja: ob 18.00 Šesti čut, ob 20.00 Bovvfinger Sobota, 12. ferbruarja: ob 18.00 Bovvfinger, ob 20. 00 Šesti čut Nedelja, 13. ferbruarja: ob 18.00 Bovvfinger, ob 20. 00 Šesti čut Sreda, 16. ferbruarja: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična drama Tista druga sestra Kino Ljutomer Sobota, 12. ferbruarja: ob 19.30 ameriška srhljivka Zbiralec kosti Nedelja, 13. ferbruarja: ob 1 7.15 in 19.30 Zbiralec kosti BOR Z/> znanj/ jeinforma. cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Znanja upravljalnega računovodstva, • centralna projekcija v gradbeništvu, • uporaba mikrovalovne pečice. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. Prispevki Delimo vstopnice za kino a Da, Antonio Banderas je že igral v Almodovarjevem filmu, kot je | npr. Zveži me (Atame!) z Victorio Abril, kar je med številnimi pravil- J nimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Martina Sabo, Mladinska ul. 11, 9224 Turnišče. Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno žensko vlogo v filmu Zbiralec kosti? Odgovor:__________________________________________ Odgovore pošljite do 15. februarja I na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta I Novaka 13, 9000 Murska Sobota. | Kupon št. 6 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. WHEN THE HEARTACHE IS OVER - Tina Turner 2. THE WORLD IS NOT ENOUGH - Garbage 3. SMOOTH - Santana & Rob Thomas 4. ČA BIN DA - Gustafi 5. LIFT ME UP - Geri Halliwell 6. NEK' Tl JUTRO MIRIŠE NA MENE - Alka Vuica 7. BONGO BONG (JE NE TAIME PLUS) - Manu Chau PREDLOGI: ROXANNE - George Michael I HAVE A DREAM - Westlife LA FLACA - Jarabe de Palo LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PRI VODNJAKU - Nude 2. VERJEMI V LJUBEZEN - O. Pestner in O. Dragojevič 3. POJ Ml SERENADE - Helena Blagne 4. ŽIVLJENJA KROG - Neca Falk 5. POGLEJ ME ŠE ZADNJIKRAT V OČI - Aurora 6. LAHEEIYEEE - Tinkara Kovač 7. ZA NAJU DVA - VVellblott PREDLOGI: OB TEBI ZASPIM - Karmen Stavec NAJINO LETO - Avia band LJUBEZEN NE UMRE - Andreja Makoter LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. V NAŠI VASI ZVONOVI ZVONIJO - Primorski fantje 2. BELI VENČEK - Jože Bohorč 3. V PLANINI RASTE ROŽA - Denis Novato 4. 2000 ŠE IN ŠE - Pih. ork. + Gašperji + Grega Avsenik 5. ČE Ml KRADEL BOŠ POLJUBE - Robert Goličnik s prijatelji 6. ENA MAJHNA LUŠTNA STVAR - Igor in Zlati zvoki 7. LE ZAKAJ SRCE ZAJOKA - Fantje treh dolin PREDLOGI: POD ROGLO VESELJE JE DOMA - Fantje izpod Rogle SPEV MLADOSTI - Stanko Plevnik s prijatelji PRI FLEKU - Denis Novato Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 17. februarja 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 6 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO Sta veterinarja goljufala? Policijske uprave M. Sobota smo sprejeli informacijo, da je podal urad kriminalistične službe okrožnemu državnemu tožilstvu v M. Soboti ovadbo zoper dva veterinarja ene od enot Veterinarskega zavoda M. Sobota. En veterinarje osumljen, da je v letih 1998 in 1999 prikazoval bistveno višje število cepljenj prašičev proti kugi od dejansko izvedenih in tako Veterinarskemu zavodu pridobil 16. 469.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Ta cepljenja je namreč plačevala država oziroma Veterinarska uprava R Slovenije iz proračunskega denarja. Isti veterinarje tudi osumljen, da si je dal lani in predlani obračunati veliko več kilometrov, kot jih je dejansko prevozil s svojim avtom, in tako pridobil 867.160 tolarjev. Drugi veterinar naj' bi si v letih 1998 in 1999 prav tako obračunaval več kilometrov, kot jih je prevozil z lastnim avtom za službene potrebe, zato naj bi neupravičeno pridobil kar 3.376.024 tolarjev. ŠSi Radenci Zbogom, goldstar! 3. februarja je neznanec vlomil skozi okno na desnih vratih v golf, parkiran v Gregorčičevi ulici v Radencih, ter ukradel avtoradio Goldstar in s tem lastnika oškodoval za najmanj 35.000 tolarjev. Lepe želje, čestitke in pozdravi 18. rojstni dan praznuje Marjetka Kohek iz Melinec. Želimo ji vse najboljše -babica Metka, stric Štefan z družino, posebno pa Ines. Dragi teti Tilki z Ivanec iskrene čestitke za rojstni dan - Dimitrij. Dragemu Štefanu Ostriču iz Čepinec ob srečni vrnitvi iz Švice vse lepo v domačem kraju - prijatelji iz Švice. Dragemu Gorazdu Velnerju iz Ciril-Metodove 12.vse naj..., naj..., naj..., najlepše za 35. rojstni dan - Mimi, Mimica, Pupa, (Pupica?). To voščilo je namenjeno Joži H. iz Večeslavec. Bodi zdrava, srečna in vesela - prijateljica Cvetka R. Štefanu iz Lendave iskrene čestitke za god in lepo popoldne - stara prijateljica. Dragi prijateljici Teji Zmazek iz Gajševec vse najboljše za njen 17. rojstni dan, veliko zdravja in sreče v ljubezni - prijateljica in soseda Suzana. Čestitki se pridružuje Boštjan. Dragi sestri Marti Kerčmar iz Ižakovec za 50. rojstni dan obilo zadovoljstva, sreče, posebno pa zdravja - sestra Katica z družino. RojstrU dan praznuje dragi sin in brat Cveto Melin iz Ljutomera. Vse najboljše, posebno pa veliko zdravja - mama Cvetka in brat Drago. Sodelavcem v gostišču Kozel iskrene čestitke za Valentinovo in vse naj... -Tanja. Dragima zlatoporočencema Frančiški in Alojzu Karba iz Radomerščaka še veliko zdravja in osebne sreče - Miran, Alenka, Nejc in Ančka iz Že-povec. Dragemu bratu Jožetu Miheliču ob rojstnem dnevu iskrene čestitke, veliko zdravja in izpolnitev vseh skritih želja - tri sestre in brat Martin. Ljubemu sinu in bratu Dejanu Kozarju iz Murske Sobote čestitajo za 20. rojstni dan in želijo, da bi se mu izpolnile vse želje - mama, oče in sestra Brigita s Silvom. Dragi Jasmini Torok vse najboljše za 17. rojstni dan in izpolnitev vseh skritih želja - Andreja. 71. rojstni dan praznuje Feliks Repolusk iz Črnec. Vse najboljše in še veliko zdravja - vsi tvoji. KUPON za brezplačno čestitko v prihodnjem Vestniku | Besedilo: Naslov pošiljatelja: Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali Družine: Dušana Čemele iz Filo-vec, Angele Smodiš iz Melinec, Ane Čemela iz Filovec, Smodiš iz Bratonec, Jožeta Špilaka iz M. Sobote, Antolin z Ivanec, Jože in Darinka Horvat iz Filovec, Zlatica Miholič iz Gorice namesto cvetja za pokojnega Žana Horvata - 37.000 SIT; Kulturno društvo Cven prispevek - 100.000 SIT; upokojene sodelavke finančno-računovodske službe iz izvoza tovarne Mura namesto venca za pok. Magdo Lukač - 10.000 SIT; sosedje iz Zelene ulice v M. Soboti namesto venca za pok. Miremm Ismajlovič - 17.000 SIT; Blisk, sodelavci Elektro oddelka, namesto cvetja za hčerkico Tomaža Kovačeviča - 11.000 SIT; Aleksander Smodiš, Dolga ul. 73, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Julijo Rotdajč - 5.000 SIT; Irena Kolar, Lendavska 25, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Rudolfa Kolarja - 10.000 SIT; Janez Lazar, Partizanska 40, M. Sobota, namesto venca za pok. Slavka Po-laniča - 10.000 SIT; AMD Stefana Kovača, M. Sobota, namesto venca za pok. Slavka Polaniča -10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. 24 ur fon 041630898 VESTNIK NA INTERNETU: _ /N HTTP://WWW.IMNF.SI ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 9. 2. 2000 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 9. 2. 2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija ■ 1 14,4653 14,4694 14,6115 Francija 1 30,3445 30,3531 30,6513 Nemčija 1 101,5693 101,8000 102,8000 Italija 100 10,2799 10,2828 10,3838 Švica 1 123,9165 122,7121 125,1692 ZDA 1 203,4622 203,5198 205,5190 OBRESTNE MERE od 1. februarja 2000 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za februar je 0,7 % mesečno oz. 9,20 % letno. Februarja vam med drugim ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 180 dni Od 181 do 365 dni Obrestna mera od TOM + 0,8 % do TOM + 1 % Skupna letna obr. mera Od TOM + 1,6 % do TOM + 2 % Od TOM + 2,4 % do TOM +2,75 % 10,08% do 10,29% 10,95 % do 11,39 % 11,82% do 12,21 % Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Rok vezave Znesek Nad 12 mesecev Od 500 DEM, od 250 EUR Nad 24 do nad 60 mes. Od 500 DEM, od 250 EUR val. ki. + 5,55 % Skupna letna obr. mera val. ki. + 3,33 val. ki. + 4,33 % do Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera Nad 24 mesecev Nad 36 mesecev Nad 60 mesecev TOM + 4,33 % do TOM + 4,50 % TOM + 4,85 do TOM + 5 % TOM 5,55% do TOM 5,70% Skupna letna obr. mera 13,93 % do 14,12 % 14,50 % do 14,66 % 15,26 % dO 15,43 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Damjana Karba iz Zgornjega Krapja je končala srednjo kmetijsko šolo in ostala doma na kmetiji. Pred 12 leti ji je umrla mama, zato se je morala zelo zgodaj lotiti gospodinjskih opravil. Že v rani mladosti pa se je začela ukvarjati z glasbo. Mnogi se je spominjajo, ko je kot mlada pevka s kitaro sodelovala na pomurskih mladinskih festivalih. K sodelovanju so jo nato povabili člani vokalno-instrumentalnega ansambla Šarm, s katerimi je prepevala dve leti, nato je prepevala še v duu Remi, znanem tudi v Prlekiji. Franc Fekonja, rojen v Bunčanih, se je po končani osnovni šoli zaposlil v podjetju Ljutomerčan, kjer dela še danes. Z Damjano sta se tam tudi spoznala, ko je bila pripravnica. V juliju 1998 je Franc začel zahajati na Zgornje Krapje h Karbovim, naslednje leto pa sta se odločila, da potrdita svojo ljubezen z zakramentom svetega zakona. Ta srečni dogodek se je zgodil lani 14. avgusta. Po starem običaju je ženin s svati prišel v vas po nevesto, vendar je naletel na zaporo, ki so jo pripravili krapenski fantje. Po dolgem pogajanju je ženin mogel seči globoko v žep, da so ga spustili do nevestinega doma. Civilna poroka je bila v Mestni hiši v Ljutomeru, cerkveni obred pa je potekal v cerkvi Janeza Krstnika v Ljutomeru. Poročno koračnico je mladoporočencema na orgle zaigral Damjanin sorodnik Dejan Karba. Cerkveni obred sta obogatila s čudovitim petjem in orglanjem Mira Rebernik Žižek in Branko Stojko. Damjani je bila poročna priča Eva Fišer iz Ljubljane, Francu pa krstni boter Ferdinand Korošak iz Maribora. Slavnostna večerja z zabavo se je začela v gostilni Kovač na Melincih, kjer se je skupaj z mladoporočencema veselilo 120 svatov, in to kar dva dni. Za prijetno razpoloženje je vseskozi skrbel znani Ansambel bratov Kurbus. Na Karbovi domačiji, kjer sedaj živijo Damjana z možem Francem, oče Janko in brat Jankec, so zelo veseli, da so dobili k hiši novega člana, ki rad poprime za vsako delo na 12-hektarski kmetiji. Zaenkrat otrok še nimata, vendar si jih v prihodnosti vsekakor želita. IRENA B. VESTNIKOV KOLEDAR Renkovci: Spet smrt pešca 10. februar, četrtek,_SHOLASTIKA 11. februar, petek,LURŠKA MB 12. februar, sobota,EVLALIJA 13. februar, nedelja,KATARINA 14. februar, ponedeljek,VALENTIN 15. februar, torek,KLAVDIJ 16. februar, sreda,JULIJANA Lunine mene: 11. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 12 minut, zašlo pa ob 17. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg že več kot 10 ur. 13. februarja ob 0.22 bo na nebu nastopil prvi krajec. M. Sobota; Na udaru je grad V noči na 3. februar je neznani storilec vlomil (pa ne prvič) v gostinski lokal Grajski hram in ukradel večjo količino cigaret, različna živila, več kosov kuhinjske posode in denarnico s 70.000 slovenskimi tolarji. Skupna škoda je kar 300.000 tolarjev. Objestnež, ki je 5. februarja “pohodil” avto, parkiran v Murski Soboti, pa je naredil na strehi za 30.000 tolarjev škode. omaj se je začelo novo leto, že so ceste terjale dve življenji: zadnjič na Apaškem polju, zdaj pa v dolnjem delu Prekmurja. Obakrat sta žrtvi pešca. V sredo, 2. februarja, ob 18. uri se je Milan M. iz Gomilice peljal z osebnim avtom iz smeri Renkovec proti Dobrovniku in zunaj Renkovec naletel na 48-letnega Karla Toplaka, ki je pešačil v isto smer. Ker pešec ni imel na sebi odsevnih teles, na primer kresničke, ga avtomobilist ni opazil, zato ga je zadel z desnim sprednjim delom avta: Pešca je vrglo v vetrobransko steklo, nato Jože Štefko - Trikrat zeleni je zajadral v kulturne vode. Tako je kot visoki predstavnik svoje stranke in svetnik občine storil tudi nekaj za dvig zavesti v enem od policen-trov moravske občine v Bogojini. Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku je bil namreč slovesni govorec. ***** Prostovoljni člani gasilskega društva Beltinci se polprofe-sionalizirajo. V času obratovanja beltinskega diska jim je namreč naloženo varovanje županove rezidence. Koliko bo to stalo diskome-na Škafarja, ki ves čas dis-koafere nekako sedi za ci-presino senco, ni znano. V predlogu občinskega proračuna izdatki za tovrstne izredne naravne nevarnosti, s katerimi se sedaj ukvarjajo gasilci, niso predvideni. ***** Ni znano, kako se je uradno odzval na odločitev lastnikov novega velegradbenega podjetja Gidgrad, ki mimogrede niso Lendavpani, gospod župan Jože Kocon - Arboretum, ko je izvedel za imenovanje generalnega manage-rja, ki nima lendavskega porekla. Zaradi tega je po neformalnih govoricah že odprl. vprašanje delovnega dovoljenja. pa gaje odbilo v jarek, kjer je obležal in na kraju nesreče umrl. Škode na avtu je za 300.000 tolarjev. - Foto: PU MS VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:_________________________________ Ulica:__________________________________________ Kraj:___________________________________________ Pošta:__________________________________________ Podpis:_________________________________________ Datum naročila:_________________________________ VESTNIK^^SZ^ NA INTERfipv ' www.p-iNf.si Na kratko... Pernica: Nesreča Sčavničanke 2. februarja ob 7.15 se zgodila prometna nesreča na glavni cesti I. reda zunaj naselja Pernica. 20-let-na Janja P. iz Zgornje Ščavnice se je peljala iz smeri Lenarta proti Mariboru in zunaj Pernice se je odločila prehiteti tovorni avto. Imela je smolo, kajti v tistem trenutku je tovornjak pripeljal tudi z nasprotne smeri. Oba voznika sta bila fer, saj sta se umaknila na skrajno desno, da bi tako morda smuknila mimo njiju, toda avtomobilistka se je umaknila na svoje smerno vozišče, nato zapeljala na bankino, potem pa je avto drsel in s prednjim desnim delom trčil v omarico električne napeljave. Voznica se je poškodovala, popravilo avta pa bo stalo 400.000 tolarjev. Lujz, sicer blizu Potrošnikovi domači bauti, se je že drugič oglasil s svojimi opažanji in analizo, zakaj je domača bauta prišla tako daleč, da je pristala celo v alpskem visokogorju. Lujzu mora prezi-dij sporočiti, da bi njegovo pismo objavil in ga tudi avtorsko zaščitil, toda toliko ga le mora biti, da nam zaupa, kdo je. Najuspešnejši župan je Jožko Špindler, ki je dal Ljutomerčanom veliko več kot mestno hišo, s katero se je kitil prejšnji. ***** Janko Halb je potem, ko je izvedel, daje Perutnina Ptuj prevzela Agrocomerc Velika Kladuša, analiziral nadaljnjo konkurenčno sposobnost svojih piščančerejcev. Ugotovil je, da bo konkurenčnost padla. Tako se bodo prekmurski piščančerejci preusmerili v rejo lahkih dirkalnih in borbenih petelinov. Prve Petelinje dirke in borbe z možnostjo stave bodo organizirane v času praznika dela. ***** Ob imenovanju za direktorja stanovanjskega sklada tišin-ske občine je Viktor Vrečič moral podpisati klavzulo, da znotraj stanovanjske zadruge ne bo opravljal kovinskopredelovalne dejavnosti, konkretneje proizvodnje kmetijske mehanizacije. ***** Na sedežu soboškega RTV-centra je prišlo do selitve. Grenki kotiček so preselili iz drugega v prvo nadstropje. KESHMl KONJ