§ T E V. 16. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V S* L I K A H« V LJUBLJANI. NE 17. APRILA 1939 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka i .n. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo, Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba-, naročnina, reklanvicije ln inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani. Vlad. Pnšenjak: Bodoče naloge kmetijskega zadružništva. Kmetijsko zadružništvo v naši državi jc po večiiii še prav mlado, saj je večina kmet. zadrug ustanovljena po 1. 1900, nekatero zadrugo so ustanovljene šele tik pred izbruhom svetovne vojne. Kot mlada organizacija, ki si je šele pridobivala tal med ljudstvom, je preživela balkansko vojsko (to velja za zadruge v Srbiji) in sve-.'ovno vojsko ter izredne gospodarske razmere po svetovni vojski. Ne da se tajiti, da je vsled vojnih in povojnih razmer, ki so trajale kakih 12 let, silno trpelo zadružništvo v Srbiji, kjer so za časa svetovne vojske morali zapustiti domovino skoraj vsi možje in mladeniči, kjer je zu dolgo vrsto let prenehalo vsako gospodarsko delo, kjer so možje in mladeniči, ko so se po svetovni vojni vrnili domov, našli mnogo razdejanj in opustošenj, našli osobito popolnoma uničeno kmet. zadružništvo. Po vrnitvi v domovini^ morali skoraj popolnoma iz nova začeti z zadružno organizacijo, osobito so morali zbirati one redke zadružno delavci ki so preživeli obe vojski in vzgajati nove zadružne delavce. V drugih pokrajinah vojne in povojne razmere zadružništva niso toliko oškodovale, ko v Srbiji, vendar se škodljive posledice vojnih in povojnih razmer obču-f,J0 iudi tam. Zastoj v zadružnem delu, 0 napredku zadrug, v izvajanju zadružnega programa moramo zaznamovati kot polj edice vojnih in povojnih razmer. Občutno škodo so povzročile zadrugam povojne fazmere, ko so nezdrave valutne razmero »i nesigurne cene onemogočile vsako pralno kalkulacijo, onemogočile ustvarjanje fiobrrh trgovskih zvez. Ta žalostna doba Je za nami, za nami je doba, ki je sicer osuodovala naše zadružništvo, ki je za-urzala njegov razvoj, a ni mogla upropa-> gospodarske organizacije srednjega nu. v°jne in povojne razmere so ponovno pokazale, da ima srednji stan edino » zadružništvu zanesljivo zaščito, da ima •lom moaofno oporo, da se brez zadruž- ništva ne more osvoboditi pogubonoenih vplivov kapitalizma, Stanje kmet. zadružništva. Poglejmo si sedaj, ko smo prestali težke čase, kako izgleda kmet. zadružništvo v naši državi, kako izgleda isto v Sloveniji! Navesti hočem nekaj številk iz statistiko za leto 1926, v katerem so vsled ustaljene valute vladale že precej redne razmere. V celi državi obstoji 4336 zadrug, ki so včlanjene s svojimi Zvezami pri Glavni Zadružni Zvezi v Belgradu z 502.728 člani. Slovenija šteje 937 zadrug z 218.480 člani. Slovenija izkazuje v primeru z ostalim delom državo častno število zadrug, katere živahno poslujejo, katere so, o čemer priča lepo število članov, prodrle v najširše sloje ljudstva. Brez pretiravanja lahko trdimo, četudi znamo, da je posameznik član pri 2, tudi 3 zadrugah, da je okrog 60% ljudstva v Sloveniji organiziranega v zadružništvu, dočim v ostalem delu naše države niti 10 % ljudstva no pripada zadružništvu. Zanimivo jc ugotoviti, koliko denarnih sredstev so si pridobilo zadruge potom hranilnih vlog. V celi državi izkazujejo zadruge 1 milijardo 203 milijone Din hranilnih vlog, od katerega zneska odpade na Slovenijo nič manj ko 1 milijardo 16 milijonov Din. Značilna za gospodarske razmero v državi je, da imajo zadruge izven Slovenije tako malo hranilnil vlog, da hranilno vloge zadrug v pokrajinah izven Slovenije z okrog 12 milijoni prebivalcev, znašajo komaj 1 petina hran. vlog v Sloveniji. To dejstvo priča o velikem vgojnem delu zadrug v Sloveniji, priča o smislu ljudstva za varčevanje, priča pa tudi o velikem zaupanju, katero uživa kmet. zadružništvo v najširših slojih ljudstva. Hranilne vloge služijo v prvi vrsti za delitev posojil vsem onim prosilcem, ki so kredita potrebni, pa tudi kredita vredni. V ccli državi so podelile zadruge posojil v znesku 877 milijonov Diu, na Slovenijo odpade od te vsote 718 milijonov Din. Ako premislimo, da morejo posojilojemalci izven Slovenije dobiti zadružnega kredita jedva 160 milijonov Din, dočim rabi Slovenija skoro petkratno vsoto, se ne smemo čuditi, da vlada v večjem delu države kreditna beda, ki obstoji v tem, da ne more ljudstvo priti do potrebnega kred iia, in — da prav bujno cvete — odertlštvo. Ponosni smo lahko na naše zadružništvo, o katerega uspehih pričajo navedene številke zasluga vztrajnega zadružnega dela je, da v Sloveniji vsak, ki potrebuje kredit, lahko istega dobi, da je obrestna mera pri večini naših kreditnih zadrug 1% aH 8%, tudi tu in tam 6%, dočim zahtevajo razne hranilne (mestne, okrajne) 12% in 13%, da o drugih nezadružnih denarnih zavodih niti ne govorimo. % Nadaljnje naše delo. V Sloveniji obstoji gosta mreža denarnih zadrug — posojilnic, katere so dosegle, da je slov. kmet neodvisen od kapitalizma, da je ugodno rešeno vprašanje kmečkega kredita. Mi moramo v bodoče še izpopolnjevati denarno zadružništvo, stremeti za tem, da se še poveča število vlagateljev v naših posojilnicah, tla bo ves kmečki denar zbran v kmečkih posojilnicah. Ako to dosežemo, potem bomo lahko sami vodili obrestno politiko brez ozira na banko in razne mestne zavode, potem bomo lahko vodili tako obrestno politiko, da bo celo naše gospodarstvo od tega imelo koristi. Naše stremljenje pa mora nadalje iti za tem, da postanejo naše posojilnice — kmečke banke. Ne želimo, da postanejo našo posojilnice zavodi z namenom, da mnogo zaslužijo kakor to delajo banke, ampak zavodi, ki izvršujejo za kmeta vse one posle, katere vnše banke za trgovce, tovarnarje itd.; a kljub temu ohranijo značaj občekoristnih ustanov, katerih cilj ni zaslužiti, temveč ljudstvu služiti. Vsak večji posestnik bi naj imel pri posojilnici tekoči račun, potom katerega bi se naj izvrševala vsa izplačila, na katerega bi se pa naj tudi vršila vse vplačila. Posamezne zadruge naj bi ne obavljale medsebojnega denarnega prometa potom gotovine, temveč potom nakazil Zadružne Zveze kot denarne centrale. Ako se kolikor mogoče omeji plače- 1« vanje potoa gotovine, ne b« treba imeti u* razpolago vedno veliko gotovine. kar pomeni izgubo na obrestih. prihranilo se bo mnogo n« stroških ib zamudi Jasa. Izpopolnitev našega denarnega zadružništva je prv a naloga v bodočnosti! Razun denarnim zadrugam pa nwa-nio tudi posvetiti vso skrb i ostalim zadružnim oblikam. ZviSaaje doaosnosti (rentabilnosti) kmetijsjva. zmaajšanje stroškov pridelovanj*, up&dnejše vBOTcenje kmet. pridelkov so vprašanja, katera se edino dajo rešiti potom zadružništva. Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, kakor stvar produklivne zadruge (mlekarske, vinsr-ske. sadjarske) izkazujejo povsod tam, kjer se voditelji teb zadrug drLe zadružnih in trgovskih načel, kjer je izključena špekulacija, kjer ni prišla zadruga popolnoma v cblast kakega brezvestnega poslovodja ali načelnika, v prav lepe uspehe in so v mnogih krajih postale regulatorji cen ter pri-pcraogic do povečanja dohodkov v ktiK tij-stvis. odnosuo oivorile kmetijstvu tržišča in omogočile izvoz kmet pridelkov. Zavest •kupnesti. katera preveva vse zadruiiii-i4vo, velela, da v inleresu napred ka v kmetijstvu naše dt narue zadruge, ki izkazujejo znatne rezervne zaklade, priskočijo na pomoč ostalim zadrugam, ki niso nič Kanj važne ko denarne zadruge. Druga naioga našega dela v bodočnosti naj bo skrb za nsše nabavne in prodajne zadruge! Da bo iivinereja i v bedoče dobirka-nesna gospodarska paneru v Sloveniji, treba bolj ko doslej misliti na ustanovitev večjih liviacrejskih ladrur. Slovenija izgublja tržišča za jjrodajo nepitane kla\Tie živine. Treba misliti na * rejo plemenske živine, za katero so v večjem delu Slove-i.iie dani vsi potrebni predpogoji, treba pa tudi misliti nato. da se v velikih pitališrih pitajo prašiči, ker se bodo za debele prašiče vedno lahko dobili dobri kupci. Deželi s podobnimi razmerami ko Slovenija, kaker Gornje Štajerska. Soioograska. Tirolska itd. so svojo živinorejo usmerile v pravcu vzreje plemenske živine, so v to svrt»o ustanovile gtiio mrežo živinorejskih zadrug ter desegie, da lahko vso živino kot plemensko iivino dotre prodajo. Ker podpira oblastna samouprava vsa stremljenja za ustanovitev dobro vodenih živinorejskih zadrug, ker imamo v vsakem ckraju iepo število mladenifer. ki so dovršili kmet šole, kateri ti lahko sodelovali pri vodstvu živinorejskih zadrug, treba tej zadružni vrsti posvetili v-so pozornost Lepi uspehi v živinoreji doma in dobro vnovčenje p5enunske živine bodo obilo poplačan ves tr.:J in delo pri vodstvu živinorejskih zadrug. Tretjo točko našega bodočega za-'JUsaecu programa naj tvorijo živinore^ke sadrage! Nekatere proizvajalne (produktivne) zaanjge, *akor riaarske ladraee se lepo razvajajo; njih uspeh se kaže v ie^. da upodnvajo nesolidno vinsko trgovino in ds ohran^.o koBscmente dv-.**^ vina. v toioraosii treba stremeti za teaa. da pride do izvxaa vina v večjih množicah, fcer je slovensko vino ijselo vedno največ odjemalce« v Avstriji Nič manj važne so «a^j»rske ndrcie MH>™ je dobiti vpLi- v ,-*dni tr- L I govini, kakor tudi razpel vati sadno pijačo. sadne konzerve itd. ter na ta način povzdigniti dobičkanosnost sadjarstva. Z ustanovitvijo sadjarske zadruge v Mariboru je storien prvi Mičetek, kupci sadja doma in v' inozemstvu se obračajo nanjo, opravičeno se pričakuje, da bo mogoče velik de! izvoza sadja izvršiti potom zadruge. Dosedanji ugodni uspehi zadrug v vinski in sadni trgovini nam velevajo, da smatramo pospeševanje vinarskega in sadjarskega zadružništva kot važno točko našega zadružnega programa. Občni zbor Zadružne zveze. Glavno skupščino Zadružne zveze, ki se je vršila včeraj v beli dvorani Uniona, je ob pol 11 ctvoril presedmk g. dr Ant. Korošec. Pozdravil je zbrane delegate z nagovorom, iz katerega podajemo glavne misli. Nagovor predsednika. V svojih izvajanj h je g. dr. Korošec prav posebno pcudaril odvisnost zadružn-;tva cd celokupnega narodnega gospodarstva. Jugoslavija ie sicer begata država, toda njena bogastva so mrtva, niso izrabljena. Naša gospodaren politika, ki bi morala pokazati pet, kako izrabiti vsa ta mrtva bogastva, pa še vedno išče nova peta. Določenega cilja še nima. Tako se je zgodilo letos, da smo pridelali mnogo pšenice, ki jo bi radi prodali, a ne dobimo odjemalcev. Ravnctako je pri vinu, ki so ga naše kleti polne, a ga ne moremo spraviti v denar, ravnctalo je tudi pn hmelju. Naša iivinereja je v težki krizi, izgublja stara tržišča ter išče nova. Edino lesna trgovina cvete. Naše železnice nimajo dovolj vagonov in lokomotiv, da bi les prevažale v cbsegu, kot bi bilo treba. Tu imamo na razpolago velika tržišča, Le-vanto in Južno Ameriko, Egipt. Ce je ostalo gospodarstvo v stiskah, se se-veda tudi zadružništvu ne more sijajno godit' Toda kijub temu napredujemo m to celo pri produktivnih zadrugah. Uspeh je za nas tudi to, da je spor med državnim in svobodnim zadružništvom končan. Direkc ja za kiret.jski kredit bo razpu-sčena m na njeno mesto bo stopila Agrarna zadružništvu bosta sed.v odpravljeni m vse zadružništvo bo staio sedaj v eni vrsti. Od Agrarne banke bomo lahko imeli velike ko-nsr.. Zato pa je potrebno, da z njo scdelu-Tmoin ji na ta način pomagamo. Upravičeno je upanje, da bomo potom banke prišh do izenačenja obrestne mere v teli držav;, kar je nujna potreba. Zadružništvo se bo moglo razviti v celi drža« v is* iren ket v Sloveniji le. če bodo redi: drugod spoznali, da je varčevanje slavni predpogoj za procvit zadružništva. Zato mo-raco mi na potrebo varčevanja opozoriti vso tfravo m n k« zgled uspehov pokazati naše zsaniznistvo. glavna skupičina odposlala kralju sledeč br. zojavm pozdrav: »Slovenski zadrugarji po. zdravljajo visokega prijatelja zadrugantva ter mu izražajo popolno vdanost * Naselitveno poroMIo. Ravnatelj g. dr. Basa j je podal točno po-ročilo o delovanju Zveze, ki dobro napreduje, a bi lahko še bolj, ako bi se vse Zvezine članice zavedale svojih dolžnosti. Leta 1927 so imele Zvezine članice nad 80 milijonov Din naloženih pri drugih zavodih, kar pravi zadružni misli gotovo ni v korist. Osrednja je prejela v preteklem lttu 13.884 dopisov, odposlala pa 19.527 dopisov in 14 okrožnic. Izvršenih je bilo 242 revizij, razen tega pa še dve glavni. Bilance je sestavila 190 zadrugam, I priredila je več knjigovodskih tečajev itd. Poročilo nadzorstva. Računski zaključek je bil po poročilu g. duh. svet. Ignacija Zaplctnika odobren in izkazani čisti dobiček nakazan rezervnemu skladu, ki dosega 221.775 Din. Nato je bil izvoljen stari odbor z malimi izpremembami. Slufajncsti. Od suani zadružnikov ie nato sledila cela vrsta vprašanj in predlogov, tikajočih se uspešnega zadružnega napredka. Zlasti ostro se je kritiziralo postopanje nekaterih prekup-cev in krošnjarjev z mlekom. V tem ozira je bila sprejeta sledeča resolucija: »Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani je vzela na znanje poročilo o težkem položaju mlekarskih zadnig in o slabih posledicah, ki jih povzroča vedno večje pre-kupstvo in šušmarenje v mlečni produkciji in trgovini. Na podlagi tega poročila je skupščina sklenila, zaprositi kmetijskega ministra, da se radi zaščite konsumentov in prcducen-tov, radi varstva narodnega zdravja čimprej : uvede red v mlekarsko trgovino in v to svrho napravi zakon o mleku.* Končna beseda dr. Kcrošea. Ker je bil dnevni red izčrpan se je predsednik g. dr. .Anton Korošec zahvalil za udeležbo in sodelovanje navzočim zadružnikom. Pozival je zadružnike, da ostanejo še nadalje zvesti zadružnim idealom, posebno sedaj, ko je prišlo zadružništvo v umerjeno trezno dobo. Zmagoslavni pohod zadrsžništva, ki g> je bilo opaziti svoječasno pri začetku te?« gibanja na Slovenskem, pa i ni končan. R« imamo veliko število hranilnic in posojilnic, pa ustanavljajo naj se še vedno nove; zlasti pa je začeti s še intenzivnejšim delom za pridobitne zadruge. Naj ne bo vasi v Sloveniji brez močne, vsestranske zadražne organi«-cije! Končno je predsednik pozdravil navzoče ^.cpnue. m acer zastopnika velikega žu-g- or R. Andrejko in kmetijske?, svetli g F. Trarapuza ter zastopnika oblast-kooiiSiDa dr. A. Milavca Ni predlog g. ravnatelja B. Remca je Priznana največja in najcenejša izbera moSkili la 0tr«$KlM kMMMov. Cepfc. perila, kraval. ■•ga*« lastnega izdelka i. t d. pri ANTON ADAlIlC-a KRANJ Istotam velika izbera vseh vrst preMKMlV M WTI»« f j, Mi gremo lahko tudi v gledališče, tt pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." Novice iz Belgrada. Pred pogajanji za sporazum z Vatikanom. Agrarna banka. Vse kaže, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom za konkordat (sporazum) kmalu pričela. Njih začetek bo bržčas v Beigradu in nato nadaljevanje v Rimu. Kot načelnik našega odposlanstva se imenuje (i-. Junjič. Misel konkordata pospešujejo l udi najvišji krogi in sicer iz državnih ozirov. V zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bo po sklenitvi sporazuma v sv. stolico imenovan jugoslovanski kardinal, kar bi bilo spričo velike moči Vatikana v mednarodnem svetu naši državi f^nio v korist. Agrarna banka. V pravosodnem ministrstvu se je vršilo važno posvetovanje. Posamezni ravnatelji oblastnih zadrug in ravnateljstva za kmetijski kredit so podali svoja mnenja o novi agrarni banki. Poleg drugih je bila zastopana tudi Glavna zadružna zveza po predsedniku ministru dr. Korošcu. Agrarna banka bo dajala kredit z 10 odstotki in sicer zadrugam, konzumom in nabavljalnlm zadrugam. Na ta način se bodo kmetje lahko razdolžili in osredotočili svoje dolgove v tej banki. Računajo, da bo začela agrarna banka z delovanjem v drugi polovici maja. Sedanje stanje zadrug za k medijski kredit pa ostane po prizadevanju zastopnikov zadružnih krogov še dalje. Kakor so čuje, so gotovi bančni krogi agrarni banki nasprotni. Olajšave pri izvozu žita. Prometni minister dr. Korošec je odobril za izvez žita v Grčijo olajšave, kakor veljajo za izvoz v Romunijo. Velike olajšave so dovoljene za blago, ki se razklada na našiti postajah in ki so prevaža iz postaj z drugimi prometnimi sredstvi. Za vlake, ki se na naših postajah ne razkladajo, tc olajšave ne veljajo. Novi trošarinski zakon. Pri vinu se je trošarina zvišala od 35 na 100 Din. To povišanje se opravičuje s lem, da so se ukinile dosedanje višje hošarinske stopnje na fina vina v steklenicah in na vinski kljuk-mošt. Za vsa vina j< le ena trošarinska stopnja. Pri špiritu so se trošarinske stopnje povišate, ker so prenizke in niso odgovarjale potrebam, ker ni bilo v tej proizvaji nobenega reda. Zalo je industrija sama trpela. Po sporazumu med kmetijskimi in industrijskimi spiritnimi proizvajalci je bilo določeno 30.000 lil vina za kmetske Proizvajalce čistega špirita, ker se ta množina lahko v tej stroki izdeluje. Prepovedano je graditi tovarne izven Srbije, Črne gore in Dalmacije, ker je na tem ozemlju združenih vseh 44 tovarn. Zi industrijsko proizvajanje špirita jc za 10 let prepovedano graditi tovarne te stroke. Da bi se izvoz špirita pospešil, se Povišajo izvozne nagrade na 4 Din na liter alkohola. To je potrebno, ker sicer ne bi mo8li tekmovati na svetovnem trgu. Trošarina na kvas se določi 4 Din na kilogram. Leta 1921. je bila namreč ukinjena. . . Žganje postane trosarinski predmet za vso državo. Tudi na žganje se uvede izvozna nagrada 4 Din na liter. Nadejati se je, da bo postalo naše žganje dober predme tza svetovno trgovino, ker je dobre kakovosti. . Trošarina na bencin se zntzuje za 25 odstotkov, ker je to v korist razvoja domačega avtomobilizma, kar je važno zia državno obrambo. Varuje perilo/ Dosedaj so bili pivo, vino, alkohol in žganje pod trošarino samo v nekaterih oblasteh. Sedaj se pa določajo za vse oblasti v državi. Plačevanje oblastnih trošarin se bo vršilo po državnih oblasteh skupno z državnimi trošarinami in ves dohodek se bo sedaj stekal v Drž. hip. banko. Na ta način oblastem ne bo treba imeti lastnih organov za pobiranje trošarin. Oblasti, ki niso Smele trošarin, bodo lahko znižale ostale davke. S tem se tudi odpravijo vse trošarinske meje med posameznimi oblastmi. DOHODKI IN IZDATKI DRŽAVNE UPRAVE ta 1929 30. Kar se tiče izdatkov splošne državne uprave, so takole razvrečeni: Vrhovna državna uprava 266,756.854 (+ 147 milijonov). Izločeni so izdatki za narodno skupščino, ki so znašali lansko leto 41 milijonov. — Proračun penzij, podpor, invalidnin itd. 1127 milijonov ( + 210 milijonov. Državni dolgovi 895 milijonov (+ 27 milijonov. Ministrstvo pravde 325 milijonov (+ 51 milijonov). — Ministrstvo prosvete 810 milijonov (+ 3 milijone). — Ministrstvo ver 107 milijonov (— 4 milijone. — Ministrstvo notranjih zadev 587 milijonov (+ 2 milijona). — Ministrstvo za narodno zdravje 190 milijonov (isto). — Ministrstvo za zunanje zadeve 166 milijonov (— 2 milijona). — Ministrstvo financ 381 milijonov (+ 317 milijonov). — Ministrstvo vojne in mornarice 2429 milijonov (nespremenjeno). — Ministrstvo javnih del 26S milijonov (— 27 milijonov). — Ministrstvo za promet 100 milijonov (+ 30 milijonov). — Minisrstvo za poljedelstvo in vode 99 mili jenov (— 38 milijonov). — Ministrstvo trgovine in industrije 56 milijonov (+ 7 milijonov). — Ministrstvo za socialno politiko 30 milijonov (isto). — Ministrstvo za agrarno reformo 37 milijonov (—- 51 milijonov). — Rezervni krediti 74 milijonov (nespremenjeno). — Torej skupni izdatki splošne državne uprave 7 milijard 915 milijonov. K tem izdatkom je treba prišteti še izdatke državnih podjetij, ki znašajo 4 milijarde 518 milijonov dinarjev ( + 428 milijonov), da izkazuje državni proračun v celoti 12.464,474.912 dinarjev, torej 412,722.921 Din več kot prejšnje leto. Dohodki splošne državne uprave so proračunjeni na 7 milijard 915 milijonov (-{- 276 milijonov). Med njimi so neposredni davki proračunjeni na 1 milijardo 864 milijonov (+ 190 milijonov), posredni davki pa na 3 milijarde 577 milijonov (-r 57 milijonov). Dohodki državnih podjetij so proračunjeni na 6 milijard 698 milijonov (+ 268 milijonov). Številke v oklepaju z znamenjem —• (manj), oziroma z znamenjem -f (več) primerjajo letošnji proračun z lanskim. Veliki g-% ei mj « «y Hustrovemi £i il I It ((•bit« ii«togj.'W| ZtbteTajte ga ed skladišča ME1NEL IN HEROLD toraraa gUabli. gramofonov in harmonik K. I.oroer MARIBOR Slev. 107-B Violine od Din M'-, Ročne harmonike od Din 85'-. Tambnrlre od Din S8 -. Uraaiofoal od Din 3«'- dalie. K A I II M 0 f E 6 A V vsako hišo » Domoljuba" i d Dr Korošec v Ljubljani. 11. aprila se je v Ljubljano pripeljal prometni minister dr. Korošec. Predsedoval je občnemu zboru Zadružne zveze, nato pa na-čelstveni seji. Imel je tudi važna posvetovanja radi ustanovitve Agrarne banke. d Jugoslovanski evharistični kongres. V Zagrebu so 10. aprila zborovali jugoslovanski škofje, oziroma njih odposlanci, da se posvetujejo o določitvi kraja in načina vršitve jugoslovanskega evharistične-ga kongresa. Slovenijo je zastopal mariborski pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Kongres se bo vršiLleta 1930. najbrže v Sarajevu ali Subotici. d Umeščena sta bila dne 10. aprila Jožef Plantarič, župnik in dekan v Trebnjem, na podeljeni mu kanonikat kolegiat-nega kapitlja v Novem mestu in Ivan Tomažič, župnik na Selcih pri Kamniku, na podeljeno mu župnijo Trebnje. — Župnija Dobre polje je podeljena Antonu Mrkunu, župniku na Homcu pri Kamniku. d Večje število generalov je bilo s kraljevim ukazom upokojenih in odlikovanih. Za novega načelnika glavnega generalnega štaba je imenovan armijski general Milan Ž. Milovanovič. d Dvorska čakalnica v Lescah je že dograjena in jo bo treba samo še ometati ter urediti notranje«!. Čakalnica je ločena od kolodvorskega poslopja ter bo iz nje mogoč neposreden dohod do vlakov. Čakalnico gradi tvrdka Slavec iz Kranja. d Iz ljubljanskega mestnega magistrata. Občina bo odkupila knjigo j Razgled z ljubljanskega gradu*, ki sta jo sestavila šolski nadzornik \Vester in aka-dem. slikar Zitko. — Prispevala bo 20 tisoč dinarjev k proslavi 60 letnice slikarja Rikarda Jakopiča. —- Vožnje v Mestnem domu za rešilne slučaje in razne požare so se oddale za dobo treh let Rajkotu Turku. — Upravi ljubljanskega .velesejma se je podaljšala najemninska doba za razstavno zemljišče za deset let. d Draga težba. K belgrajskemu pri-zivnemu sodišču je te dni prispela tožba kneza Alberla Turn-Taxisa iz Regensbur-ga. Kolki so nalepljeni na 8 polah in znašajo 1 milijon 292 tisoč 418 Din. Tožba je naperjena proti naši državi radi poseka-nja nekih hrastovih gozdov na sekvestri-ranem posestvu tožitelja. d Koliko so vredne naše železnice. Prometno ministrstvo je dalo sestaviti premoženjsko oceno jugoslovanskih železnic (svet, vagoni, delavnice itd.), in so na-računali, da znaša vrednost vseh jugoslovanskih železnic z vsemi pritiklinami vrd 18 milijard dinarjev. d Izvoz naši h vin v inozemstvo. Dne 9. aprila dopoldne se je vršila v ministrstvu za poljedelstvo konferenca, na kateri je bila določena množina vina za izvoz v Češkoslovaško. Po tej razdelitvi odpade od skupnih 110.000 hI: na Slovenijo 7000, na negotinsko oblast 40.000, na Banat 30.000, na Srem 1G.OOO, na Mostar 4000 na Dalmacijo 43.000, na Zagorje 6000 hI. Od 10.000 hektolitrov vina v steklenicah odpade na Slovenijo 7000, na mostarsko oblast 1500 in na Dalmacijo 1500 hI. d Izvoz i Jugoslavije v Grčijo je znašal lani 55.000 vagonov v vrednosti 478 milijonov dinarjev. Za Španijo je Grčija največja odjemalka naše perutnine. V Grčijo pa izvažamo tudi cement, les in ži-vino. d 300.000 komadov cigaret »Vardar«, v škatljicah po 20 komadov, bo pustila Uprava državnih monopolov v promet za časa letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija t. 1. — Te cigareto se bodo prodajale samo na razstavnem prostoru velesejma v Ljubljani. d Blagajni bivše narodne skupščine dolgujejo razni bivši narodni poslanci 9 milijonov 369.360 Din, ki so jih preveč ozeli na račun dnevnic,. d Naši »rekruti« ob nastopu vojaške službe. — Letos je nastopil večji del lani potrjenih mladeničev-rekrutov svoje aktivno vojaško službovanje dne 9. t. m. — Naj jih spremi na njihova nova mesta tudi »Domoljub« s svojimi pozdravi! — Citali smo v naših listih, da so se fantj? obnašali po večini pametno — z nekaj izjemami. Izjeme so bile dopoldne, postajale pa so redkejše popoldne in še bolj redke, čim se je bližal večer tistega dne. Veliko jih je namreč prihajalo še ie popoldne, a o vseh se ne" more trditi, da so bili res spodobni in trezni, kar našim slovenskim fantom nikakor ne more biti v čast. Ne vem, zakaj bi mi tega ne povedali odkrito, da zvedo to oni sami in se vsaj za nazaj malo poke-sajo in posramujejo ter trdno sklenejo ostati v prihodnje pametni in trezni. — Onih, ki so taki že bili in ostali, se to ne tiče. — Glede drugih pa: zamera gori ali doli! Rano je treba izrezati in izžgati, če hočemo, da bo organizem zdrav. Zato naj veljajo te vrstice vsem, ki se čutijo ž njimi prizadete, ne v zadnji vrsti za tiste starše, ki napajajo svoje otroke, češ da bodo »bolj korajžni". No, lepa »korajža«, ke se ti guglje 21 -letni mladenič od ene strani na drugo stran ulice, meče ob tla kovček, pada za n]im in ž njim, se priduša »krvavo«, preklinja Mater božjo, ne pusti na miru žensk, in kar )e drugih grdobij še več. Res je, da je ogromna večina fantov dobrih in pametnih. A kaj koristi, ko jih pa deset od sto pokvari vse dobre utiske. — Videl sem celo očeta, ki je nesel sinu kovček, pa ga je vrgel sam ob tla, ker mu je bil pač — preobtežen, korak pa skrajno negotov. Starši in sinovi naj vedo, da nasi častniki vse to opazujejo in da so oni trezni in disciplinirani. Ali je treba, da s moramo mi Slovenci pred njimi sramovati. To sem čul na lastna ušesa. Zato naj spremljajo te vrste naše fante z željo, da se boao vsaj vsi vračali pametni in trezni. — »r. K-• d Plaz je začel vleči pretekli teden na parceli gostilničarja Dolinska v HrastmKU-Visoka skala, ki stoji poleg kegljišča. J" čez sredino počila in je en del jel razp« dati. Plaz vleče s seboj Več metrov sir<« pas travnika nad keglj&ičem. Pol keglji&ča e uničenega, kakor tudi poleg stoječa mala kapelica. d V vojno ministrstvo je poklican kot pomožni risar sirom Gorenjske znani posestnik Janez Selan iz Suhadol. d Okrajne blagajne bodo začele delovati. Ministrstvo je pristalo na to, da se konstituirajo okrajne blagajne na podlagi uredbe, kakršno je sklenila oblastna skupščina v pretekli jeseni. Okrajne blagajne se bodo na podlagi tega čim preje konstituirale, Enako je rešeno tudi vprašanje volitev v okrajne cestne odbore. d Kadar Bog kliče! Iz Most pri Ljubljani se nam poroča: Minuli ponedeljek je bila v karmeličanski cerkvi preoblečena gspdč. Margareta Laufer, bivša učiteljica v Sarajevem. Dobila je redovno ime Marija Jožefa od Božjega Usmiljenja, Njen oče, uradnik v Sarajevem rodom Tirolec je katoličan, a mati je protestantka in do petnajstega leta se je tudi edina hčerka Margareta vzgojevalu v duhu in veri protestanti-zma. Tedaj je pa proti volji matere in lastnega nagiba sprejela katoličanstvo. Po le-tih iskrene molitve in premišljevanja je dozorel v njej 9klep postati redovnica. Izvolila si je strogi red karmeličank. Kajpada m> se starši neradi ločili od edinega otroka, a ker vse pregovarjanje staršev ni nič izdalo, jo je oče pred letom, gredoč na oddih v svojo domovino, pripeljal v naš samostan v nadi, da bo hčerka odnehala, ko bo okusila strogost spokomega življenja v samostanu. Toda hčerka je ostala stanovitna svojim vzorom in ni hotela iti z očetom, ko je prišel domov gredoč po njo. Svojo srečo je našla v našem samostanu. Pač jo je redovna predstojnica opominjala, da lahko neovirano gre iz samostana in ustrože staršem, ki so do zadnjega želeli, da bi se vrnila v domačo hišo. Toda redovna kardidatinja je ostala zvesta svojemu sklepu, ki se je rodil v molitvi in zatajevanju in poslej bo še bolj molila za starše in za vse ljudi, kakor so v lepem nagovoru priporočali premllostljivi gospod škof. Občinstvo se ,je radovedno udeleževalo lepega obreda. Dvaindvajsetletna kandida-tlnja je prišla k odprtem oknu poleg oltarja v beli obleki neveste z belim vencem na glavi in v roki z gorečo svečo, a je Prejela nato, ko je prej odgovorila na slovesna vprašanja Škofova glavno v slovenskem jeziku, redovno obleko novinke. Beli venec na glavi je zamenila za venec rdeče belih rož, kakoršnega smo gledali na glav iumrle redovnice, ki je bila umrla prod par tedni v samostanu. In potem je jiova redovnica Marija Jožefa od Božjega Usmiljenja klečala med mašo z odkritim obrazom pri oknu, da so jo videli vsi lju-aJe> a potem si je kmalu zagrnila obraz za svet, ki jo bo zopet gledal v obraz šele ta-krat> ko bo z odkritim obrazom ležala v jjirtvaški krsti in Jo bodo hodili ljudje »Kolika srečal« Je zdihnil marsikdo navzočih, ko je pogledal za slovo najmla|-redovnico ob oknu samostanske kapele, d Biseromažnlk g. Ignacij Kutnar je 12 aprila na Čatežu pod Zaplazom, Iftr I* živel »l«er v Dokolu. opravljal pa še vedno dušno pastirsko delovanje okrog 20 let. d Umrl je v Ljubljani dvomi svetnik Janko Kremenšek, namestnik velikega župana, star 69 let. d V Ljubljani je umrl Franc Galfc, mestni učitelj v pokoju. d Umrl ko jje mrliča stražil. V Selu pri Kamniku se je te dni zgodit nenavaden slučaj, ki je povzročil med ljudmi dovolj govoric in razmotrivanja. Te dni je umrla Marija Kotnik, 721etna ženica. Položili so jo na oder ter naprosili starega Dolinška, da bi pri mrliču stražil. 821etni starček je vestno vršil svojo službo, zvečer je molil v hiši ob krsti ter potem celo noč ostal pri mrliškem odru. Tudi zjutraj je še molil rožnivenec za pokojno, potem pa ga je gospodar hiše poklical k jedi. Ponudil mu je kruha in merico domačega hruševca. Mož je žganje odklonil, za kruh pa je dejal, da »se mu lušta«, ter ga je jedel. Vrnil se je potem zopet v hišo k mrliču. Čez čas je v izbi nekaj zaropotalo, kakor bi kaj padlo. V veži se je nahajala ženska iz bližnje hiše, ki pa je bilo mrliča strah ter se ni upala v hišo gledat, kaj na bi padlo. Menila pa je, da bo to najbrž kakšen svečnik, ki stoje ob mrliču. Ženska je opozorila gospodarja, ki je koj stopil v hišo pogledat. Nudil se mu je nenavaden prizor: spredaj ob krsti na tleh je ležal stari Dolinšek... Bil je že mrtev. d Skoro vsa smokvina in olivina drevesa je uničila pretekla ostra zima v našem Primorju od Sušaka do Bojane. a 11 kg težko vidro je ujel lovski paznik v Bunčanih pri Ljutomeru. Tehtala je 11 kg in merila od gobca do konca repa 155 cm. d Vihar je odnašal manjše strehe. Od sobote, 6. aprila opoldan, pa do nedelje zjutraj je divjal v Breznici in v okolici na Gorenjskem strašen vihar. Slabo pritrjene in manjše strehe je veter kar odnesel, opeke pa zelo mnogo pometal s streh. Pri čuvajnici v Žirovnici je prestavil malo leseno kočo kar na cesto, Stogov pa leži okoli, da je kar preveč. Tudi sadno drevje je trpelo; na več vrtovih so drevesa s koreninami izruvana. Železniški čuvaj se ni malo začudil, ko mu je veter odnesel po polnoči streho. d Strahovita nesreča. V ponedeljek 8. aprila proti večeru je prišel v hišo Cirila Horjak po dom. Ostanška v Sv. Ru-pertu nad Laškim neznan človek, ki je vprašal po gospodarju, katerega pa ni bilo doma. Nato je rekel gospodinji, ki je na mizi spravljala perilo, naj mu prinese moževo puško, ki jo namerava kupiti. Žena je šla v drugo sobo in prinesla nabasano puško. Neznanec je začel puško ogledovati in poskušati. Gospodinja se je vrnila k svojemu delu k mizi, tako da je neznanec s puško stal za njenim hrbtom. Naenkrat poči strel, žena je bila s polnim strelom zadeta v glavo v male možgane; brez besedice se je zgrudila na tla, bila je pri priči mrtva. Neznanec je vrgel puško proč in takoj pobegnil čez Mačkovec proti Trobendolu. Uboga žena je v kratkem pričakovala 13. dete. — Takoj drugi dan po nesreči se je pri sodišču v Lafikem javil Matija Zemljak, posestnik Iz Jurkloštrc ter povedal, da je on kriv grozne nesreče, ker Je neprevidno ravnal s puško. d Deset kg težak kamen mu je padel na glavo. V torek 9. aprila so progovni delavci čistili med predorom Bled in Zako skale, da odmrznjeno kamenje sami odlomijo in brez nevarnosti za progo spuste v jarke ob progi. Na progi je delalo 8 delavcev iz Boh. Bele Da zavarujejo tirnice, so rabili železen drog, ki je ležal v predoru. Po drog je stopil delavec Josip Nekič. Tik pred predorom naenkrat prileti iz višine robat kamen, težak do 10 kg in tako nesrečno zadene na vrh glave delavca, da se j ; brez glasu opotekel in padel z razbito giavo na progo in na mestu umrl. Pokojni Josip Nekič je doma iz Boh. Bele, edini sin matere vboge vdove, za katero je prav lepo vsa leta skrbel. Zelo žalostno v tem slučaju je tudi to, da je izgubil svojega očeta, ko je bil star 6 tednov in tudi njegov oče je umrl na Boh, Beli ubit od skale v Soteski, ko so leta 1904 gradili železniško progo. d Nesreča delavca v Kranju. Delavec »Jugočeške«, 27 letni Ivan Skumavc, je 15. t. m. v dopoldanskih urah kopal kanal po naročilu svoje tvrdke. Pri delu se mu je pripetila težka nesreča. Od nasipa se mu je odlomil težek kos betona in mu padel na glavo ter mu razbil črepinjo. Smrtno nevarno ranjenega Skumavea je opoldne prepeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer je dobro uro potem, ko so ga tja pripeljali, za težkimi poškodbami umri. d Stroj jo je zagrabil. 141etna učenka Tončka Dojer iz Vuzenice je po nesrečnem naključju prišla preblizu stroja v parni žagi g. Tavčarja v Mariboru. Mahoma jo je zgrabil stroj in parkrat zavrtel po zraku. Obleko ji je čisto razcefral. Uboga deklica je dobila grozne poškodbe ter ima eno roko in nogo čisto zdrobljeno. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico. d Pri praznenju vagončkov v Duki-čevem obratu v Trbovljah se je smrtno ponesrečil delavec Joller Franc, doma iz Škofje vasi pri Celju. Prevrnil se je nanj vagon in mu zlomil medenico. d Dvakrat si je zlomil roko, več reber in dobil močne poškodbe na glavi g. Dulc iz Stranja pri Škocijanu. Konji so se splašili in nesrečnež je prišel ped voz ter kmalu nato umri. d S hrastom je telebnii ua tla. V gozdu posestnika Rajha iz črešnjevca so podirali hraste. 15 letni hlaj)ec Ivan Lon-čarič je ravno splezal na hrast z vrvjo, da bi jo ovil okoli debla. V tem pa se je hrast nepričakovano podrl ter ubogega hlapca dobesedno zmečkal. Lončarie ima tudi razbito čeljust in težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Specijalist in operateur za bolezni ušes, nosa in grla DR. DRAGO ŠVAJOER je otvoril ordinacijo v BeethovenovI ul, št. 2 Sprejema od 10. — 12. ure dopoldne in od 3. — 5. ure popoldne, 6l d Kramp ga je ubil. Med Škofjo Loko jn Soro so delavci popravljali progo ter brzojavne naprave. Ko se je približal popoldanski vlak iz Kranja, so se delavci "umaknili, med nji imtudi 37 letni Ivan Mar-tinjak iz Ljubljane, oče treh otrok. Njegov kramp je ležal tik ob tracnici. Ko o lokomotive je kramp zagrabilo in ga vrglo v loku, tako da je priletel naravnost Mar-tiniaku v levo sence in se je konica krampa zasadila 7 cm globoko. Vlak se je takoj ustavil, toda pomoč je bila že prepozna: Martinjak je bil že mrtev. d V Ljubljani so zaprli nekega postnega uradniškega pripravnika, ki je odpiral priporočena pisma iz Amerike, jemal iz njih dolarje, denar pa sproti zapravil. „ . d Mariborsko porotno sodišfe. Hudodelstvo požiga obtožena Agata in Štefan Horvat z Gomiliee sta bila oproščena. — Antonija Vičar, obdolžena detomora, je bila oproščena. Vendar pa bo še zaprta, ker se je državni pravdnik pritožil. — Radi hudodelstva tatvine je dobil Anton Ster-mec 1 leto težke ječe. — Radi uboja bo sedel Anton Cvetko pet let. — Razprava proti Ivanu Kolarju, obdolženemu umora, se je od godila da se preišče njegovo duševno stanje. —• Razprava proti ciganu Antonu Horvatu radi hudodelstva umora se je preložila. d Zelo preprost ropar. V Ljubljani je te dni ob 2 popoldan prišel v trgovino Čudni neki moški, ppričo dveh prodajalk odšel naravnost h blagajni je odprl ter začel jemati iz nje denar. Obe prodajalki sta začeli klicati na pomoč, na kar je prišel takoj čudnov uslužbenec, ki je roparja naj-prvo vprašal, kaj da dela. Ropar pa je odgovoril: sšuti, kar mirno in tiho, če Tie.. .!• ter mirno naprej polnil žepe. Uslužbenec p« se d i dal ugnuti ter se je oborožil z utežjo od ure, ropar pa z nožem. Preden je prišlo do spopada, je ustopil stražnik, ki je « pomočjo urarjn vrgel roparja na tla in ga uklenil. Pobrali so mu ves naropani denar ter ga odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da je neki Čepelnik iz Št. Vida nad Ljubljano, znan tat. d Tatovi so vdrli v hišo posestnika Jožeta Šnideriča v Žihlavih pri Ljutomeru in odnesli iz stanovanja raznih predmetov v vrednosti 10.000 Din. d Bukovce so ponarejali. No vosa d -ska policija je odkrila drzno družbo ponarejevalcev 1000 dinarskih bankovcev. Glavar te družbe je bil neki Josef Arpad Semon, Madjar, ki je bil radi ponarejanja denarja že opetovano zaprt. V njegovem stanovanju so nešli 30 ponarejenih tisoč-dinarskih bankovcev. Ostali člani družbe so bili ugledni ljudje iz Bačke, ki so Se-monu dajali velike vsote za »obratni kapital«. d Tatovi rogovilijo okrog Mokronoga. Na Vrhku so popolnoma spraznili zidanico, pobrali vrče in kozarce. Pri Gomilar-ci v Krajnem vrhu so tatje odnesli meso od enega prašiča, kruh, žganje in vso obleko. Na malem Cidiku so tatje obiskali na veliki petek tri gospodarje. V Gabrijelih so pri trgovcu odnesli meso, moko in nekaj špecerije. Na Pijavcah Je pa tat obtičal v pasti. Kmetje »o ga avezaM in (tnali 6l po u o n o n n i MOSTE PRI LJUBLJANI. Obrtno nadaljevalna šola bo jf ^ni ^0^-na naši. Soli. Bila je zelo potrebna. NaS. obrtai vajenci morajo zdaj obiskovati v mestu, kjer jih bolj po strani gledajo kot nadležne goste, a poslej bodo imeli šole doma. . . Občinski cestar bo nastavljen. Je bil že skrajni čas. Le tako bo mogoče vzdrževati ulice m cesle v snagi in redu. . (0 novi redovnici glej med novicami.) MIRNA NA DOL. Dne 2 t. ni. zvečer je tu nastal požar, ki je uničil po?. Smrketu na Selili hišo, \ kateri je stanoval čevljar Kunstek. Ker je bilo ponoči, ko so že vsi spali, a hiša lesena, se poleg otrok, ki Jih ies mati v zadnjem trenutku /nesla ven, ni dalo rešiti ničesar. Skoda je precejšnja in presega zavarovano vsoto 5000 Din, ki je imel zavarovano pri »Vzajemni zavarovalnici'. Vzrok požara ni znan, sumi se, da zlobna roka. ŽUŽEMBERK. Lep pomladanski din me je dvignil, da sem šel Dolenjsko obiskal. Pomlad so polagoma blizu in travnike iu polja v zelenje odeva. Srcčaval sem ljudi in poslušal njih jiogovore. O velikem številu mrličev, o bolezni, o težkih in m življenje hudih časih so mi tožili. Tudi v Žužemberku tako. Toda, četudi pravijo, da je Žužemberk Bogu hrbtom, vendar izvem tu vselej veliko novic, včasih žalostnih, včasih jia tudi veselih. To po! sem slišal samo vesele novice. Prosvetno društvo, v katerem se zbirajo večinoma samo mladi ljudje, živahno deluje. 25. marca je jmredilo .Materinski dan«. Spored, ki je bil zelo zanimiv, je obsegal govor, dve deklamaciji. simbolične vaje: >Nebo žariš petji- in igro: /Mati'. Vsa prireditev jo bila lepo zamišljena in je segla v srce. fte bolj kakor ta novica me je zanimala druga. lil la je, da namerava pevski zbor Prosvetnega društva v nedeljo dne 21. aprila t. 1. ob j>ol štirih pojioldne v društveni dvorani prirediti koncert. Spored bo obsegal 14 skladb priznanih slov. skladateljev. Zbor bo izvajal ne samo priproste, temveč tudi težje in čisto nove pesmi. O koncertu v Žužemberku 5e nisem nikoli slišal. Noben zbor ga ni upal prirediti, ta ga pa je priredil; zato me zelo zanima, kako bodo pevci zapeli prvič na koncertu. VODICE. S m rtu kos*. V torek, 9. t. m. jt umrl Miha Mervec Miklavov iz Vodic, brat škoe. tajnika gosp. Franca Merveca. Šele 36 let star, je jjostal tekom enega leta žrtev zahrbtne bolezni, katere kal je dobil v svetovni vojni. Saj je bil na fronti vsa 4 leta v najtežjih položajih. Umrli je bil, sicer ie hnt — cel mož — kristjan, ne le zase, ampak v vsem življenju. Skrben gospodar, dober sosed, je brez prepirljivosti a odločno zastavil besedo za pravično stvar in kr- ščanska načela. Od 1. 1927 je bil načelnik krajevnega odbora bivše SLS, za katero je žrtvoval veliko dela. Bil je nadalje občinski odbornik. Predvsem pa je bil zvest član orlovske organizacije. Od ustanovitve od-seka leta 1912 pa do smrti je bil delaven član orga. nizacije in ni hranil zanjo ne časa ne denarja. On je bil, ki je po končani svetovni voini leta 1919 z odloč-nim nastopom odvrnil vodiške tante od svobodonii. sel ne organizacije in pomagal zbrali prvo četo 0r. lov, ki jim je bil nato več let predsednik in vzor življenja po orlovskih načelih. V orlovski kroj, ki ga je s častjo nosil, je bil oblečen zadnjič na mrtvaškem odru i« s častnim spremstvom s« ga nesli bratje Orli k zadnjemu počitku. Nele domači, temveč fantje in možje iz cele fare bo se s solzami ločili, ko rnu je spregovoril z lepimi besedami zadnje slovo ob grobu zastopnik okrožja br. F. Pogačar iz Komende. ČIMERNO PRI RADEČAH. Dočakali smo nove zvonove. In sicer tri, kateri tehtajo: veliki 505, srednji 250 in mali 150 kg. B!a. goslovljenje se bo vršilo v nedeljo, dne 28. aprila. Na tem mestu pa še enkrat: Bog povrni tisočero vsem dobrim darovalcem. RIBNICA. Občni zbor Rešetarskc zadruge je pretekli teden j/okazal uspešno delo zadružnega odbora. Po novem davčnem zakonu je krošnjarski davek določen na 60 Din. Ce bi se bila ta vsota vzela za podlago j>redpisu davka, ki ga mora krošnjar o priliki dobave krošnjarske knjižice plačati bi z raznimi do-kladami zneslo zelo veliko svoto. Uspešnim intervencijam odbora pa je uspelo, da se je ohranila kios stara jx>dlaga predpisa doklad, to je 12 Din, kar pomeni petkratno znižanje nameravanega davka. Se lepši pa jc uspeh glede hišnega davka. V februarju jc hodil i» vaseh organ finančne kontrole in popisoval hiše krosniarjev. In res vse je bik) na tem. da se krošnjarji uvrstijo v hišni kataster iu e tem bi bili podvrženi hišnemu davku in vsem ramnn do-kladam, četudi je nafte glavno opravilo kmetijstvo. Žilavemu delu je pa uspelo, da smo te aro dobiti končnoveljuvni odlok, da smo krokarji in kmetovalci prosti hišnega davka. 2e zvrtan hišni davčni predpisi za nss se razveljavijo. Cc pomislimo, da bo to veljalo in če se pomisli veliko število krošnjarjev v celem kočevskem okraju, ker oprostitev velja za vse krošnjarje, je razumljivo, da jc ob tem poročilu nastalo navdušeno odobravanj«. Ker se pripravlja novi obrtni zakon, smo svoje želje v dobro sestavljeni spomenici po g. Skulju predlMi" osebno Vel. županstvu in ministru g, dr. Mažura-niču. Pomenili smo se še o izvrševanju naie P01^ valne obrli v Avstriji-, Italiji, kjer ima n*i I'0«™!1 okraj tudi pravico krošnjanti iu se razšli v "'J'"T šetn prepričanju da so naše zadeve v skrbni K«. Sedaj pa se razpršimo na vse strani in i» vet ribniških vaseh kmalu u« bo moških za en pod. -Srečno! kakor vol« v Mokronog. Beli ponedeljek zjutraj ob dveh so tatovi obiskali Bevčev mlin v Gorenji vasi pri Mokronogu. Gospodar je cul ropotanje poti streho, naredil luč in žel pod streho. Tam je videl tri moške, eden je imel poln kos suhega mesa, drugi p« lonec mašit. Luč je takoj ugasnila. Gospodar je zbežal nazaj v sobo in vrata tiščal do dne. Roparji so dvakrat ustrelili v hišo skozi okno. d Vodo v kateri jo bil mrtvec so pili. V okrožni bolnišnici v Valjevem so te dni a vodnjaka na dvorišču bolnišnice potegnili človeško truplo. Sprva trupla niso mogli spoznati, končno pa so ugotovili, da je mrtvec neki Jovan Jovanovič, kavarniški uslužbenec, ki se je prišel pred enim mesecem v bolnišnico zdravit. Dne 24. prejšnjega meeeca zvečer pa je nenadoma izgi- nil iz bolnišnice. Iskali so ga po vsem poslopju In po mestu, toda zaman. Tudi policijske oblasti po ga iskale brezuspešno, v torek, 9. t. m. zjutraj pa je »el neki bolni«" strežnik, da bi dobil iz vodnjaka vode. o vedrom je zadel ob neki trd predmet, ki J* molel iz vede. Strežnik ee je sklonil nau vodnjak in v svoje veliko presenečenj opazil truplo. Pri vodnjaku se je matioi™ nabralo polno bolnikov in afrežnikov, k so strmeli v strašno najdbo. Ogled trup je ugotovi!, da gre za pogrešanega noviča, ki je v noči 24. marca izvršil sannr umor. Njegovo truplo je ležalo 14 vodnjaku, iz katerega zajemajo pitno vu» za vso bolnišnico. . , , ..t, d Odhod v gledališče je kaj W>« ako niste izmučeni. Pazite torej, o« pranje perila vaamete Scb/chtov »**aw PO SVIIII Katoliška cerkev. s Nevedne učiti. Na Angleškem je pojeta) Društvo resnice, ki ima namen, da seznanja anglikance z nauki in napravami katoliške Cerkve potom malih knjižic. Lansko leto je izdalo to društvo 1,164.753 knjižic, to je za 143.809 več ko leta 1927. s Zitve ameriških katoličanov za šole. Za katoliške šole v Zedinjenih državah Amerike so izdali tamošnji zavedni verniki v prešlem letu več kot šest milijard dinarjev. Tako n. pr. žrtvujejo župljani v Filadelfiji za vsakega dijaka in dijakinjo,ki obiskuje visoke šole, po 1200 Din. Tako vežejo mlade ljudi na Cerkev za bodočnost, ko bodo iz šole prišli do kruha. s Agitacijski odbor proti sežiganju mrli- čev so ustanovili v Nemčiji. V Nemčiji so zadnje leto sežgali v krematorijih 46.000 mr-ličev," v samem Berlinu 14.000. Itallfa. s Zasedanje Velikega fašislovskcga sveta se je začelo 9. aprila. Mussolini je poročal o uspehih zadnjih volitev v fašistovski parlament. Sklenilo se je, da se izid volitev vkleše v vsn uradna poslopja in na hiše fašistovskih organizacij v glavnih mestih Italije. Določile so se naloge lašističnih poslancev. Te so: nadzorstvo državne uprave potom razpravljanja o proračunu, sodelovanje pri izdelovanju zakonskih načrtov, katere predlaga vla- da ali parlament. Poslanci, katerim vodstvo stranke prepove politično delovanje, izgube pravico udeležbe pri sejah, oni, ki so izključeni iz stranke, pa izgube s tem tudi svoj poslanski mandat. Dalje je sklenil Veliki fa- j šistovski svet, da bo pri vsakoletni fašistični rekrutaciji dne 21. aprila sprejetih 100.000 članov Ballile v mladinsko organizacijo, 86 tisoč mladih oborožencev pa bo sprejetih v milico in stranko za obrambo fašistovske vlade. s Razno. G. Ciril Munih, župnik v Soči, je imenovan za župnika v Šmarjah na Vipavskem. — V Otaležu je umrl učitelj Alojzij Kokošar. Bil je dober pevec in nadarjen glasbenik. — Prehod na državni cesti čez Predil jc bil te dni še zaprt. Na severni strani proti Rabeljnu so zasuli cesto plazovi. — 30. III. sc je zopet začela redna avtomobilska vožnja Gorica—Ajdovščina—Idrija. Črni vrh je bil tri mesece brez pravilne poštne zveze. — V Sežani so dobili nove cerkvene orgle. — V Dobravljah pri Sv. Križu so pokopali- uglednega moža 73 letnega Antona Stoparja. — V Bači sta preminula Kovačičeva Ivanka poreč. Prvanja, ki je zapustila deset mladoletnih otrok, in 66 letni zaveden mož Mrak Mohor. — Streho na zvoniku in župnišču je vzela prošli mesec burja v Kubedu v Istri. — Tudi cerkev v Cezsoči je dobila nove orgle. — Pogorela je hiša znanega gostilničarja Filipa Hočevarja v Štanjelu na Krasu. — Bovški g. dekan je blagoslovil o veliki noči nove zvonove v Logu pod Mangartom. — V Ravneh pri črničah so 18. marca pokopali starega gospodarja Franceta Peršiča iz h. št. 3, čez pet dmi pa so odnesli iz iste hiše še njegovo ženo Jožefo in njegovega brata Andre- ja, ki sta oba umrla isti dan. — V Orehkit pri Cerknem je 24 letni. Justin Kranjc s šestimi streli iz svojega samokresa ubil svojega očeta 61 letnega Matevža Kranjca, p. d. Arsina. — V Idriji so v zadnjem času umrli upok. rudar Matija Kolenc, podur. Anton Troha, čevlj. mojster Anton Bratuš in pos. Leopold Rejc. — Na opeklinah je preminul v goriški bolnišnici 69 letni Mihael Prinčič iz Cerovega. — Nagle smrti je umrla Ema Hrobat iz Do-bravelj. — »Istarskemu listu«, glasilu Hrvatov v Istri je odgovorni urednik dr. E. Besednjak. — V slovenskih Dolenjah v Istri je pogorelo 25 poslopij. H!tro-prijctno-Kff€zlN»lcClii€ CISTI - OSVEŽUJE ŽELODEC IN CREVA OTROKOM IN ODRASLIM - PRAŠEK .MAONA" Odrasli en« veliko, »troti m&to žlico v vodi ali mleku V lekarnah in dregerljahl inTej mvedilom Din 4*— 43 RAZNO Podoboo«l. — V kupeju «(di trgovec (ioiobin in pričenja razgovor z neznanim gospodom: »Opro-«tite, da vas nagovorim, vi ete naravnost čudno podobni neki oeebi, je meni ztlo blizu...« — »Pr»v mogoče.« — Podobni ste namre moji ie-ni. Popolnoma isti obraz, naravnost neverjetno ste )< tlični _ z izjemo brk, seveda.« - >,pa „i. »mm brk, gospod.« — »Vi P»< p» moja žena...« Poljski zapori. Na »on 11 ie skupno «9 /.aporov in pobolj-jevalnic. /M ženske ">iajo samo en /.upor. v vseli teh znporih je prostora za 40.706 oseb. 29 7« jc, H\°. zul>rtil1 i • , °»<'i>- Največ prebivalcev imajo varfav-»"Pori. Ženskih kaz-ujeiicrv j« bilo 3550 ali v'eh kaznjencev. .Rabel biti ni k»r tako. V Budimpešti so s« po oklevanju le odfo- nedavno umrlega 'la Oolda. Izbrali lo UtKM ZVVMVi. ; Marlal<: je glasno zaklical in jo prijel za roko. :>Tudi ti bi storil to zame rekla deklica tiho. Marko je že hotel izgoverm neko besedo. Toda nenadoma se je ustrašil. Zganil se je, izpustil njeno roko, in šel skoraj žalostno molče poleg deklice. Marta se je čudila njegovemu spremenjenemu vedenju in ga spraševala različne stvari; a on ji je le raztreseno odgovarjal. Ko sta se vrnila v hišo, ju je čakal Skobcev Jože, katerega je obvestila Tončka o Martinem prihodu. Kar norel je od veselja in neprestano jc stiskal svoji nečakinji roko. Še nikdar ni bil starček tako vesel in živahen. Tudi Marta je bila dobre volje ter je neprestano pripovedovala o svojem očetu. A vendar je ležal na njenem čelu rahel oblak. Šele pozno ponoči so se ločili. Vsem je prehitro minil čas. Drugo jutro je morala deklica odpotovati. Skob-čev Jože je sklenil, da jo bo spremil. Vsi so se prisrčno poslovili od deklice in ji naročili, naj kmalu zopet pride. Marko je gledal temno v tla. Ko ga je Marta prosila, naj jo nekoliko spremi, se je nerodno iagovarjal, da mora iti takoj k Rudni jami, ker mora nekaj nujnega naročiti zvonarju. Deklica ga je očitu-joče pogledala, nato pa je rekla iskusno: »Osojnik, morati gledati tudi nekoliko nase, sicer se boe uničil od deia in skrbi.« . Še enkrat je prijazno pozdravila in odšla s stricem. Marko je gledal skozi okno za njo ter se bridko kesal, da je odbil dekličino prošnjo. Upal je, da bo z dekličinim odhodom prišel mir v njegovo dušo, a se je varal. Noč in dan je stala njena slika pred njegovo dušo. In čimbolj se je trudil, da-bi jo pregnal, tembolj živa in vabljiva se je pojavila pred njim. In skoraj prestrašil se je, ko je spoznal, da je prevzela njegovo srce in dušo močna, silna ljubezen. Ali ga bo tudi Marta ljubila? Ne, ne, to ni mogoče. Sicer je večkrat že videl in spoznal, da mu je deklica naklonjena; toda to je bilo le prijateljsko čustvo, izraz hvaležnosti in spoštovanja. In tudi ako bi ga Marta ljubila, ne bi mogel na njeno ljubezen ničesar zidati. Med njim m med Marto je ležal širok, globok prepad. On je bil le preproet kmet ter poleg tega še zadolžen in brez hiše; ona pa je bila grofovska hči, bogata, imenitna in gosposka. Z njim ne bi bila nikdar srečna. A oneerečiti ne bi hotel dobre deklice za nobeno ceno; preveč jo je ljubil. Hotel se je obvladati, odreči radi njene sreče in vse življenje ostati sam. Ves teden je bojeval Osojnik grozen boj s svojim lastnim srcem. Ko se je vrnil ftez teden dni Skobcev Jože, je sporočil, da je potovanje grofa, Martinega odeta, zelo oslabilo. Neprestano ga napadajo slabosti in tudi diha vedno težje. Marta, njegova hčerka mu streže s požrtvovalno ljubeznijo. In grof je ves srečen, da hna svojega otroka pri sebi. Osojnika je ta vest zelo vznemirila, in hotel j« takoj drugi gan odpotovati h grofu, da bi ga obiskal. Toda Skobcev Jože mu je to odsvetoval, ker se grol ne sme v takem stanju nič vznemiriti. DasI nerad, se je Marko vdal. — Vendar se j© Osojnik umaknil iz vasi in odpotoval v Malinško dolino obiskat župnika, ki je bil določen, da pride v Zagorje. Komaj je bil dva dni odsoten, je prišlo od Marte pismo, v katerem je nakratko sporočila, da je njen oče nenadoma umrl. Iskreno je proalla deklica, naj D O MOLJU B ŠTEV. 1« Baslfa. s Boliševiki zidajo. Da bi si opomogli u stanovanjske bede, so Rusi povab.h tovita« ameriške inženine, naj pozidajo v Moskvi za ca 1 milijardo Din novih hiš. Dela so se ze pričela V prihodnjih petih letih nameravajo potrošiti za stanovanjska poslopja skoro devet milijard Din. Amerika. s Razno. V Pittsburgu Pa. so umrli: Ana Trempuš roj. Butala iz Podzemlja pn Metliki, Josip Ivanošič, rojen v selu Preloka in Jennie Kambič. - V Jolietu III. je preminula Margareta Stukel. - Na velikonočno nedeljo so predstavljali v Clevelandu hrvatsko opereto »Žetev«, delo znanega skladatelja Ivana I. Zajca. Drcl>f»e novice. Avstrijski državni predsednik Mikias je po rodu Čeh. Metulje levi po Afriki bivši bolgarski kralj Ferdinand. Na tristo let stari želvi je jezdila tedni po pariški uliuih neka krotilka kač. Pet milijonov Din je dal neki angleški bogataš za samico nekega izvanrednega metulja. . , 2S00 hI vina iz let 1860 do 1927 je kupila neka t /rdka v Tokaju na Ogrskem. 25 milijonov vdov je v Indiji. tiar! nm-mufo n. n$d Tiskarna Si Cirila v Mariboru. Z nalo--------„ ( mosten esenc« ..Mostu .1 lahko vsakdo i tuallml »trolki pripravi '»"»A11" JU Hranilne vloge v čehoslovaški znašajo skoraj 30 milijard dinarjev Najnovejša francoska bojna ladja se bo imenovala »Foch« v spomin umrlega maršala. . ... Okrog 600 časopisov imajo zamorci, ki sc tiskajo v 200.000 izvodih. Nemški izvoz v Jugoslavijo je znašal lani 150 milijonov mark (nad 2 milijardi Din). Elektrarno ob Donavi bodo zgradili na Dunaju. Za 45.000 oseb je padla brezposelnost v Avstriji. 60.000 ni meri jugoslovanska prosta cona v solunskem pristanišču. Za proslavo 500 letnice smrti Device Orleanske je dovolila francoska zbornica štiri milijone Din. Bombo je vrgel neki boljševik med člane zakonodajnega zbora v Delhijti v Indiji. Več ranjenih. Za načelnika svoje vojaške pisarne je imenoval albanski kralj Zogu italijanskega generala Palianija. Strašen vihar je divjal v Minneapolisu v Severni Ameriki. 30 mrtvih. Zakon proti poljnbovanju na javnih ulicah so začeli strogo jzvajati v ameriškem Newvorku. 150 km na uro je drvela nova lokomo-tiva med Parizom in Cherbourgom. Romunska vlada je razpustila komuni, stične delavske organizacije in zapečatila vsa prostore NAZNANILA. n Protvetao druitvo na Homcu vprizori v nedeljo 21. aprila ob pol 4 popoldne velezanimiv« igro »Prababica«. Nova krasna scenarija. H Vinski vzorčni sejem v Belikrajini. ki j« bil prestavljen radi velikega mraza v zadnji zimi, se bode vršil nepreklicno dne 24. aprila (na .lur. jevo) pri Treh Farah, železniška postaja Ito^alni. ce pri Metliki. Otvoritev bo takoj po prihodu ljub. ljuuskega vlaka ob 12. Vsi interesenti se vljudno vabijo na ta vinski sejem, ki jim lio nudil veliko izbiro najboljših belih in črnih vin metliške oko. lice. n Občni zbor »Obrtniike Samopomoči, Zvtie obrtnih zadrug v Ljubljani se vrši v uedeljo, '28. t. m. ob 2 popoldne v posvetovalnici Zbornice za Irgo-vino, obrt in industrijo, pritličje, desno, Belhovnova ulica 10. Pridite na občni zbor in zanimajte sc zt svojo dobrodelno ustanovo. Lani jih je umrlo 37 in smo izplačali podpor Din 117.500.- in smo gotovo večinoma, revežem pomagali v najhujšem času in potrebi ravno v slučaju smrti. n Živinorejski in prašičerejska zadruga v Rib. niči ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 21. aprila t. I. s sledečim dnevnim redom: I. Volitev odbori in načelstva; 2. Slučajnosti. — Pridite zanesljivo vsi zadružniki! — Odbor. n Šmartno ob Savi. Gasil, društvo Zadobrava. Sneberie priredi v nedeljo dn« 21. aprila v per-skera domu »Škrjanček. igro »Razvalina življenju in burko »Kmet Herod.. Začetek ob pol 4 popoldne. Vabljeni. Samo do konca aprila RAZPRODAJA klobukov — radi opustitve trgovine — pod lastno ccno. Ne zamudite ugodne prilike. BlaS Jesenko, Ljubljana, Stari trg št. lit činipreje pridejo k njej stric Jože, Marko in Slivni-kovi, ker sama si ne zna nič pomagati. Pogreb bo čez štiri dni, je pisali!. Ko ie Skobcev Jože to zvedel, je obledel in vztrepetal. Čez nekaj časa je zašepetal: Gospod, daj mu večni mir in pokoj! Ubogi mož, kmalu se bova videla... Toda deklice ne smemo sedaj pustiti same. Takoj moramo odpotovati k njej!« Osojniku žalibog niso mogli sporočiti žalostne vesti, ker je bilo premalo časa in tudi niso vedeli natančno, kje se nahaja. Zato sta šla s Skobčevim Jožetom le Tončka in Peter. Čez pet dni se je vrnil Marko domov. Skoro istočasno so prišli domov tudi ostali z Marto, osirotelo grofovsko hčerko. Osojnika je vest o smrti tako zadela, da ni mogel izpregovoriti nobene besedice in je molče stopil k deklici. Deklica pa je bila bleda in upadla, o je podal Marti roko in izrekel končno tolažečo besedo, ga je pogledala skoraj užaljeno, toda vendar iskrerio-vdano. Ta pogled mu je šel skozi srce in dušo. Naslednje dni je bila Marta skoraj ves čas v svoji sobi, kjer je tiho jokala. Samo opoldne je prišla iz »voje sobe h kosilu in zvečer je sla na kratek izpre-hod preko polia. Marko je gledal skrivaj za njo in srce se mu je trgalo ob pogledu na žalujočo siroto. Kadar so bili drugi poleg, jo deklico često tolažil, toda boječe se je izogibal, da se ne bi kdaj sam sešel z njo. Marta je to kmalu uvidela in tudi ona se mu je izogibala. — Minili so trije tedni, a deklica je postajala od dne do dne bolj žalostna. Nekega večera se je vračal Marko počasi, globoko zamišljen od cerkve domov. Zgoraj ob robu gozda je nekoliko obstal in gledal proti Črni steni. Tedaj j® v grmovju nekaj zašsmelo in nenadoma je 8' planila k njemu Marta, grofova hči. Obstala je pred njim, dvignila roke, jih počasi zopet povesila, si pokrila nato obraz z obema rokama in krčevito zaihtela. »Za božjo voljo, kaj pa ti je, Marta:« je vpraša! prestrašeno. Užalila sem te, ti si jezen name,« je zaihtela deklica. Jezen? Kaj ti pride na misel? Nobenega povoda nimam za to. In tudi užalila me nisi.« >Du, da, ti si jezen name,« je zastokala deklica in jokala. 'Nehaj jokati Marta,« je prosil, : tega ne morem gledati.« S težavo je deklica zatrla solze in tožila dalje: Nisi več tak, kot si bil prej, nekaj leži med menoj in teboj. Vedno se mi umikaš in gledaš tako strogo. Zakaj delaš to?« -■Jaz — jaz — jaz,« je jecljal; >Marta ne upam si povedati. Nobenega zmisla nima in bi te samo vznemiril.« >Bolj me ne moreš vznemiriti, kakor sem že. Lahko me zmerjaš, kolikor hočeš. Kar povej, kaj sem ti storila, zakaj si jezen name? Zakaj?« Vroče čustvo ga je prevzelo in rekel je : »Ne, Marta, nisem jezen nate. Nasprotno, ljubim te, iz srca te ljubim.« •Kaj praviš, Osojnik, ti me ljubiš?- je viharno vprašala deklica; ali je res, da me imaš rad, vsaj malo rad?« >Ne samo malo, temveč bolj kakor vse na svetu. Odkar st proč odšla od nas, nisem bil niti ene ure več miren. Vedno sem moral misliti nate, in končno . je postala moja ljubezen tako močna, da bi zate j lahko umrl.« i >Marko, ti dobri Marko, že prve dni, ko sem izmed trinajstorice koiiku, rentov najprimernejšega moža tn g* poslali v uk k proietorju anatomije (nauk o ustroju telesa) na univerzo. Kdor ve, kako natančen je rabcljski posel razume ta predpis m se mu ne čudi. Novi rabdi se bo učil anatomije šest tednov in bo gledal raz« zdraviliške operacije obenem z medicinci, polen) p* bo nastopil svoje mJ- Večni študent. V ameriškem Njujorku je iieda^ on umrl williani Culleit Kenip, slar 78 let, ki 1« bil v »Colutnbia univef sitiy tudi poznan z m* nom »večni študent«. Ko! dijak, se je nahajal M univerzi že 60 let m 1J med tem Časom doseg« 13 odlik. Culo se je, « mu je neki sorodnik » Eisal zapuščino 15<«w lin na lelo za toliko časa, dokler bo študiral; n«*' teri njegovi prijatelji p« so trdili da lo m Mj resnično in da je Stud ™ le zato, ker je bil '««« željen«. Največji časopis na celem svetu. Celih 6^' metrov obsegajo«! časopis izdaje predseduj Mehika List pritrjujejo od *as» » fasa na stene javnih Pg slopij. Da vzbuja «»soW občo pozornost,, izh a V oriaLki obliki, ie tis'«" 1 Radio. .Sporedi od 11. do 17. april*. Vaak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napove«!, reproducirana glasba. --|9 SO Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke- Sra (v četrtek: Jonny Jazzband). — 22 Poročila in isoviia napoved. četrtek 18. aprila: 18.30 Iz rastlinstva. — 19 CeSfina. — 19.30 Zgodovina Slovencev. — 20 Kon-terl godbe Dravske divizije (ruski večer). Petek, 1». aprila: 18 Kako je urejen nemški otroški vrtec v sedanjosti. — 18.30 Gospodinjska um. — 19 Francoščina. — 19.30 Iz glasbenega sveta. — 20 Pevski solistični večer ge. Slavke Sax-Pristovškove. — 21 Koncert Radio-orkestra. Sobota, 20. aprila: 18 O vzrokih letalskih nesreč. — 18.30 Nemščina. — 19 Sibenik in okolica, propagandno predavanje v nemškem, slovenskem1 in češkem jeziku. — 19.30 O primerjajočem vero-jlovju. — 20 Pevski večer zbora »Savski val,. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22.15 Sprehod po Evropi, Ne.'?!ja, 21. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 O sadjarstvu. 10.30 Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Časovna napoved, Humoristič-110 čiivo (15.30). — 16 Aktualno predavanje. — 18.30 Lahka glasba. — 17.80 Finžgar: »Veriga«, iivajajo člani nar. gled. — 20 Zborovo petje: ftent-peterski pevski /.bor. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila iu časovna napoved. Ponedeljek, 22. aprila: 18.30 Ceščina. — 19 Francoščina. — 19.30 O novem načrtu Poakojnin-sketja zakona. — 20 Recitacije. — 20.30 J. Straus-sov večer, izvaja Radio-kvurtel. Torek. 23. aprila: 18 O podzemskem svetu okrog Cerkniškega jezera. — 1 (ft-v /ur (iegen-»tandstbeorie der Personlichkeit. Znanstveno pre-davanje v nemškem jeziku, predava vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina. — 19.80 Prebivalstvo ii» gospodarske razmere v Bolgariji. — 20 Ogri-zovič: .llasanaginica«, izvajajo člani nar. pled, — 21.30 Koncert Radio-orkestra. — 22.15 Snrehod po Rvropi. •Sreda, 24. aprila: 18.30 Pravljična ura. — J9 Srbohrvaščina. — 19.30 Prenos opere. Tujina ~ mačeha. Skrb za izseljence pred odhodom iz domovine se mora osredotočiti v tem, da branimo našim ljudem in jih svarimo pred izseljevanjem. Glede tega je dvoje mnenj. Eno je, da se naj izseljeništvo sicer ne pospešuje, vendar pa naj se tudi ne omejuje. Ti, ki zastopajo to mnenje, kažejo na revščino doma in na blagostanje izseljencev v Združenih državah in v Nemčiji in na njih gmotne uspehe, katere so tam dosegli. Glede revščine doma bi se dalo marsikaj govoriti. Ker pa tu ni prostor za to, preidem takoj k drugi točki. Ti, ki zastopajo to mnenje, so zvečine tisti, ki imajo čisto napačen pojem o velikem bogastvu na pr. ameriških izseljencev. Prepričanja so, da naši ljudje v Ameriki kar hruško potresejo, pa dolarji dol zav-rše. V dokaz svojega prepričanja navajajo pisma, katera pišejo naši ljudje iz Varno naložite svoj denar u Vzajemni posojilnic v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu J. t d. Amerike in na nastopanje naših slovenskih »Amerikancev«, ko prihajajo sem m obisk. Da so pisma izseljencev največkrat pretirana, ve vsakdo, ki pozna življenje naših ljudi v tujini. Res, ne smemo tajiti, godi sc jim morda v nekaterih ozirih bolje, kakor se godi ljudem tu doma. Godi se jim pa zato v drugem slabše. Naši slovenski »Amerikanci«, ki prihajajo sem v domovino, res navadno pre-bahavo nastopajo. Tenuu je pa vzrok deloma slovenska beraška bahavost, deloma pa nepoznanje denarja sedaj v domovini. Zdi se jim tako majhen. Zato do&tikrat kar mečejo dolarje okrog sebe z visokimi napitninami in darovi. Da si pa morajo ti »bogati strici iz Amerike« velikokrat vzeti posojilo, da morejo domov, da morajo potem doma mesece stradati, da si »zanikajo« te luknje v žepu, ki jim jih je naredila ta bahavoet in nepoznanje denarja, tega pa mnogi ne vedo. Tudi treba poudariti, da se vračajo domov na obisk samo tisti, ki imajo kaj pod palcem, vsaj zvečine. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi tega, da pot iz Amerike domov in nazaj ne stane baš veliko v amerikanskem denarju, da torej ni treba milijonarja, da zmore te stroške. Zvečine vsi, ki se vračajo navadno nekoliko let stradajo in varčujejo, da si navarčujejo potrebno vsotico, ld Ji velika v jugoslovanskih dinarčkih. Pozabiti se pa ne sme, da je dolar velik gospod samo v Jugoslaviji, doma v Ameriki so pa to kaj majhen in nepomemben gospodek. Po vojski je tudi dolar Iz- 44 največjimi črkami in je sploh največji p obliki na celem svetu. Namen li-sla je: ljudstvo odvračati od pijančevanja, ga seznanjati 7. novejšimi leposlovnimi deli in zdravstvenimi novolarijami. Zanimiv dogodek na »panski železnici. - Na Španskem postajni načelnik ne da znamenja za odhod vlaka s piščalko, temveč z zvoncem, na y v|al< počasi odrine. ' največjo uslužnostjo a|? na potnike, ki so se ^kesnili, ako s kolodvora zapazijo, da jih je natelmkovo zvonjenje na-£nal° v s" Vzel! Urad"i" ča--"- zablodah družinskega ziv-Kriijm je obširna 416 strani, pa se V-erflo lahko tudi primerno okrajša. Poslu-šaVi be.ie sledili tem premišljevanjem s tdikim zanimanjem in notranjo koristjo, kakor pred mnogimi leti lurskim smar-nieam. ________ Učitelja Sedaj se bomo pa vadili, kako je treba pozdravljati. No, ti Ivan, povej nam, kaj pravi tvoj oče, ko pride zvečer domov?« Ivan: Kje so moje copate?« •V »Prihodnji teden te povabim na svojo zlato poroko.« »Ali se ti blede?« »Nič blede, poročim se z milijonar-jevo hčerjo.« Tujec v gradu: »Jaz bi si rad grajske starine ogledal « Sluga: »Žal, da je nemogoče dares, gospa grofica in njena sestra sta z d oma •< POZOR! • ' POZOR! mannSalitnrasa frgeeissa Najboljše, najeenejSe in najsoiidnojSe manufalitorno blago se kupi pri RngeloslaoH Hrastih a LJUBL1ANA. Karlovska cc-ta 8 (pri Jerančiču). Naibo!?$a in w«?žvr$t. Vina dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu. FSffO prekomorsko blago, priznano najbolj I izdatne za žganjekuho, dobite pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. Prvovrstna gor\ilr\Q jermer^ in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Čas je, da se opremite za ribolov, kar Vam nudi bogata izbira F. K. KAISER, puškar -Ljubljana, Kongres, trg 9. Lucerna domače blago, zanesljivo vztrajna večletna rast, CeSki senerski oves, grahora in vsa druga poljska semena se dobi pri Fran Pogačniku. Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. Prikrojevalni te^ai deinskib oblek in perila. Pričetek maja. Revnejšim znižano. Ugodni plačilni pogoji. - Zasebno krojno učiliiče, LJubljana, K'an tr< 1». _ Izdelava krojev. Nafbollšl ln natekonomiCnetm £L£HIII0I10I0P]I iz znanih čeških tovarn šhodoil Zavodi v pizniu se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi, v Ljubljani. Obrnite se na: Zastopstvo Sfcodoviti zavodov. Linbliona. Selenburfiova ulica Sf. 7. leleton 2sse. let°Po™° pšenico moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v HotedrSici. Moli oglasnik Prodam po:estvo Naprodai nosa hiša iz prode roke na pro-raftnem krajuvravnini pri deželni cesti. Hiša in gospodarska poslopja vse zidano pred štirimi leti, pripravno za gostilno ali trgovino redi sa lahko 4-5 glav živine dobro zaraščen gozd. Prod.) se radi selitve. Cena po dogovoru. V. Prašnikar, Videm 7, p. Lukovica pri Domžalah. 2 sobi. zidana verunda in vse pritikline, električna razsvetljava, poleg saiini vrt >n njivu, 4 km od Ljubljane, aulo-zv-za. Porenla. Glince, Št. Vid u. Ljubljano. Hrojašiiene vajenca sprejmem. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 3677. Holarsiii vajenec Bospodinja išče za župuišče v Slavoniji. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo pod št. 4050. Posestno iT,"!,81,: najem najraje v savski dolini od 12 do 20 oralov. Ponudbe po-ilnti n» upravo Domoljuba pod šifro ..Ekonom1' št. 3748. se sprejme takoj. Ponudbe pod „Vajenec'' na upravo Domoljuba št. J738. Hlapca Srif sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Zadvor4, p. Hrušica priLjutiljani Pastirja sobneaazalažjakmečka dela, iščem. Dobrunje št, 10, p. Hrušica p« L:ubljani Bnjan dobi stanovanje i n prosto rno delavnico v kraju, ltl zelo pogreba dobrega kolar-fa. Biti mora marljiv, veren in trezen. Oeoj. ponudba na upravo Domoljuba ped šifro ,,Kolar" št 3614. Hliuoavničapsšeis učenca kdo sprejme'/ Na-lov pod „Močau na upravo št. 3820 Pastirja i^r^a^akoi Vajencain pomo;:;n!ka J sprejme takoj Jo.5ip Gruden, vozni in podkovski kovoč. Ponikve štev. 55, Videm-Dobrepolje. sprejmem. - Naslov v upravnlštvu Domoljub« pod štev. 3918.__ Iščem hlapca n vožnje in poljska del«. Plava po dogovoru, v®^ lemin Iskra. Golici-p. Kresnice ob J- _ Hlode hraslove ?,d 29 * cm naprej kupi vsako množino porna žaga V.Scagneti Ljubljana. zn goren j.kolodv. n.i.-.j, za kroiask« SajEBCa ob,t pprej- mem takoj. - Na^ Janko Skutnovo, jaštvo, Ljubno 55, P' Podnart, Gorenji MIH ^dihurjev in vider. D««' Scbwab, Ljubljana. Prodajalce posnemal- njbng išče velika šved-ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: TEI1NA družba, Ljubljana,Mestni trg 25 Slabi zobje ikvatijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodonl-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine n0-aebno z vporabo zobčaste Chlorodom-Sčetke, ker Na jiiti zobe tudi na njih stranicah ter obstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo guilobo. Poskusite najprej z malo tubo Ohlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodonf j{etka za otroke, v\ dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno .samo v originalnem modro-zelencm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Lco-AVerke A. (t., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviji!: Tvomioo Zlato o -. Marlbor.75 Vabilo na VIII. redni Osrednje čipkarske zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo 12. maja 1929 ob 10 dopoldne v spodnjih prostorih I. delavskega konsum-nega društva v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, s sledečim dnevnim redom: 1, čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.__ 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1928. — 4. Volitev nadzorstvo. — 5. Sprememba pravil. — 6. Slučajnosti. V slučaju, da bi navedeni občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število glasov. V zdravem ttavfkn ", delavno,,^ r l,Lvfte7,a]te novl «»«rovaiilconik na dcl,e c«vlj" Pristen roSnl izdelek po lit co"ati J?*r"l™> 1« Dn, teletlae IT«, «8 ninV,?.1?1, , '"»"J! "5' «5». »*ort il ^L.0"^" "»h»iaJo v ceniku, kateri se poalje na zahtevo vsakemu zasloni, mo'"nl trpežni in luksuzni damskl In oiroikl Sevljl oo nižji ceni kakor drugje. Kur ne ngaju se zamenja ali vrno denar, Industrija čevljev ln veletrgovina R. STKK-MKCKI, CELJE št. 1», Slove nija AJDOVA MOKA po 5 Din; lini z d r o b iz argentinske koruze po Din 4.30; lina moka it. O iz banaške pšenice po Din 4.30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem. Tesače za trame in bordonale me v trajno delo V. ______ eksport lesa — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2. 3780 Največja izbira češkega in angleškega sukna A. & E. Skaberne, Ljubljana PRIJATELJ! Ce rabiš železniške šine, traverze, cement betonsko železo, stresno lepenko, mrežo za ograje in sploh stavbni materija!, vodovodne cevi, vodne in gnojnične črpalke, samokolnice, krampe, lopate, pluge, brane in poljedelske stroje ter kompletne oprave za kuhinje in kopalnice in bi rad kupil po nizkih cenah obrni se samo na tvrdko ft.Stupica, železnina, Ljubljana, Gesposvetska t Odločite sami NMOMMHneBBBMUBair pri prihodnjem popravilu čevljev! Ne usnjeno peto temveč samo .PALMA' petor, Razlogi: Prihranek In zdravje. To je razum In napredek. Chinoferrin železnato kina-vino je izborno, zdravniško priporočeno zdravilo prsti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po 1-Xl.fl. s_J-1-.-1__»-i«. 1.-1___ir________-___ težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah e le CHINOFERRIN-KLEsCIČ. - Proizvaja £a: Mr, Mirko Kleščič, lekarnar, Samobor pri Zagreba. Edino najbolj^ Šivalni stroji in pietilni švli. »Dubied stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo 30 Ie los. Peteline® orifzner. Adler Najnižje cenel Tudi na obroke) Llubltana blizu PreSernovega spomenika, Pouk v vezenju brezplačno. neVtečta garancija. Podpisani preklicujem žaljive be-F^S GKlit sede, ki sem jih govoril proti Fr< Ložar. — Sneberje dne t. aprila 1929. Filip Hribar, Zadobrova. Pogoste slučaje obolenja od prehlada je treba iskati tudi na pomanjkljivem negovanju telesa. Jake, mišice zdravi, živci z dnevnim negovanjem i so najboljša obrana. Tudi pri kihanju, hri- J pavosli, vratobolu, kašlju, gripi, pri razuib ) živčnih ter reumaliSuili bolečinah je Fel-lerjev Elsalluid vporabljen že 32 let na zunaj \ in znotraj, dober prijatelj v grdih dnevih. Dobi se povsod, poizkusna steklenioa 6 Din, dvojna 9 Din: Ako ga nimajo, naročite ga j po pošti za vsaj 62 Din, naravnost pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Elsa trg 16, Hrvatska. A kot čistilno sredstvo: Elaa kroglice, 6 škatljic 12 Din. BIRMHHSKH D A R I L H Mmm m m MU mir 4 Preiirina slin Birmansue ure za dečke od Din 49'60 naprej Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanske umestne ure od Din 98"— naprej H. SUTTNER Unbliana 1 Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20 — naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Cesmiifevo kožo od korenin in palc, srčno moč plu£en mah iu druga zdravilna zelišča najbolje plačuje V. H. Rohrman, Ljubijaua Sv. Petra nasip 27 Mreže, za posteiie dobite najcenejc - ker se tudi sprejemajo v popravilo - pri prvi Ljubi), izdeloval žičnih pletenin Andlovic & Strgulec, Komcnskega 34, Ljubljana. V vsako hišo Domoljuba! Priporočamo Vam Puch kolesa ki so vedno najboljša 1 Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke le pri tvrd ki Ign.Vok. Ljubljana-Novomesto nuni i m ali že veste, da se doblfo KEKSI kilogram po 12 Din, kakor tudi DESGRTf in vsa druga fina PECIVA najceneje edino pri »KERNU«, tovarna in trgovina v Kranju. PlluEne bolezni KaSeli, astmo Tuberkulozo Slabohronosf kot v obče vsa obolenja dihalnih organov zdravi po vojnih in državnih bolnicah itd. kot izboru« iu zanesljivo priporočano sredstvo „Hudouscyis" Dobiva se v vseli lekarnah škatljn za 32 Din, kjer ga pu ni dobiti, pošlje 3 škntljc za 75 Din po povzetju prosto poštnine, edini proizvajnlcc Lekarna I.Hndoosbl, Subotlca 80 Zahtevajte brezplačno poučno razpravo o gornjih boleznih! Prometni zaood za premog d. d. LteUfana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo FffifflBO domači iti inozemski za domačo ' i kurjavo in industrijske svrhe Kovaški PremOfl vseh vrst Hofets, livarniSkl, plavžarski in plinski Brtkefe. Prometni zaood za premog d. d. v Hnbianl Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstr. Kamgarne najfinejše češke in angleške od 80 Din naprei, razno hlačevino, loden za finančne uniforme, gotove obleke, cefirje, oksforde, sifone, domače platno, kambrike, pupline, volnene ripse, razne svile itd. — Vam nudi v veliki izbiri in najcenejše le trgovina z manufakturo Dolenji Logatec. Prepričajte sel Ludvik Boltin Oglejte si zalogo! Zadružna gospodarska banka d. d. Tejeton i\. 2057, 2470 in 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.t Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o,ooo.ooo -. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7»/. drž. invest. posojila ter 2