Za poduk in kratek čas. Anton Magdič doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži. VIII. Težave, ktere je pretrpela naša država 1. 1848., bile so tako ogromne, da so največji domoljubi skoraj obupali, zmešnja^e tolike, da najpametnejai premnogokrat niso znali pravega aveta. Naj nekoliko v nekterih potezah stvar načrtam. Najve6ji kričači med Nemci v Avstriji silili so v veliko Nemcijo in ves blagor iz Frankfurta pričakovali. Lahi so se vzdignili in o6e Radecki je moral prvi hip s isvojim vojaštvom v trdnjavah Veroni, Mantovi iskati zavetja, dokler ni prišlo iz drugih dežel dovolj vojakov. Magjari so delali svoj veliki nmagjar orszag", in hteli siloma vse druge narode na Ogerskem: Slovake, Romune, Srbe, Nemce in celo Hrvate pomagjariti. Terjali so celo: naj se vsi ogerski regimenti na Laškem bivajoči vrnejo domov. Ognjišče vaem zmesnjavam pa je bil Dunaj sam, glavno mesto celega cesarstva. Tam bo se pocasi zbrali puntarji iz razlic"- nih drža7: Robert Blum in Frobel, dva Ievi6njaka iz FrankfurtBkega zbora, glasoviti polski general Bem, Košuto^a desnica Magjar Pulski, dva Juda Chaise in Deutsch in 7e6 drugib. Ti so auntali na 7se mogo6e na6ine Dunajako prebivalstvo, posebno neskušeno u6e6o se mladost, proti cesarju, proti 7ojašt7U in proti Sla^janom. Dne 15. maja so napravili tako balabuko na Dunaji, da je dobrotljivi cesar Ferdinand zbežal 7 Innsbruck k 7edno z^estim Tirolcem. Še le 12. avgusta se je 7rnil na Dunaj nazaj, ko je državni zbor, ki je za6el 22. julija zborovati, po svojih poalancih do cesarja za to prosil. Prvi ustanovalni državni zbor na Dunaji pa ni opravi6il upanja, ktero je avBtrijsko ljudstvo na njega stavilo. Nekteri so vedno Skilili v Frankfart,_ drugi zagovarjali puntarske Magjare. Sloveuski Stajer je v prvi državni zbor na Dunaj poslal razven gg. A. Dominkuša (Ptuj) Dr. F. Miklošiča (87. Lenart) se te le gospode: J. Jož. Šmidarer, Celje: Mat. Supanc, Koujice: Karola Šturm, SI07. Gradec: dr. Jož. Kranjc, Se^nica: dr. Alojzija Smreker. Ko je pr7e dneve oktobra na Dunaji prišlo do o6itne revolucije, so 7si boljši in državi zveati poalanci uvidevši, da v takih žalostnih razmerah ni6 ni opraviti, zbor zapustili; Šturm in Smrekar pa še sta vedno ostala in državi pogubljivo magjarsko politiko podpiiala. Ker 80 Magjari imeli na Dunaji obilno prijateljev celo 7 državnem zboru in je Pulski vse novine z magjarakim denarjem podkupil, ni bilo mogo6e jih k spravi s Hrvati pripraviti, 6eravno se je to dose6i 7se poskuailo. Ban Jelačič, tistokrat najsrenejai domoljub, prava rešilna zvezda za Avstrijo, spravil je črez 100.000 junakov na noge. Mladen6i 16. 17 let 8tari, in seri 60 let broječi možaki prijeli so za orožje. Kakih 40.000 vodil je sam sredi meseca septembra pri Varaždinu 6rez Dravo, očistil do cela magjarske drnbali Medjimurje in ga pridružil materni zemlji Hrvaški, prekoračil Muro, se obrnol naravno6 proti Buda-Pešti in 29. sept. že bil v Stolnem - Belgradi. Več ko 2/3 pota od Drave do Pešta bili ste tedaj v kratkem časi storjeni. Moramo pomisliti, da tistokrat ni bilo železnice. Magjari niso bili pripravljeni na tako nagel napad. Povsod so se pomikali nazaj ter ni se upali ustaviti; ae le zunaj Stolnega-Belgrada pri 7asi Velen6e prišlo je do večje pa neodločivne bitke, pa toliko je goto^o: Magjari bili so precej tepeni in nazaj potisneni. Ko je Hrvaaki ban 8re6no stopal 8 svojimi junaki proti Buda-Pešti, 80 na Dunaji mislili, da je mogoče še vojsko vstaviti. Dunajski ministri 80 tedaj predlagali secarju, uaj poalje avojega komiaarja in ta naj posreduje in dela za premirje. Res ob6e spoštovani feldmaršallajtnant grof Lamberg prevzame ovo težavno poslanstvo. Ko pa 28. septembra pride v Buda-Peat, je Koaut, duša vsej magjarskej vstaji, v zboru ljudi našuntal. Divja drubal kraljevskega poslanca že na moštu, ko se hoče peljati k miniatru Battbyany-ju, vata^i, kruto umori in še mrt70 truplo po ulicah po ne61ove6je 7la6i. Ko se ta straaen umor in 28. in 29. sept. zopet krvavi boj med Hrvati in Magjari pri Velen6e vrši, 8e tudi 7 Be6i grozne reči pripravljajo. Tam se zmirom več vstajnikov zbira, magjarski denar pridno deluje, so6utje z Magjari se vsaki dan bolj o6ive8tno kaže. Cel6 do c. k. 7ojaštva se upajo zapeljivci, da oraajajo nja zvestobo in pokoršino do vojnega ministra grofa Latoura, kteri je po strašnem 6inu v Pešti aklenil vojaške pomo6i poslati slavnemu banu. Z bistrim okom pogledal je sedaj Jela6i6 položaj, 7 kterem »e znajde država, spoznavši, da je na Dunaji ognjia6e vsega nereda in da se od tam krepi magjarska prevzetnost, sklene nameato v Pešt 8 svojimi grauičarji iti na Dunaj. Čudovito bitro pride pred glavno mesto. Dne 8. oktobra prekorači ogersko avstrijsko mejo. Če pomislimo oddaljenost, alabe ceate na Ogerskem in, ker sprva ni bil na Dunaj namenjen, za živež na to stran ni6 ni bilo 08krbljenega, resnično junaškega bana moramo občudovati. On pride pred Dunaj prepozno, da bi zabranil zlocinstvo, kakano je 7 stani le celo poživinjena drahal doprnesti; — 6. okt. so natnre6 vojnega ministra grofa Latoura po kanibalskem umorili: že mrt^emu se neštevilno ran zavdali, obleko iz njega strgali, na vožinci okolo vrata po stopnicah na ulico vlekli in na trgu na sve6nik (kandelaber) obesili. Cesar Ferdinand mili je 7. okt. drugokrat iz Dunaja bežal in Bicer z mo6nim vojaškim spremstvom v Olomuc na Moravskem. V mestu pa je sedaj trajalo celi den, celo noč divje klanje; zdivjana drubal je napadala cesarsko orožnico, slednjič jo zmagala in vse, zmes dragoceno, orožje pobrala. Toda še v pravem 6asu je priael ban Jela6ič, da se je kot mo6en zid postavil med dunajske in magjarake vstajnike in zabranil, da ni dalje divja druhal vrela na Dunaj. To dejanje bistroumnega bana rešilo je državo, 6e ne gotovega propada, vendar neizre6enega zla, ki je itak že do vrhunca prikipelo. Oddalil sem se od dr. Magdičevega životopisa, pa to je bilo potrebno, da bojo mlajai bralči znali ceniti vrednost tistih slovenskih domoljubov, ki so na ogerski meji zlasti po mestih in trgih stanovali. (Dalje prih.) Smešničar 49. Mesarjevega Francelna so saboto za župana izvolili. Želel si kaj tacega nikoli ni; še huje je pa njegovej djalo. ,,Ab, kak križ bilo je ž njim že dozdaj ; posihmal mi ga bodo pa zelo zmotili." Težko, pa vendar se že da sosedu pri zelenem kostanji vtolažili, 6eš, rda eden mora biti, bi on ne bil, bil bi pa drug, torej že bolje, da je on." Ker 8e je morala županova nedeljo za cerkev nekoliko po stauu obleči — zamudila je betvico nfrumeše". Skozi žagred jo unstran preko v svojo pr7o klop poaumi, ravno ko  se nsv. bangelj" prenaia in farani po konci shru- jejo. nEj, županova prijazno z roko namigne, le sedite, 7saj za^oljo mene ni treba 7Stajati." Eden iz žlahte.