HmelwtMufiptels ВМ в.11 ВагдшапкпБо^ Verla^ nod SebrlfUeMmg: Klageofurt, BlMxuwokriDg ЈЛ, Poatteeb U6 f Bengafwele (im towmm wMbar) monatUcb НИ 1.— tM Bam (etoaobUeMWi RM OJM ZuatoS^^ebtlht AlibeaMlniigeo dar Ztitomtg fttr den oacMolgeadem Mosat vwdco mr sobxtfUiefa шИ iwr Mm ЗЛ. ćm kofenden Mmmtm aagenooaiBea Ут. 74. Kitatoibgrf, den 30. September №44. 4. Jahrgiftng Sramolni diktat Mostove: Zasnžnjenje ise Romniiije! Dvajset ppiev premirja - Narod *n celotno premoženje Bomnnlje na razpolago Sovjetom Berila. 19. Mptombra. Pogoji Moalrr* м pramirj* s Bomunijo to tedaj objaTljeni, b«l| gnusn« listine že davno ne pozna avetovna zgodovina. Veraafski diktat |e bil proti lemn v viakem primera nedolžna pogodba. Moakovaki diktat, naložen Romunom ob molčeči prisotnosti britanskega in severnoameriškega veleposlanika po Molotovu, Višinskem in dveh nadaljnjih sovfetakih zunanjih komisarjih, zahteva popolno uklonitev države z duSo in telesom in veega premoženja pod boljševizem .Sodba te lahko samo glasi, Romunija je zasužnjena. v IVO j em groznem pomena se more to »aa-sužnjenje« razumeti ne kot značnica, ampak popolnoma trezno, raiivetljujoč brezobzirno stvarno »tanje, v katero je bila zapeljana Romunija po svojem lastnem kralju. V Kremlju so čakale tri delegacije na evojo •mrtno obsodbo: izdajalci iz drugih držav 80 prav tako v teh dneh bolj ko kdajkoH prisluhnili Moskvi. Molotov je vedel, da mora hoditi tiho, diplomatsko m ne tako kruto. To se mora predvsem povedati. Dvajset točk za Romunijo so samo zamolkel začetek. — Ali one zadostujejo, da bodo privedle Romunijo do uničenja. Dvajset najbolj važnih točk: Romunija bo takoj z najmanj Ht -pehotnimi divizijami vstopila v vojno proti Nemčiji. Romunija bo dovolila sovjetskim četam v državi veo svobodo gibanja, dala na razpolago vsa transportna sredstva in prevzela oi^kupme atroške za zaeedbeao silo. Besarabija in Bukovina »a vmeta takoj Sovjetski zvezi. Romunija takoj oproat) v*e osebe, ki so bila radi svojega delovanja v korist zavezniškim narodom zaprte, to se pravi predvsem komunist«. Vsi zakoni ta naredba, ki omeje-jejo delovanja komunistov, se razveljavijo. Sovjetskemu vrhovnem« poveljstvu v državi se dajo neomejeno na razpolaao vsi zne- Nasprotstvo med katoliškim naukom In komunizmom ДЦаа, 19. septembra. Tredisci, škoi ii Bra-objavlja v zvezi s poslednjim papeževim govorom -y seyemoitalijanskem katoli-»Halla« daljša izvajanja o načelnih nasproatvth med katoliškim naukom in komunizmom. Socialne težnje krščanstva so v najostrejšem naeprostvu s kapitalizmom ter tudi s komunizmom. Krščanstvo zahteva materialno zagotovljene socialne pogoje za široke ljudske množice in zastepa stališče, da zasebna lastnina ne sme biti privilegij nekaterih posameznikov, marveč da mora izpolnjevati socialne funkcije in dolžnosti, ki tvorijo element socialnega reda. Po papeževih Izjavah mora sloneti zasebna lastnina na delu In zavarovati avobodo in dostojanstvo vseh ljudi. Skoi na to pripominja, da je papež vedno zagovarjal srednjo in majhno lastnino proti nezdravim tendencam modernega kapitalizma, da bi bil tako širokim ljudskim množicam omogočen varen obstoj. V tem načelnem stališču je, tako je poudaril Skof Tra-dieol, zaključno, ponovna najostrejša obsodba boljševizma. Trebllenje tolovajev ВфгНп, 19. septembra. Po dvotedenskih bojih #o se pretekla dni zaključili očiščevalni ^■*top4 kozaških in hrvaških oddelkov proti komunističnim tolpam v Severovzhodni Hr-Med temi boji, ki so se raztezali pra-■ ^^(^latega ozemlja pri Cacoku, Mosla-gor in preko višin pri Bilagori, so nT' I 2°^^ovaji okrog 800 mrtvih. Zelo va-1 J* tudi število ranjencev. Kozaški oddelki so zavzeli tolovajsko oporišče Caenng zahodno od Moslavinskih gor. PovsM zaplenMi tudi številno orožje in gradivo. Lastne izgube so bile majhne. Strašna beda otrok v Siciliji Barn, 19. septembra, v Bernu izhajajoči mesečnik »Lupa« ponavlja sledeči članek lista »American Traveller« i. New Torka: V vojni zmedi, tako stoji v poročil* ZedS-njanih držav, ki predstavlja samo obtožbo proti anglo-emerikansklm osvoboditeljem, je zaostalo na Siciliji mnogo otrok, ki so P^oetali močan činltelj nevarnosti deželo, ^'focl se v noči skrivajo deloma V ruševi- deloma spe na planem in se morajo hra-mi.j* prosjačenjem in tatvino. Kriminaliteta _ "Jlna je zavzela na Siciliji strahotne raz atrcdajočih otro-k je zbrana v j-ilj ki napaaajo potnike. Predvsem so -,**krat oropani pijani vojaki zasedbonih V) : ®' M udejstvujejo tudi kot dovodni-hiše in kot preprodajalci na črni kakor bridek zasmeh, če sa za ' ' Poročilo dobesedno sledeče: Ker ;®"l'"l«lo te razmere na večkrat opi-'f" otroško bedo, so amerikan- ska zasedban* oblasti poklicale na Sicilijo strokovnjaka. ski, ki jih rabi za izvrševanje oblasti. Nadalje se morajo dati na razpolago: vsa prometna sredstva in silotvorne naprave, celokupne zaloge surovin In živil, sploh ves material na romunskem ozemlju. Vse škode, ki so nastale v teku vojne in v času romunske zasedbe v Transnistriji, se morajo povrniti. Ker se na ta način lahko konstruirajo vse mogoče zahteve, bo samo pod tem pristavkom morala delati Romunija za dobo ene cele človeške dobe. Zaenkrat je določeno obročno odplačilo v višini 300 milijonov dolarjev, ki se ima poravnati z dobavo blaga in delom. Sovjetsko vrhovno poveij- stTO ima potemtakem neomejeno mo£ гн-lasHtve. V obmeinih predelih onih delov države, ki se bodo imenoma prepustili Romunom, uredijo Sovjeti 50 do 100 km širok pas, ki bo upravno pripadal pod lasedbeno oblast. V ostalem ozemlju naj se sčasoma ustanovi krajevna romunska civilna uprava. Ona garantira s svojo glavo za mir in red. Navodila sprejema zasedbene oblasti, torej iz Moskve. Kontrolna komisija z neomejenimi pooblastili bo nadzorovala izvršitev dogovorov. C as prenehanja diktata ni določen. To je kraj vsake ljudske svobode. Oneča-ščen, skopi j en, izropan mora romunski narod začeti s tlako za Sovjete. Veljavo dobi 20 točk takoj s podpisom. Bukarešta ne bo imela druge izbire, kakor da sprejme, ker sta London in Washington s prisotnostjo svojih veleposlanikov pri pogajanjih ie dala svoj Dristanek. Sramotni diktat za Finsko Odstopi ozemeli, zračna oporišča, kontrolne komisije, predaja „vojnih zločincev" SiocMioba, 19, septembra. V stockholmskih Ustih so Izšla prva poročila o sovjetskih pogojih Finski. Oalanjajo a* delno na podatke k diplomatakih krogov Stoekholma, delno B« neposredna poročila 1% finskega glavnega mesta, kamor so bili sovjetski pogoji, kakor se zve, prinešeni že v m<*oto po п^еш finskem posredovalcu, ki pa se Je takoj na to moral vrniti т Moskvo. Kar sm j« do sedaj aved^o o teh pogojih v Stockholm^, ni presenetilo v toliko, ker se resnično drie tega, kar v primeru Romunije ali Bolgarije poznamo kot vzorec tiste boljševiške politike, ki gre za tem, da se. ne na mah, temveč korak la korakom uveljavi v kakšjvi državi tako, da pozneje avtomatsko pride pod boljževiško oblast. Tako »Dagens Nyheter« kakor tudi socialdemokratski strankarski list »Morgon Tidningen« sta zvedela neke stvari o sovjetskih mirovnih pogojih, ki se dajo na kratko ponoviti kakor sledi. Pogoji imajo^ 22 točk, ki vsebujejo sledeče zahteve: , 1. Odstopitev ozemelj: Večji d^ severne Finske, pred vsem luka v Ledenem morju Petsamo in vrsta ne bližje označenih stra-tegijsko važnih otočnih oporišč v Finskem zalivu, kjer se pred vsem naštevajo otok Hogland, Porkala, v danem primeru tudi Han-go in še drugi, kakor na primer tudi trdnjava Macelliot. 2. Vsa važna zračna oporišča južne Finske se zasedejo po Sovjetih in na njih nastani vojaštvo. 3. V sami Finski se ustanovi sovjetska kontrolna komisija, ki bo »nadzorovala izvršitev pogojev.« 4. Predaja vseh »vojnih zločincev«, osvoboditev vseh vojnih ujetnikov in političnih ujetnikov finske in drugih narodnosti. Ni treba preveč fantazije, da si lahko predstavimo, kakšne bi bil« poeledice za Finsko, če bi se res sprejeli ti pogoji. Dosedanji vodja finskega odposlanstva v Moskvi, državni minister Hackzell je na smrtni postelji. Njegov naslednik zunanji minister Enkell, je prispel Sr sovjetsko glavno mesto. Nočejo prenehati vesti, da je Haokzell podlegel kapi, ko je prvič zvedel o sovjetskih mirovnih pogojih. Sovjetske oblasti Je vedno niso začele pravih pogajanj • Moškim odposlanstvom, temveč to odposlanstvu koncem tedna predali sovjetske mirovne pogoje s pozivom, da jih takoj odpošljejo v Helsinke. Kakšnih skupnih razgovorov ni bilo in jih očividno Sovjeti do nadaljnjega kot nepotrebne odklanjajo. Kap je zadela finskega ministrskega predsednika Stockholm, 19 septembra. Moskovska poročevalska služba je javila v petek zjutraj, da je zadela kap finskega ministrskega predsednika in vodjo finske mirovne misije v Sovjetski Rusiji, Hackzella, ki je resno obolel. Moskovsko radijsko poročile je imelo obliko zdravniškega obvestila in je povedalo: V četrtek, dne 14. septembra, je zadela vodjo finske misije v Sovjetski zvezi, gospoda Hackzella, kap, ki je povzročila ohromitev desne roke in desne noge in zgubo govora. Ministrski predsednik Hackzell, ki se nahaja s finsko delegacijo v Moskvi, da bi sprejel sovjetske pogoje za premirje, se je potem, ko je sprejel na znanje sovjetske pogoje, telesno in duševno zrušil. Razstrelili čolni v uporabi Novo nevarno bojno sredstvo nemške vojne mornarice Berlin, 19. septembra. Nemška iznajdljivost |e dala posameznim bojevnikom vojnt mornarice * roke drugo, novo Izredno učinkovito orožje. Kakor je bilo v dopolnitvi k poročilu oborožene lile prvikrat (avljeno, gre za razstrelne čolne. Ti so nastali slično, kakor torpedi z enim možem. Ne temelju že pred vojno pridobljenih izkustev jih je ■rečni domislek nekega konstrukterja razvil v nadaljnje vojno sredstvo, ki je bilo najprej improvizirano uporabljeno, potem pa Izboljšano dozorelo za fronto; s svojim uničujočim učinkom ne zaostaja za torpedom z enim možem, ampak ge prej prekaša. Pbstopek je tak, da operirata dva čolna skupaj, v vsakem sedi po en voditelj. Poveljniški čoln, ki ima znatno večji akcijski radij, zasledi na odkazanem mu morskem območju med zbranimi sovražnimi ladjami clje, ki se posebno splačajo. Po točnem navodilu vozača v razstrelnem čolnu nastopi ta potem sam z najvišjo hitrostjo vožnjo pro ti predvidenemu ladijskemu cilju. V razdalji 200 metrov in še bliže sproži vozač vzvod, ki ga vrže v nasprotno smer vožnje v vodo, kjer se drži nad vodo s pomočjo plavalnega telovnika in neke vrste malega splava, dokler ga ne sprejme poveljniški čoln. Raz strelni čoln pa nadaljuje s pomočjo napra ve, ki mu daje premo smer, vožnjo in eks plodira pri najmanjšem dotiku s sovražnim ladijskim truplom Ker predstavlja razstrelni čoln skoraj eno samo razstrelivo je učinek uničujoč tudi pri z zelo močnim oklopom ob danih bojnih ladjah, kakor križarkah. Čolni, ki se lahko uporabljajo povsod ob obali, so I velikim akcijskim radijem opremljena, mala, plitva, izredno hitra in okretna vozila, ki 80 Dodobna plitvo vozečemu dir- kalnemu čolnu. Na koncu je vzgrajen sedež za vozača. Njihovo največje orožje je njihova hitrost. Pri zelo nagli vožnji, ki jo opravljajo, ji\ seveda lahko spoznajo po belo penečem se kipenju visoke voda. Računati morajo torej v primeru, če jih odkrijejo, s koncentriranim obrambnim ognjem vseh strojnih orožij v bližini nahajajočih^ se sovražnih ladijskih enot, Spričo v zadnjem času izredno naraščajoče obrambe z rušilci In korvetami, ki operirajo z lovskimi bombami, je treba poguma do samožrtvovanja, da se izpolni stavljena naloga. Cel6 ponoči, ko lovski bombniki z žarometi preiščejo morje, torej niti minute niso varni pred odkritjem. Pa tudi naj bolj nakopičena obramba ne more mladih vozačev odvrniti od tega, da ne bi krmarili svoje razstrelne čolne v neposredno bližino cilje in ga uničili. Pogum in stalna priprav Ijenost umreti odlikujejo te može, ki se 7 nobenim orožjem ne morejo braniti proti na padu. Smisel njihove uporabe pa ni v samo požrtvovanju, ampak v tem, da z na novo pridobljenimi izkustvi znova plovejo proti lovr&iaiku in пш t«dajo nove udarce la v# Sovfetska znanost v soženjskl slnžM boljševizma Cl'Sto orientalski despotski način covjetska vladavine, ki se more primerjati z aziatskimi državami preteklosti, se posebno kaže x odkritostjo brez primere ravno v .stališču znanosti in znanstvenikov v Sovjetski zvezi. Angleški pisatelj Walles je imel leta 1934. priložnost, da je govoril ж slavnim ruskim fiziologom Pavlovom o uspehih Sovjetske zveze. Pavlov je bil edini mož v vsej Sovjetski zvezi, ki mu je bilo dovoljeno, de )• lahko odkrito povedal svoje mnenje. »Novi režim«, je izpovedal Pavlov, »ni ustvaril nič omembe vrednega. Vse, kar je storil, se lahko ceni samo kot ogromen, popolnoma nespretno izveden poskus.« Se cel6 teko zvest pristaš Sovjetov kakof francoski pisatelj Andr6 Gide je mor&l v svoji knjigi »Retour de L'UdSSSR« (Pariz 1936) napraviti sledečo omembe vredno ugotovitev: »Mi smo navdušeni nad pohlepom xa izobrazbo in kulturo, ki *e kaže v Sovjetski zvezi. Ta kultura in znanost pa vsekakor uči samo to, kar vodi do zasmeha obstoječega socialnega reda. Kritični duh razmišljanja manjka popolnмпа. Sološne smernice se ne smejo podvreči nobeni kritiki. Dopuščeno je edinole, razgovar-Jati se o tem, če ta ali oni ukrep ustreza tem svetim nedotakljivim smernicam. In gorje onemu, ki bi se drznil, da bi šel dalfe.c Znanost v Sovjetski zvezi je popolnoma v službi boljSeviškega sistema. Usoda učenjakov in njihov materialni položaj sta odvisna izključno od tega, v kolikor lahko s tvojo sposobnostjo in strokovnim znanjem služijo boljževiškim namenom. S tega stališče je popolnoma razumljivo, da je področje duhovnih znanosti v Sovjetski zvezi najhn)« trpelo. Nasprotno so pa tehnične znanosti z ozirom na stvoritev oborožitvenega potenciala .razmeroma bolje odrezale. Skoraj vsi učenjaki In visokošolski profesorji duhovnih znanosti carske Rusije so bili na tt ali drugi način likvidirani, ustreljeni, izgnani, aH pa so umrli od lakote. Profesor Cma-vin je objavil marca 1933. leta spisek takih učenjakov. Potemtakem je bilo v prvih letih boljševiške vladavine ustreljenih ali pogubljenih 85 učenjakov, 42 jih je umrla od lakote, 15 si je vzelo življenje, 35 jih je umrle v jetnišnicah in koncentracijskih taboriščih. V Sovjetski zvezi ne sme priti do besed« noben učenjak, ki se javno ne prizna k dialektičnemu materializmu in dokrini Lenina in Stalina. Do kakšnih absurdnih posledic je dovedlo v Sovjetski zvezi to siljenje k marksističnemu svetovnemu nazoru, pričajo ale-dgči primeri iz književnosti, ki so kakor karikatura. V zadnjih letih so izšle v Sovjetski zvezi knjige in znanstvene razprave pod sledečimi naslovi: »Marksizem in kirurgija«, »Dialektika motorja z notranjim zgorevanjem«, »Dialektika slnkronističnega stroja«, »Dialektika kvalitetnega jekla«. Sovjetski časopis za venerologijo in dermatologijo si je stavil nalogo, da obravnava celokupna vprašanja nevrologije in dermatologije rai vidika dialektičnega materializma. Časopis marksistično-lenlnijanske naravoslovne znanosti je izdal med drugim sledeča gesla: »Za stališče stranke v matematiki«, »Za čistost marksistično-lenlnijanske teorije v kirurgiji«. Neki drugI časopis spra-»i ikn-paj članke pod naslovom »Marksistična dialektika in ribolov«. Ta »znanost« se je popolnoma javno odrekla vsakemu objektivnemu raziskavanju. Spisi prvega zborovanja zastopnikov marksistične zgodovinske znanosti Sovjetske zveze (Moskva 1930 *v. 1.) vsebujejo prepričevalne dokaze za to, da ee sovjetski zgodovinarji ne trudijo prav nič, da bi prikazali zgodovinske dogodke kakor so bili v resnici, temveč Izključno zasledujejo svoje politične namene. Tako piše ugledni zastopnik sovjetske zgodovine znanosti M. Pokrovsky: »Mi povsem jasno poudarjamo, da je naša naloga kot zastopnikov ждо-dovinske znanosti v tem, da zasledujemo politične smernice. Mi se za to ne skrivamo pod krinko objektivnosti. Vsak komunistični zgodovinar naj ve, da ako se je dal vjeti na tako vabo iz gnilega mesa meščanske objektivnosti, da je on s tem na svojem znanstvenem področju izdal interese delavskega rac-reda vsega sveta.« Potem, ko se je boljševiške vodstvo odločilo, da izvede svoje svetovnozgodovinsdce načrte ekspanzije po poti vojaškega obračunavanja z nemško državo, je bila tudi sovjetska znanost dalekosežno vprežena v to službo. Za vrhovni organ, ki naj vodi delovanje sovjetskih učenjakov po navodlHh boljSeviškega vodstva, je bila določena znan-stv''n=i »kAdemtja Sovjet^kp zveze MeHtem like ladijske zgube Skupne s torpedi z enim možem so razstrelni čolni dosegli v nekaj tednih uspehe na morjih, ki jih sovražnik absolutno obvlada, proti sovražnim vojnim in prevoznim ladjam, ki so nov dokaz nezlomljive uničevalne volje nemškega posa-sameznega bojevnika na mer}«. Wrsn S. — Affv. 7«. K A K A W A У K Е X ВОТК SrAdn, SO. Povsod silni boji na Zapadu Vsi sovražni prodorni poskusi ob Italijanski fronti preprečeni ko je bila poverjena zastopnikom naravoslovnih znanosti in tehnike preiskava in praktično izkoriščanje zemeljskih zakladov in izvorov surovin zlasti v ozemlju Urala, Srednje Azije in Sibirije za vojno-gospodarske namene, morajo zastopniki duhovnih znanosti izpolniti svetovnonazorne naloge. K tem duhovnim pripravam domoljubne vojne po vzorcu iz leta 1812. so pritegnili tudi učenjake, ki so že bili v izgnanstvu in v nemilosti moskovskih vlastodržcev. Bivšemu vodji brezbožniškega pokreta E. Gubelman-Ja-roslavskemu je bila poverjena izdaja popularnih sestavkov in letakov proti Nemčiji in nacionalsocialističnemu gibanju. Iz delovnega poročila znanstvene akademije se vidi, da $0 zastopniki zgodovinske znanosti dobili od boljševiškega vodstva posebno nalogo, da znanstveno podzidajo in uglasijo z marksistično teorijo boljševiško ekspanzijsko politiko. Posebno pozornost so posvetili vprašanju balkanske politike in vseslovan-itva. Ena najbolj važnih nalog sovjetske zgodovinske znanosti je bila v vstaji aziatskih narodov proti Nemčiji in njenim zaveznikom. Nosilci in eksponenti sovjetske znanost! to bili v pomembnem delu židovski učenjaki. Od približno 200 Stalinovih nagrad, s katerimi je bila v zadnjih letih odlikovana sovjetska znanost in tehnika, jih je najmanj 30 odstotkov pri Židih. Ta odstotek je verjetno še mnogo večji, ker se skriva mnogo Zidov v Sovjetski zvezi pod ruskimi imeni. Pisec je imel večkrat priložnost, da se je t zasedenih vzhodnih ozemljih razgovarjal X učenjaki Sovjetske zveze. Na vprašanje o vzrokih čisto aziatskega hlapčevan,ja, ki je svojstveno sovjetskim učenjakom, so dali brez izjeme vsi isti odgovor; »Mi se sami sramujemo tega, ali če bi bili večkrat s sovjetskem zaporu, in bi morali pretrpeti mučenja, ki so jim stanovalci zaporov izpostavljeni, potem bi nas razumeli.« Dr. B. Mkff. Odlikovanje posameznih bojevnikov Berlin, 19. septembra. Fiihrer je po predlogu, ki mu ga je stavil vrhovni poveljnik vojne mornarice GroDadmiral Donitz, podelil viteški križec k železnemu križu: Oberfern-schreibmeistru Herbertu B e r e r j u za v junaškem boju v torpedu z enim možem doseženo potopitev nekega prevoznega parnika z lO.OOO brt, kot tretjemu posameznemu bojevniku vojne mornarice, in Leutnantu mornariške uprave Alfredu Vetterju,«vodniku nekega krdela razstrelniji čolnov, ki je potopila šest ladij, kot četrtemu posameznemu bojevniku. Nadaljnjih deset uspešnih posameznih bojevnikov je bilo odlikovanih z odlikovanjem Deutsches Kreuz in Gold (nemški križ v zlatu). Vlada Cankova sestaviiend Berlin, 19. septembra. Pod vodstvom Aleksandra Cankova dne 9. septembra ustanovljena nacionalna bolgarska vlada je sestavljena sledeče; ministrski predsednik: prof. Aleksander Cankov; minister za notranje zadeve In vojni minister; prof. Cantardijev,- zunanji minister in finančni minister; Assen Cankov; minister za dela in minister za delovno službo generalštabnl polkovnik Ivan Rogosarov; minister za ljudsko prosveto; propagandni minister Kristo Statev. Moskvi podložna vlada je Titu brzojavno obljubila, da bodo bolgarske čete na jugoslovanskem ozemlju operirale skupno s Titovimi četami. Ta obljuba se je izkazala kot zelo prenagljena, kajti sedaj mora ista ra-dloodajna postaja sporočiti, da se nahajajo bolgarske čete na jugoslovanskem ozemlju Y popolnem razsulu Vojaki in častniki so se branili sodelovanja s Titovimi ljudmi in zbežali v smeri proti Sofiji. Soil Lcnaari NEZAŽELENI GOST llumoristKen roman i7 J Stoli pri mizi gospodične Tlliove so vsi do zadnjega zasedeni, tore) le nI nadejati, da bi mu kateri Izmed omizja odstopil kak sedež. Na drugi strani pa potem nI nobene možnosti, da bi mogel plesati z gospodično Tlllovo. Prvič: ker je lepa. Drugič: zmagovalka j*. V takem primeru, pa ne sedi tudi hiti pol sekunde, ko se oglasi glasba. Bliskovito je zasedena. Kdor ne sedi v neposredni bližini, je vedno v zamudi in pride vedno prepozno. Kottenkamp mora torej tudetl zraven nje. Čaka na konec plesa. Vse se ooda zopet na svoje prostore. Zopet uglaiajo glasbeniki svoje Instrumente. Goslači goslajo na struni A. Igralec na klavirju pa igra naglo nekaj skal po tipkah. Boječe bevska saksofon... Tu zagrabi Kottenkamp en stol, ga visoko dvigne čez glavo navzočih, teče ž njim počez skozi dvorano In gre skozi nagnečene vrste — naravnost proti gospodični Tlllovl. Gospodična Till ga vidi, toda že je poleg nje in postavi svoj stol: »Dober večer. Kajne, jaz sem presenečenje?« In niti ne dopusti, da bi mu kdo kaj odgovoril. »AH smem prisesti k vaši mizi? Razen vas nimam nobenega znanca v društvu, ker sem nov član. Moral bi se usesti čisto sam zadaj k starim gospodom, pri stalnem omizju. Tam pa bodo go tovo kmalu začeli Igrati skali« Gospodična Tillova se smeje in pomakne ivoj stol na stran. 2e dvigne kapelnik taktirko, že se Kottenkamp prikloni pred gospodično Tlllovo. In ona mora z njim plesati. Kottenkamp se veseli. Prime gospodično Tlllovo trdno v roke In prvikrat občuti njeno telo. Srečen jo gleda in liče njene oči, ampak gospodična Till gleda Y*dBo pr*ko dvoran«. Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. septembra objavilo: V nizozemskem prostoru je sovražnik včeraj opoldne po predhodnih močnih zračnih napadih spustil za našo fronto s težiščem т prostoru Arnheim, Nlmwegen in Eindhoven lovce padalce in po zraku izkrcane čete. Popoldne je potem prešel med Antwerpnom in Maastrlchtom v napad, da bi vzpostavili zvezo z odskočivšimi skupinami. Zlasti v prostoru pri Neerpeltu so se pri tem razvili silni boji, v katerih poteku je sovražnik pridobil malo sveta proti severu. Zoper sovražne po zraku izkrcane čete so se pričeli koncentrični napadi. Med Maastrlchtom in Aachnom ter v prostoru pri Nancyju se nahajajo naše čete še dalje v trdem obrambnem boju proti močnim sovražnim silam. V ostalih odsekih zahodne fronte smo razbili številne slabejše sovražnikove napade. V Lunevllle vdrlega sovražnika smo vrgli. Južno od mesta naš nasprotni napad dobro napreduje. V razvalinah Bresta se junaška na ozek prostor stisnjena posadka še vedno drži proti najhujšim sovražnim napadom. Tudi za trdnjavo Boulogne divjajo hudi boji. Tukaj je sovražnik po večurnih zračnih napadih dosegel od za-pada vdor, ki smo ga zajezili. Proti Dan-kirchnu izvajani sovražni napadi to t« Izjalovili. Povračilno obstreljevanje Londona z orožjem »V 1« se je nadaljevalo. Na italijanski fronti so bili brezuspešni sovražnikovi napadi v odseku Lucca — Pištola. Stockholm, 19. septembra. Švedska poročila iz Zedinjenih držav naglašajo v zvezi z volitvami dalekosežno in deloma pozornost-vzbujajoče nezanimanje širokih množic. Vse je osredotočeno na vojno in na čas po vojni. Zato je velik pomen priseljeniških skupin, ki so deloma še vedno zelo močno povezane z usodo starih dežel; na primer pet milijonov Poljakov lahko predstavlja važnega či-nitelja pri volitvah. Zato tudi važen pomen razgovorov o prihajajoči brezposelnosti. Dewey, Rooseveltov nasprotnik pri volitvah, je uporabil to točko kot glavni motiv svojih napadov proti dosedanjemu režimu. On je Izjavil, kar velja tudi za njegovo stranko, da se boji Rooseveltova vlada mira, medtem ko je vojna z vsemi svojimi tragičnimi posledicami edino, kar jih še vzdrži. TI ljudje imajo grozen strah pred svojimi lastnimi napakami. Zato si ne upajo, da bi vojake takoj po vojni odpustili. V časopisju se, hočeš aH nočeš, prizna, da je 10 milijonov brezposelnih pod Rooseveltom resnično predstavljajo oslabitev njegove politike. V kongresu se pa do sedaj kljub več tednov trajajočim posvetovanjem niso mogli ze diniti o načelnem priznanju bodoče podpore za brezposelne za odpuščene udeležence vojne. Razprave so bile do sedaj popolnoma negativne. Oba nasprotujoča ti predloga — konservativca Georgesa In liberalca Kilgore — se samo malo razlikujeta glede višine podpore in načina postopka; oba sta nezadostna. Praktično so razlike le v tem, da hoče eden dodeliti brezposelnim 50 dolarjev na vsake štiri lesece — kupno vrednost ne celih 60 RM mesečno — drugI 90 dolarjev na dve leti. AH tudi samo 8 milijonov brezposelnih bi s tem pomenilo 20 ipilljard letnih izdatkov, in »merikanski židovski režim, ki »Zakaj me pa tako gledate?« reče ona. »Morda vas gledam zaradi tega, ker le ml neizmerno dopadete.« »VI ste predrzni « »Predrzen, če govorim resnico?« »Kaj bi začeli, če bi vas proiila, da m« povedete nazaj k mizi?« Kottenkamp osupne. Sklene postati ulju-den. Gospodična Till ima rahlo dušo. Toda vesela glasba in gospodična Till v roki ga delata veselega. »Mislim, da bi moral Imeti nekoga, ki me odvadi moje drznosti«, meni fin. Gospodična Till molči k temu. Preden se ples konča, jo prosi on, naj mu obljubi, da bo tudi prihodnji ples plesala i njim. Ona reče; ne. Ko pa opazi, da trener ob začetku glasbe ne povabi k plesu nje, ampak neko drugo, se vendar brez volje prepusti Kottenkampu. Od veselja Kottenkamp ne opazi ničesar, da je postala žalostna in jI pripoveduje neko zgodbo; Mlad mož je imel štiri prijateljice; Elli, Eliriede, Melanie In Hannedore. Toda ljubil nI nobene Izmed njih, Tu se je pojavile deklica, o kateri je mislil, da je to, kar on išče. Toda dekle je bilo vihravo in ga je varalo. Žalosten se je odpeljal v gore in spoznal tam dekle, ki se mu je dopadlo. Ne ve pa, če se je že vezalo. Zato jo vpraša. Kottenkomp molči. Pomenljivo gleda go spodično Tlllovo. Gospodična Till je vsa rde ča v obraz. Toda on nič ne sumi, da b! rnogla gospodična Till ljubiti morda koga drugega. Zaenkrat je noče več spraševati. Čeravno je gospodična Till Izključno po slušala njegovo zabavo, je vendar pri tem opazovala, kako je mladi trener neprestano plesal z drugo. Ko so objavili zmagalce In je tudi gospodična Till dobila venec Iz hraste v!h listov, je bil Izginil. Veselo dvorano je zapustil na vrat na nos. Sedaj je presenetljivo hotela tudi gospo dična TIH domov, in Kottenkamp se jI )e po nudil, da po spremlja. Bila i« tiha not. Luna ]• u držal z močno podporo topništva in zračnega orožja je sovražnik ves dan napadal v vedno novih valih severno od Florence in ob Jadranski obali. V za sovražnika zgubonosnih bojih smo preprečili vse njegove prodorne poskuse. Ob srbsko-bolgarski meji je prišlo do več krajevnih bitk, med katerimi je bilo odstre-Ijenih deset bolgarskih oklopnjakov. Na južnem delu Sedmograške so se tudi včeraj izjalovili sovražni, po oklopnjakih podprti napadi. Prav tako smo zavrnili ponovne silne napade boljševikov pri Sano-ku in Krosnu In vdoma mesta zajezili z nasprotnim, napadom. Na Letonskem in Estonskem se bojujejo z Izredno trdoto. Veliki napad boljševikov, ki se je razširil tudi na prostor pri Dorpatu, smo v hudih bojih pre-Itregli. Odredi bojnih letal so uspešno podpirali naše obrambne boje v baltskem prostoru. Ponoči so bojna letala in nočna bojna letala z dobrim uspehom napadla sovjetska zbiranja čet. V zračnih bojih in s protiletalskim topništvom smo včeraj sestrelili 75 sovjetskih letal. Ob Pejpuškem jezeru so pomorske topniške razkladalne ladje potopile nek sovjetski topniški čoln In poškodovale še nekega drugega. Severnoameriški bombniki so včeraj podnevi izvršili zastrahovalen napad na Budimpešto. Ponoči so sovražna letala odvrgla bombe na Bremen, v prostoru pri Dortmundu in na Debreczen na Ogrskem. porabi mlHjarde za uničenje in boljševizacijo Evrope, seveda nima takih zneskov za socialne namene na razpolago. Liberalni predlogi so bili odklonjeni. Do kakšnih konkretnih načrtov sploh ni prišlo. Neko švedsko poročilo prerokuje, da se sploh ne bo nič zgodilo, dokler ne bodo tu milijoni brez dela. Dejstva za delovni trg že sedaj niso baš ugodna. Roosevelt seveda upa, da si bo iz te zmešnjave v kongresu pridobil muni-cljo za volitve — namreč z ogorčenim odklanjanjem vseh nezadostnih predlogov strank —, aH da sam ne misli, da bi poskrbel delo aH zadostno pomoč. Sovjetska Bolgarija v Titovi „Balkanski zvezi" Belgrad. 19. septembra. Nova bolgarska vlada, ki predstavlja prehod k sovjetskemu režimu, je po amerikanskih podatkih iz Ankara seda) dala ivo) pristanek k od Tita po nalogu Sovjetov predloženemu načrtu radi ureditve Balkanske zveze, ki bi bila podrejena skupni torej sovjetski zvezni vladi. Tito je ž* poslal delegacijo v Sofijo radi podrobnejše predelave njegovih načrtov, ki naj st izvedejo v najbolj hitrem tempu, da bi bile postavljene zapadne sile pred nadaljnja Izvršena dejstva. Načrt za takšno balkansko federacijo je bil že predložen pred sovjetskim državnim udarom v Bolgariji takratni bolgarski vladi, toda bil je od nje odklonjen kot nezdružljiv x nadaljnjim obstojem države. Boljševiško zasužnjenje Balkana torej na veliko napreduje. konec nosu gospodične Tillove. Znenada |е Kottenkamp objel gospodično Tillovo in jo hotel poljubiti. Ampak ona se je branila kakor divja mačka; »Pisala vam bom pismol« je vzkliknila. Kottenkamp ni hotel imeti pisma, ampak poljub. Bil je močnejši od moledujočega dekleta in ga je poljubil na usta. Ko jo je pa spustil, je naglo stekla proč Slišal je, kako je zaloputnila vrata ospred-njega vrta in zginila, preden se je mogel do-mlilltl, da bi tekel za njo. Vendar je pa šel od tod srečen kakor kakšen ropar. Kmalu pa to ga začele navdajati čudne misli. Kako to, da kliče gospodična Till, če jo poljubi; »Pisala vam bom pismo?« 2ene to zagonetke. Vsaka je drugačna. * Barbara že marljivo posluje v tvoji novi tlužbi. Tvrdka Beyerlein je imenitna moana hiša z lastnim založništvom in izdaja mnqge vodeče časopise. Ko so te težka vrata zaprla za došlecem, stopa prav prijetno po brezglasnih preprogah. Barbari zelo ugaja pri Beyerleinu. Zaposlena je v ateljeju. Šefinja hiše jo teznanl z vsemi. In mlado Barbaro pozdravljajo v vsakem oddelku dobrohotno. Šefinja je plemenita debela gospa. Bila j« že v mnogih tu- In Inozemskih kopališčih, da bi postala tanjša. Izdajala je za to neizmerno veliko denarja. Ampak tolšča te nI premaknila. In ona je bila neutolažljiva zaradi tega. Takoj prvi dan je Barbara med opoldanskim odmorom načrtala kostum. Podoben uniformi v brezbrižni novi obliki. Narisala j# nadenj obraz šefinje. Po pomoti je pustila bežni in ne resno mišljeni načrt na svojem delovnem mestu, in ko je zopet prišla, je zginil. Zate pa je bila pozvana k šefinji. V ikrbth I« napotila k njej in il je bi- ( ZIRCAMO ČASA ) V Stockholmu so prejšnji teden aretirali nekega prodajalca rib in nekega skladiščnega delavca radi tihotapljenja orožja. Kakor javlja TT, je bilo sedaj aretiranih nadaljnjih 10 oseb, med njimi več inozemcev. Večje število vojaških pušk in municije je bilo zaplenjeno. ki naj.bi se Iztihotapilo iz Švedske v inozemstvo. Po poročilih lista »Nya Dagligt Allenhanda« je bilo to orožje določeno za teroriste. Ze delj časa je bilo predvideno imenovanje posebnega vladnega komisarja radi popolnega popisa vseh delavnih moči na Ogrskem. Ta naloga je sedaj poverjena generalnemu majorju Nagyoscyu. Določitev vojaške In civilne potrebe na delavnih močeh in pritegnitev vsakega državljana po svoji sposobnosti k vojnovažnemu delu naj se doseže po novem vladnem komisarju. Nadalje bo pazil na to, da bi dodelitev za civilne poklice ostala omejena na najožji prostor m da bodo moške delovne moči sistematsko *a-menjavane z ženskami. Poročilo koncema Chemical Corporafion naglaša, da je proizvodnja arzenika, cltro-nove kisline in parafinskega voska nezadostna. Proizvodnja surovega in čistega arzenika se je znižala na mesečnih 2000 ton, kar komaj zadošča domači potrošnji. Se slabše j* s proizvodnjo citronove kisline, od katere skoraj nič več ne ostane za civilno potrošnjo, ker je vojaška potrošnja vedno večja. Para-finov vosek so nekdaj Izvažali, zdaj pa morajo tuja naročila odklanjati. Najbolj »e je zmanjšala proizvodnja čistega paraflnovega voska. Zaradi združitve več tovarn za Izdelovanje britvic v Nemčiji se je mogla proizvodnja britvic tako poceniti, da je znižal državni komisar za cene s 1. septembrom cene britvic na 5 oz. 3.5 fenigov. Kakovost britvic pa je ostala na stari višini. Dočim se je v Nemčiji proizvedlo leta 1933. na površini 10.000 ha z oljnimi rastlinam! posejane zemlje 6000 ton olja, se je v letu 1943. pridobilo" 280.000 ton, po Licbtu pa te bo letos pridobilo celo 350,000 ton olja. Proizvodnja ladij je po poročilu lista »FV nanclal Times« v juliju v USA nazadovala. Kakor poročajo iz Beograda, je žitna letina v Srbiji in v Banatu končana in se je pričela obvezna oddaja presežkov. Pšenična letina je prav dobra, le jaro žito je srednje dobro obrodilo. Prav dobro kaže tudi koruza. Glede na uspeh letine so pričele cene žitu na črni borzi polagoma popuščati. V zadnjih dneh so prišli v Budimpešto neki begunci, ki jim je uspelo, da so pobegli iz romunskega glavnega mesta. Ti so poročali o v BukareSti vladajočih zmešnjavah: sovjetske oblasti aretirajo skupno t romunskimi »aktivisti« vse romunske poslance in političarie, ki niso simpatizirall z boljševlkl. Pri tem tudi ne delajo nobene razlike, ali so bill v zadnJTh fetlh dotlCnl polltiearjl na »Ireni kralja ali Antonesca. Aretirance -po podatkih beguncev zbirajo v delavske kolone in jih bodo deportiran v Sovjetsko zvezo. Uničenih 816 sovražnih letal Tokio, 19. septembra. Cesarski glavni itan je objavil poročilo, po katerem je japonska armada in japonsko zračno orožje v teku operacij v mesecu avgustu sestrelilo 816 letal. Japonske zgube znašajo skupaj 60 letal. VtrlaK nnd Uruck; NB.-Qanvtrlt« and Drnckarai KlriiUn OmbH. Klaienfurt. — VerlwiilWter: Dr. Bmtl Heitjan, — Hanptschrlftlalt^r: Friednefc Hnrmfmmnn Znrrplt tst An*piircnli«tp Nr 1 »Hllti*. la v svestl, da bo grajana, ker risanje predstojnikov nI zaželeno in lahko samo spodkoplje respekt; zato bi se moralo opustiti. Barbara je zvedela, kako previden mora biti človek, če je med tujimi ljudmi in č" da II sovražniki v svoji zavisti ne nameravajo kaj hudega. _ . Kdo neki je nesel njeno risbo k seiinjiT Boječe je potrkala na vrata visoke predstojnice in bila pozvana, da vstopi. Pri ogromni pisalni mizi so se zasidrale ▼ starinskem stolu z visokimi naslonjali telesne gmote gospodarice. Ko pa je zagledala Barbaro, je vstala z nepričakovano naglico, ji Sla nasproti in jo objela. »Dete moje!« je vzkliknila, »vi ste veleumi« Na pisalni mizi je ležala Barbarina risba. Dva dni pozneje so videli šefinjo že dostojanstveno stopati skozi prostore, oblečeno T nov kostum. Skusila je nepričakovano občudovanje, ki so qa ji skazali. Vsi so osuplo gledali za njo. Šefinja je postala tanjšal To prevaro je povzročil kostum. Kolumbovo jajce. V nekaj dneh se je razvedela novica т vseh hišah, ki so bile odjemalke. Vse debele dame so ke pripeljale in se niso plašile nobenih Izdatkov, ter želele »Barbarin model«. Barbaro je nekoliko sililo na smeh; »Ne smej-te se, morda boste tudi vi pozneje enkrat debeli!« so se jezile debele dame. Barbare se je opravičila, češ da sc ni smejala zaradi debelosti dam, ampak zaradi tega, ker jih prišlo toliko naenkrat. Debele dame so po-parjene gledale v krogu. Seveda to se ]# ujemalo. In nobena Izmed njih nI mogla zahtevati, da b! ja smatrali za dobro oblikovano Venero. Barbara jih je razdelila v dve vrsti. Ta-ke, ki jih je bilo treba pomllovatl zaradi prevelike obllnostl določenih partij, in take, ki so se debelile povsod enakomerno. Nezveste so debele dame zapustile svoje hišne zdravnike, ki jim niso bili prinesli nobenega usoeha, !n sedaj s polnim upanjem gledale k Barbari. (Dalje prlhodnJMSj iobeneya denaria za odsinžpne vojake Ш\ Židje odklanjajo pomoč - Značilna debata v senatu o uporabljeni demokraciji вглЛч. 20. «pptMiibrft 1944. KARAWAKKE* BOTE Stnrn 8. — 8t*v. jVevi ukrepi za totalno Tojno službo .Znatno poenostavljenje davkarstva - Nadaljnja omejitev trgovskih obratov Berlin, 19. septembra. Reichsbevollmachtigter iiir den totalen Kriegseinsatz (državni poverjenik za totalno vojno službo), Reichsminister dr. Goebbels, sporoča: 1. Reichsminister der Finanzen (državni minister za finance) je izdal uredbo za poenostavljenje davkarstva, ki ne bo samo dalo številne delovne moči državne finančne uprave na razpolago, ampak vrh tega milijonom davkoplačevalcev ustvarilo znatne olajšave pri delu in povzročilo, da bodo odvišna nešteta pota v gospodarstvu in upravi in mnogi milijoni obrazcev in pisemskih pošiljk. Naredba predpisuje med drugim: 2. Dohodarina se pri množini že ocenjenih davkoplačevalcev za leto 1944/45 pobira v isti višini, kakor za davčno leto 1943. Samo ■ pri dohodkih nad 12.000 RM letno, pri znatnih spremembah dohodkov ali pri spremembi rodbinskega stanja se bo ocenjevalo na novo, toda tudi v najpreprostejši obliki. Za 78 odstotkov vseh davkoplačevalcev odpade s tem postopek davčne prijave in ocene,, ki sta zahtevala časa in dela. Isto poenostavljenje nastopi tudi pri davku na društva in obrt. 90 odstotkov vseh obrtnikov bo s tem ukrepom razbremenjenih, ker se poenostavi njihovo trgovsko knjigovodstvo s tem, da odpade delo, ki je bilo še potrebno za davčne s vrhe. Prometni davek, glede katerega so danes štirje različni nastavki, se bo v bodoče pobiral po povprečnem nastavku, ki se poda za posamezni obrat. Ocena glede imovinskega davka in glede doklade za zvišanje kakor tudi glavna ugotovitev vrednostnih enot za obrtne obrate odpadeta. Januarja 1945. torej 2,5 milijonom ljudi in obratov ne bo treba oddati nobenih novih izjav glede imovinskega davka itd. Dosedanje dvojno delo pri obdavčenju določenih mezd in plač po uslužbenskem davku in ocenjenem imovinskem davku odpade torej z ustrezno preobrazbo tabele za usluž-benski davek. Komplicirano preračunavanje znižanja zaradi otrok se za dobo vojne poenostavi z enotno ustanovitvijo starostne meje do osemnajstih let. Znižanje zaradi otrok se bo v bodoče avtomatično priznalo za vsakega otroka do te starosti, ne oziraje se na pripadnost h gospodinjstvu itd. Po predlogu se lahko razširi še na deco do 25. leta starosti, če se vežbajo za poklic. Glavnični in prometni davki, osebni davki, davek zaradi prirasla vrednosti in razne dru-, ge vrste malih davkov odpadejo. Število dnevov dospelosti nekaterih davkov se zniža. Zaračunanje mezd in plač se po novi na-redbi glavnega poverjenika za delovno službo zopet poenostavi. Od oktobra naprej se vzame pri nadurnem delu in pri povračilu za dopust za podlago povprečno izračunani znesek. 3. Pri komunalnih oblastih se ustavi sporočilni postopek stanovskih uradov (Standes-ftmter), s katerimi so se le-ti v raznih občinah doslej medsebojno obveščevali o dogodkih stanovskega urada v njihovem delovnem Področju, Mesto s 100.000 prebivalci si na pri tem prihrani na leto okroglo 70.000 Poštnih pošiljk in ustreznih del. V Nemška trgovina je v korist oborožene sile in oborožitve že oddala 45 odstotkov pred začetkom vojne zaposlenih oseb. Da se trgovina še nadalje prilagodi zahtevam totalne vojne službe Je Reichswirtschaftsmini-ster izdal sledeče ukrepe, ki so ali že uvedeni ali bodo čim prej izvršeni: Vsi trgovski obrati se po seznamih razde-le v dve kategoriji; v take, ki so za vojno potrebni in se morajo zato, četudi glede oseb dalekosežno omejeni, zaščititi, in take, ki se v smislu totalne vojne službe dajo na razpolago za popolno izravnavo. V zadnji kategoriji Je zaposlenih več stotisoč rojakov, ki se pa zaradi svoje starosti le deloma lahko uporabijo za fronto in oborožitev. Določene strokovne panoge vseh nezaščitenih obratov bodo obstajale samo še tako dolgo, dokler ne bodo tam zaposlene delovne sile Rodbinska kronika iz Gorenjske Kreis Radmannsdorf Kadmannsdorf. Rojstva v mesecu avgustu: ^aria Ermann, Radmannsdorf: Franz Toman, ^-ees; Magdalena Ribniker, Radmannsdorf; ^°hann Osmetz, Lees; Johann Aussenegg, J^°''ltiai Maria Pesiak, Radmannsdorf; Maria Lissiak^ Radmannsdorf; Franz Podobnik, Hraschach in Andreas Ferian, Lees. — Umrli Pototschnik, Franz Selan In Fran-ziska Wagner. — Poročili so se: Alois Ne-tschimer In i^a^ia Bernik, oba iz Lees; Alois Xunstel iz Ratetschach-Matten in Frederika-Maria Lautisar iz Kronaua; Franz Moschitz in Maria SmoleJ. oba iz Kronaua, in Oswald Lu-bi ter Alena-Llsabeth Weber iz Radmanns-dorfa. Kreis Stein Domichale- (S m rt zaslužnega moža.) V Domschalach Je nenadoma umrl znani splošno priljubljeni gostilniiar in mesar Andreas Kowatsch v starosti 67 let. Kowatsch |e bil nekaj časa občinski predstojnik in si i* stekel mnogo zaslug za domači kraj. *t»ln. (Smrtna nezgo da.) 3Uetni Ober-e»frelier Josef Lang iz Steina, ki j* doma ^'*bii svoj dopust. Je pomagal svojcem rav-e? %adn|i dan svojega dopusta pri mlačvi. 1» neprevidno k mlatilnemu strojii, ta Vni 9« Je gonilni Jermen vrgel na tla Ta »mrt zdravnik je mogel ugotovili samo '^•»rečneža. potrebovala Arbeitseinsatzbehčrde (oblast za ureditev dela); to so med drugim galanterijsko blago, igrače, umetna obrt, cvetice, zoologične potrebščine, parfimerije, juvele, zlatnine in srebrnine, pisemske znamke, preproge, športne stvari, krzno in glasbeni instrumenti. Seznam za vojno važnih obratov bo preizkušen po posebno strogem merilu, tako da bodo tisoči obratov podvrženi totalni slutbi. Tudi v seznamih določeni, za vojno važni obrati morajo, če je zajamčen njih nadaljnji obstoj, oddati v večjem obsegu za orožje sposobne ali za oborožitev uporabne uslužbence. Oprostitev le-teh se mora omogočiti z izmenjavo s takimi delovnimi silami, ki so na razpolago pri uravnavi za vojno nevaž-nih obratov in se ne morejo uporabili ne za oboroženo silo ne za oborožitev. V povečani meri se morajo ustanoviti vojne skupnosti med trgovskimi obrati, če se s tem doseže boljša oskrba potrošnikov ali racionalna uporaba ostalih delovnih moči. Delovne moči, ki ostanejo še v trgovskih obratih in niso drugod uporabne, se bodo, v kolikor niso popolnoma zaposlene v svojem sedanjem poslu, pritegnile, da delajo za voj no doma. Nadaljnja ureditev dobavnih pogojev v trgovini bo prihranila znatno dela in gonilne snovi. 5. V delovnem področju Reichskomissarja fur die Preisbildung (državnega >-omisarja za določitev cen) bodo izvršene dalekosežne omejitve, ki bodo ne glede na zmanjšanje osebnega staleža oblasti samih, povzročile občutne olajšave za vse gospodarstvo. Določanje cen bo načeloma ustavljeno. Izjeme so le še dovoljene samo v posebnih za vojno važnih posameznih primerih. Pod istimi pogoji bodo odklonjeni tudi predlogi na določitev višjih cen brez preskušnje, ker se mora od gospodarstva načeloma zahtevati, da za dobo vojne zapostavi želje po povišanju cen. Da se poenostavi pravo glede cen, bo razveljavljena cela vrsta odlokov za oblasti za določanje cen. Kontrola cen ostane, da se bo še nadalje zajamčila stabilnost -naše valute, bo pa tudi ta znatno poenostavljena. 6. ReichsSrztefuhrer je odredil, da morajo zdravniki ustrezno daljšemu poslovanju oblasti za potrebe občinstva, urediti svoje ure za ordinacijo tako, da bo delovno ljudstvo imelo priliko poiskati zdravnika tudi v večernih urah. Začetek sovjelshe reimblike v Bolgariji SovjetI v Sofiji - Pretresljivo učinkovanje boljševizma Berlin, 19. sepetmbra. Sovjetske čete so se že polastile Sofije. Tempo boljševizacije sedaj narašča. Val aretacij se širi čez deželo. Vse politike, ki so »sozakrivili« Nemcem prijazni kurz zadnjih pet let, izsledijo in jih zaprejo. Na črni listi so domnevno vsi poslanci Sobranja, vsi vodje gospodarstva ▼ državi in največji del inteligence, ne nazadnje bolgarski Kerenskiji. Niti padli ministrski predsednik Bragianov- niti njegov zunanji minister Draganov nista bila do časa svojega izdajstva nasprotnika Nemčije, nasprotno oba so smatrali včasih kot posebni opori prijateljskega sodelovanja z Velikonemškim Reichom. Ustanovitev sovjetske kontrolne komisije v Sofiji je zaključno dejanje v nekaj tednih izvršenega popolnega prevrata in je hkrati začetek sovjetske republike Bolgarske, Moskva določa, kako se bo z Bolgarijo nadalje postopalo. Zopet so Anglo-Amerikanci potisnjeni v ozadje. Odposlanstvo zaradi premirja, ki je bilo poslano v Kairo, se že vrača, seveda, ne da bi kaj opravilo. Za to so bili poskrbeli že sovjetski odposlanci, ki so bill previdno dodeljeni tej delegaciji. Kakor poroča Reuter, (i je več generalov, pisateljev, zdravnikov, odvetnikov in bivSih ministrov vzelo življenje, ker niso prenašali sramote očetnjave, tako med drugimi slavni profesor Staničev, notranji minister v kabinetu Bagrianova, poveljnik V. armadnega zbora general Stajmov in njegova žena, slavni novinar Krapčev, bivši minister za javna dela Radoslavov, železniški ravnatelj Kolčev in mnogi drugi pripadniki širših narodnih krogov na Bolgarskem. Preganjanje po boljševiškem režimu za- vzema vedno večji obseg. Med številnimi zaprtimi se nahajajo Dimitrij Vasilov, bivši minister za prevoz Dimitrij Zižmanov, bivši zunanji minister Muravijev. Bivšega ministrskega predsednika Killova so zaprli v nekem inozemskem poslaništvu v Cankariji. On, bivši ministrski predsednik Božilov in prejšnji sofiotskl guverner Ivanov se nahajajo v isti celici. 19 Nemcev proti eni diviziji Lizbona, 19. septembra. Nadčloveški odpor In brezprimerno junaštvo nemških vojakov, ki so kot kritje umikanja večkrat dolgo časa zadržali napredujoče Amerikance in Britance in so jim prizadejali ogromne zgube, opisuje socialdemokratski londonski časopis »New Leader«,v organ nezavisne delavske stranke Anglije. List sporoča na podlagi informacije nekega britanskega častnika, ki je Istočasno tudi poslanec v parlamentu, da je pri bojih v Normandiji v nekem primeru 19 mladih nemških vojakov, ki so branili vatoo oporišče, zadržalo celih pet dni vso britansko divizijo in ji prizadejalo težke zgube. Nemci so se nahajali, tako izjavlja časopis, v nekem popolnoma obkoljenem oporišču, ki je imelo največji strategičnl pomen. Čeprav je bil položaj za nje že v naprej brezupen in je pri njih šlo samo za smrt ali ujetništvo, so tako dolgo, dokler so imeli streliva, streljaU iz Yseh topov in preprečili pet dni nadaljnji pohod vse divizije. Oni so, tako dodaje »New Leader« pri svojem kasnejšem zaslišanju izrecno izjavili, da so bili pripravljeni žrtvovati življenje, ker so vedeli, da se bojujejo za obstanek Nemčije. Gorenjci na oddihu v Ostlirolu Poletni dopust delavcev oboroževalnih obratov v lepih tirolskih gorah z*temn|u|e v časn od do 1*. ?■ • od 20. do 6. urt (Ulneg« časa). . • Л akustični signal »Javna opozori-, **lsl(o nevarnost iz zraka« ali »L*-laHln ann« ob času, ko se zmrači, se mora takoj "temnili tudi izven odrejenega časa MtMUii«van)«. V bližini Lienza ima Reichserholungswerk der Deutschen Arbeitsfront (ustanova za delovni odpočitek nemške delovne fronte) dva doma, Laserz-Gasthof v Amlachu in Griebe-lehof na Schlof)bergu. V razdobjih po 14 dni prežive tukaj pripadniki oboroževalnih obratov Reicha kratek poletni dopust. Ko smo obiskali te dni oba doma, so bili tukaj samo Gorenjci. Večinoma so dobro govorili nemško in lahko smo se pogovorili o njihovih vtisih v Osttirolu. Vsi so prav za dovoljni, da so za nekaj dni lahko opustili težko delo v svojih obratih in se vesele radi bivanja v gorskem svetu v okolici Lienza. Skupina v gostilni Laserz, ki stoji na samem, ob bližnjem gozdu, sredi krasnih livad in zo-rečih polj, je s svojim stanovanjem zelo zadovoljna. Iz sončnih balkonskih sob je krasen razgled, ki ga moramo pri vsakem vstajanju v ranem jutru vnovič doživeti, nam je rekla mlada Gorenjka. Ako je sonce jasno na пеТзи, nam je sporočil starejši delavec iz Krainburga, vstanemo zgodaj in gremo na skupen sprehod v lepo okolico. Ml možje plezamo nekoliko okoli po gorah, žene in dekleta pa gredo rajši do bližnjega Tristacher-skega jezera, da tam po več ur polegalo po krasnih livadah. Ako se potem pri obedu spet sestanemo, prinesemo s seboj pravo volčjo lakoto in si imamo med seboj toliko povedati o novih vtisih. Gorenjci, ki sedaj bivajo v Griebelhofu se imajo prav tako dobro kakor njihovi rojak* v gostilni Laserz. Kakor s ponosne graščine gledajo s SchloDberga čez mesto Lienz in njegovo dolino. Tudi oni gredo dnevno na sprehod v lepo okolico in so skupno obiskali osttirolski domovinski dom grad Bruck kjer so se jim posebno dopadali bogati za kladi narodstvoslovne zbirke, saj so baš tukaj t^ašli mnogo takega, kar soglaša s kulturnim življenj« njihove gorenjske domovin«. Ko smo vprašali gorenjske goste, kako so zadovoljni s prehrano-in stanovanjem v okviru Reichserholungswerka v Lienzu, so dali kakor »ni iz gostiln« CritbtUboia loglatMi odgovor: »Nismo mislili, da nam bodo v Rei-chu ob začetku 6. vojnega leta kaj takega nudili. Hrana je izvrstna. Dobimo je dovolj in okusno- pripravljeno in lahko povemo še eno ali drugo posebno željo, na katero se vedno, v kolikor je pač to mogoče, ozirajo. Naši gostitelji zaslužijo vso pohvalo. To bomo povedali tudi vsem našim delavskim tovarišem na Gorenjskem, ki nam bodo gotovo stavili tisoč vprašanj. Kar preveč radi bi spoznali še daljno okolico te lepe gorske pokrajine v Osttirolu, radi bi tudi videli od blizu tovariša našega veličastnega Triglava, GroBglocknerja. Toda razumemo, da je to vprašanje prometa, ki se sedaj ne more obvladati. Po vojni da, pa bomo prišli spet in potem nam bo gotovo tudi ta želja, ki se mora za sedaj odložiti, izpolnjena!« Veselili smo se nad tem razumevanjem in navdušenjem Gorenjcev in smo se po kratkem obisku v gostilni Laserz in Griebelehofu vrnili s prepričanjem, da nudi "Reichserholungswerk der Deutschen Arbeitsfront mnogim delavcem lep, kratek dopust, ki bo povečal veselje do dela in s svojimi vtisi še dolgo odmeval v srcih tistih, ki so ga doživeli. —br. Vesti iz Ljubljane in okolice Fingirani radijski govor kraljice Marije. Dne 3. aktobra 1943. je bil, kakor poroča »Slovenec«, miting v Zdenski vasi v gostilni Strumbelj. Po mitingu so napovedali govor jugoslovanske kraljice matere Marije. Za ta govor so radijski sprejemnik primerno »oja-čili«, kakor so rekli, — Pa nek neumen deklič je opazil, da so v radio vtaknili poleg elek trične žice tudi telefonsko, tisto, ki je bila napeljana v hišo Stupnikove Rozale, kjer je bil telefon. »Kraljica« je spregovorila: čudno domač je bil naglas, beseda čisto dobrepolj-ska, Irl nalašč za DobrepoUe je govorila, Hu dovala se je na »belo gardo« In prosila ljudi, naj vendar komunictom kaj boljšega kuka^ Pot Bolgarije v prepad Belgrad, 19. septembra. Treitschke je našel besedo, »Prusi Balkana«. On je takrat s tem mislil na Srbe, in sicer, kakor je rekel, radi njihove državnotvorne sile. Toda že davno pred prvo svetovno vojno, je prešel ta naslov na Bolgarijo. In sicer, gledano z vojaškega stališča, s polno pravicfo. Ker bolgarski vojaki so se v balkanskih vojnah, kakor tudi v prvi svetovni vojni bojevali z odlično hrabrostjo, V najbplj primitivnih razmerah, i nezadostno opremo so storili junaštva, ki jim ni enakih v zgodovini jugovzhodnega prostora. Bolgarska armada je gojila tradicije svojih prednikov. Tudi bolgarsko uradništvo je imelo tiste vrline, ki se naravnost imenujejo pruske. Ali prispodobe vedno šepajo. Manjkalo je Bolgarom takih državnikov, ki bi svojemu narodu preskrbeli v balkanskem prostoru tisto mesto, ki ga je radi svoje sposobnosti zaslužil. Mali plutokratski gornji sloj države je mesto tega znal, da si je pod napačno uporabo avtoritativne državne misli zagotovil vse gospodujoče položaje v vodstvu države. Demokratski strankarski sistčm, ki je komaj 4 milijone prebivalcev razdelil v nad 40 strank, je v letu 1934, dogospodaril. Na njegovo mesto je prišel tako zvani brezstran-karski režim, ki pa ni bil sposoben, da bi ustvaril tisto državotvorno stranko ali po-kret, ki je pač enkrat potreben, da se narod zvari v trdo skupnost. Res je bilo v državi mnogo narodnih sil, ki so pokazale dobre voljo, ali njihovi plutokratsko-markslstično-prostozidarski nasprotniki so mojstrsko razumeli, razdelili te sile, izigrati drugo proti drugi in preprečiti, da bi prišlo vodstvo države v njihove roke. In tako se je moralo seveda zgoditi, kar se je zgodilo. Značajno tako pošten narod, radi socialnih nepravičnosti raztrgan, po pomehkuženih plutokratlh ne vzgojen v pripravljenosti za vojno, ni mogel vzdržati preskušnje preobtežitve vojne, ki se vodi z najbolj moderno tehniko. Manjkalo je pač občutka za skupnost, s katerimi se grozeče nevarnosti, stiska In nesreča, ker se morajo skupno pretrpeti, laže prenesejo. 2e so se vedno bolj in bolj z vplivom bogati krogi spogledovali s sovražnikom. Stare veze sorodstva, prejšnji trgovski stiki so bili prve točke sporazumevanja. Potovali so na semenj v Izmir, tam se je našel ta ali drugi britanski trgovski prijatelj, in na teh. začetkih se je potem nadaljevalo, da so se začela naj-prvo tajna, potem pa vedno bolj odkrito neposredna pogajanja. Najprvo so lagali narodu s tem, da so znašli dozdevno Izjavo o nevtralnosti Moskve, ki jo je potem Stalim energično demantiral. Ali kljub temu so dalje pripovedovali bolgarskemu narodu, Ja bo kmalu prišel mir, sicer bodo njegovi pogoji nekoliko bolj trdi, ali da bo vseeno le mir. In polagoma so se prestavili na nasprotno stran. Radio pri zračnih opozorilih nI več govoril o sovražnih letalih, temveč o anglo-amerlkanskih letalih, časopisi so ^ prinesli poročila iz Londona, Berna in Was-' hingtona, nemško vojno poročilo je bilo spodrlnjeno na drugo stran, medtem ko so zavzela anglo-amerlkanska In sovjetska vojna poročila v velikih vidnih vrstah prve stran. Razen tega so narod na naravnost neroden način nalagali še dalje. Tako so objavili, da navedemrf samo en primer, poročilo iz Londona, v katerem je bilo rečeno, da mirovna pogajanja z Bolgarijo ugodno potekajo. Vsak Bolgar je moral »ugodno« seveda, obrniti na svojo domovino. V resnici je pa povedalo poročilo, da potekajo pogajanja ugodno za Anglijo in s tem neugodno za Bolgarijo. Narod pa je seveda postopal drugače. Obdaroval je potujoče nemške vojake prav tako q sadjem in cigaretami kakor nekdaj, ko so bili kot osvobodilcl Macedo-nlje maršlrall skozi deželo. »Kaj bo z nami, ko ne bo več Nemcev«, — je bilo tesnobno vprašanje neštetih, »Sramujem se postopanja naše vlade« — je bil stavek, ki ga je vsak Nemec dnevno večkrat lahko slišal od svojih bolgarskih prijateljev, »Mi ne bomo streljali na Nemce«, —; so nam dali vedeti bolgarski častniki vseh činov. Tako se je Izražal bolgarski narod. Njegova vlada pa ga je vodila v gotovo nesrečo: Ko se Bagrlanovov kabinet nI mogel več držati, ker so bile nevzdržnost In lažnivost njegove politike postale očitne, je odstopil. Vlada Muravleva je prišla za nekaj dni na njegovo mesto. Njej je sledil kabinet Georgljeva, In tako jih bo prišlo še nekaj, dokler ne bo postala Iz svobodne Bolgarije sovjetska vazalna država, v katerem vodijo moskovski komisarji svoj krvavi režim, Profesor Cankov, eden izmed najboljših prvobojevnikov nacionalne Bolgarije, je med tem napravil poskus, da bi s postavitvijo nasprotne vlade, ki bi bila zvezana % Nemčijo, rešil, kar se pač da rešiti. Bolgari morajo sedaj dokazati, aH so vredni svojih očetov in dedov, ki so si na prelazu Sipki priborili svobodo države, in, kar je še teže, morali se bodo Iz lastnega nagiba odločiti, ali se bodo borili z Nemčijo proti uničenju Evrope, ali se bodo žrtvovali za Moskvo, da v najboljšem primeru kot delovni sužnji v Sibiriji gredo nasnroti grozni usodi. ne le repo in kolerabo. Ljudje bi bili še kar verjeli, da ni nek paglavec odkril v Stupnl-kovi hiši »jugoslovansko kraljico«, ki je telefonirala v zvočnik. Bila je to Stupnikova Jožefa, slmpatlzerka OF. Tako je naše podeželsko ljudstvo že pred enim letom spoznalo vrednost In »pristnost« komunističnih »radijskih govorov«. Naj bi govoril za komuniste kdor koli, noben slovenski kmet nI veA tako neumen, da bi verjel v pristnost takih govorov; saj ve, da so komunisti v širjenju svojih laži zares iznajdljivi, ker so tudi za-rei — brezvestnL stran 4. — Stw. 74. KAKAWAXKEX ВОТВ M. aeptembra 194*. 4MTUCHE BEkA^^TIUACHtf^GE^ BEKANNTMACHUNG Am 14. Februar 1. J. wurde eine Kundmachung betreffend die Meldepflicht flir Baustoffe verlautbart, welche der stell-vertretende Landrat erlassen hat. Der Termin fur die Ein-brlngung der Meldimg war mlt M). Marz 1. J. festgesetzt. Dieeer Kundmachung wurde in der saumigsten Welse Folge geledstet und ee wurden viele Stoffe, deren Lagerung den Behorden belcannt slnd, nicbt amgemeldet. Der stellver-tretende Land rat hat daher die neuerliche VerUiutbarung der Kimdgebung verftigt und aogeordnert, daB Saumige oder Ver-fasser imrichtlger Maldungen der etrengsten Bestrafung zu-gefUhrt werden, wobei das ganae Material (An* Entachadigtrng als verfalien erkUlrt wird. RAZtif^Ae Pne M. fe4>nt8ir^ %. 1. je biia raegladeota po nadomest«- joCeci Wmdratu odredba za obvezno prijavo vsega gradbenega materiala. Zadnji rok prijave je bil določen za 10. marec t. 1. Ta razglas so le nekaterniki ubogali in mnogo tozadevnega materiaJa, katerega vskladiščenje je oblasti dobro znano, nI bilo doslej prijavljenega. N&domestujoći Landrat je zato ponovno objavil razglas in odredil, da ee bodo zamudniki ali prijavljanje netočnih navedb najstrožje kaznoreth In gradbeni material lastniku brez odškodnine zaplenil. Speisekartoffeln sorgfSltig einkellerit Wie in den vergamgenen Jahren. eo iet ашЉ im laiifenden .Tnhre zwnckuiiiflijf. daB die Verb rancher Špeis^*kartoffeln in mog-liclist weitera ТЈшГапге seibst einlasrern. Шеве EmlaKoruiiff soli so erfolKen. daB der Bezn^ mowUchet direkt bei einem Вглеи^рег frfolsrt uW sich ttber den geeamten Versoi'«runj»9»eitraiim, dae iet h 16 22. Juli 1946. eretreckt. Wae n-un die Binlacenmgr al« solcbe anlaiMst. eo ist bwjond^re darauf ип aehten. daB mir trockene und jresunde Kartoffeln znr Emlazerung koaiimen Verletzte oder gar aiurefaulte Kartoffeln mtli^en schon anlUBlich der Binlaj?eruiMr entferrvt werden. Die Ктшагептг wieder muB in ednem Keller erfolgen. der zwar nicht zu kalt aber aucb nicht zii warm sein darf: dooli muB er auf •leden Fall hiftie und trocken sein Weitere muB b^chtet werden. daB die Kartoffeln nicht »u boob aufiresciiiittet werden. da eie eehr drnckemDfindlich sind. MebrmalR im Laufe de«j Winters milAsen die Kartoffeln durob-soklaubt werden. wobei inebeeondere darauf zu aohten ist. daB ailfalliee kranke oder bereite angefaulte Knollen entfemt werden. danut einem TTm^^ichyreifen von Fiiulnieherden vorcebeuđrt wird. Da die eme^ellerten Kartoffeln big Juli 1945 ausreichen mut>een. kann bei vorzeitiirein Verbraucli der zustehenden HocWt-men^re kein Ersatz eeleistet werden und ianft der Verhraueber 'laner Gefahr. zeitweilii? ohne Speieekartoffeln ви eein. Daher »t unter alien XJmstjlnden notwendicr. der richtieen Lagerung der Kjjtofiem und entenreehenden Pflege der eliwelagerten Kar-toffmn dag beeondere Autrenmerk znzuwenden. .Kleintierhalter eeien besonders daraW verwieeen. daB Speieekartoffeln nur zur menschlichen Ernabrung beetimmt wind und daher nicht verflittert werden diirfen. Ein derartisrer zueatsslidier \ erbrauch ftir RUttenmsMzwecke ireht daher awf jeden Fall auf Koeten dee eigenen Ver'brauohee. Ausgabe von Zudcerwaren Da« Landeeernahriiiiff^aimt Kamten jribt fiir don Reiohsgaw und ale Referat Ernahninsr uW Lan^wirtschaft dee CdZ fur die ^fttzten Gebiet^e Karntene und Kraiiue bekannt: t Oktober 1944 gelanjren diA noch vorhandencn Rast-n^tando an Zuckerwaren zur Au«jsrabe. und Bwar erhalten alle vprnraucher von 0—18 .Tailiren einschlieBlich der landwirtschaft-lichen S<'U)AtverBorger eine Zuokorwarenznteilunir von 100 Gramm. Ziim Zwecke der Resreking der Zuckerwaren»au«?cabe fiiujpt in nop Zeit vom 18. September bis 30. September 1944 eine Vor-npstelUmff etatt. Die b ezi i cmhe rech t i gten Tnhaber der rosa Nahr-imttelkarten fur Kinder von 0—3 J.ihren sowie der roea un-d Wauon >.ahrmittelkarten fiir PerRonen von 3—18 Jahren verwon-den hierzn den Abechnitt N 36 der Nahrmittelfcarte der 67. Zu-teiliineepenode. Fur die in Gemeinschaftvsverpfleirurve befin^lichen bozuge-]M>rochtitrten Pereonen unt^r 18 .labren etellen die zustHndicen RrnaiiniUffBamter Bezuirecheine B aue wovon dffe EVulMchriften znr Vorbestollnnar zn verwonden slnd. Aiwgeschloosen von dieter Ziiteilune mind Polen Ostarbeiter nrid aiii^iaiidische Zivi'Ijirb^iter. DK^arleichen konnen Jiiden an Sonderzuteilnne niclit teiln-elimen. . Die Vorbeetollnnir kann naoh freior Wahl der Vorbraucher be; einem T/^^ben^mitteleinzelliandler odor Konditor erfolgen. Die-poiben trennen anlaBlich der Vorbestellnnfir den Abechnitt N 36 der oTwiihnten Nahrmit,tolkart'» dor B7 Znteiluniureppriode ab and vorsfihen crleichzeitiir don Stainmabschnilt mit rhrem Firmen-^fpinool. El)cn«o i»t die Zweitschrift der Bezugeoheine B. wovon лјГ Erst^chrift znr Vorbo^jtellung verwen« Zutoilnngsperiode au 100 Stflck eebiindelt wi€ die zur Vor-bfKtolInntr verwendeten Erstscliriften der Bezuw^cheine B bie f^pat<>stene 4. Oktober 1944 dem znatandicen Emahrungsamt, Ai't B znr Bej9\ijz«cheinaus«tellmig einreichen. Die Ernahrnnzs-amter mnd anirewiesen worden. sniiter einlaufende Vorbeetellnn-ffon auf keinen Fall mehr anznnolimen. Die Verihrauoher muf^men die Znckerwaren im Monat Oktober 1ЈИ4 beim arleichen Kleinverteiler oder Konditor beziehen. bei woichem <з1е dieeelben vorbe^tellt haben Sie mik*en anlHfllich dee \\ arenbezu pee ihren abeoetempelten St a mmabmchn itt der Na h r-nnttelkarte. • b^. die absreetemiielte Zweitechrift des Bezng-poho'inoe B beim Klcinverteiler abife(l>en. zu welohem Zweck eie domspodinj»kimi dek aaposlene nvo^i kot: služkinje, kuharice, sobarice, postrežnice. dekleta obvezne službe (PlichtjahrmKdchen), pestunje, oskrbnice, hišnice, druSabnice, vegfoiiteljice 4* druge v gospod in jet, vu zaposlene modi. gospodMijetm inoaemoev In ontti brta dr*&vljan#tva so doMkna pri^viti zgoraj navedeite osebe. Prijave se morajo iwrditi aa tiskovini, ki se d oN ptri sgoraj na-vedwdh uradih aH pa pri <^^ineicih uradih in sicer v primeru. Ae v tistih ožinah ni Arbeiteajnta. Tiskovina, skrbno in resnici odgovarjajoč Izpolnjena, se mora najkasneje do 30. septembra 1944. predložiti pristojnemu Arbeitsamtu na Gorenjskem. Osebno se je zglasiti Arbeitsamtu le na izrecen poziv. Kdor predpisani prijavni dolžnosti ne zadosti ali navede v prifawh nepopolne ah neresnične podatke, bo kaznovan. Krainburg, dne 15. septembra 1944. Ser tetter dee Jbrlwitsamtee ЖхтШзтаШ, Aninii zu Meldong der haiiswirtschafflichen Knifte A,Hif Grnnd der iSiebenten Durchfilhrungisverordnuiur zur Ver-ordnunor ilber di« Beschrankurur dee ArbeitPDlataweohsels voom 28. Februar 1943 (RGBl. I. S. 114) und dee Brlaeeee dee Generai-bevollmaohtieten ffir deii ArbeitsfirKflta vom 10. Awmet 1*44 — Nr. VI d 52:18/140 — werden alte Haiiahalte im Reicliscau Kfirn-ten und im Gebiete de« MieBtales. die am 1. Aueust 1944 haus-wirtschaftliche Krafte beMchaftiet (xler »either eineestellt haben, aurcefordert. diese KrSfte bie sn&teetens 25. Sewtember 1944 der zwNtandieen Arbeitsamtsdien^tetelle ш melden. Wird dier Haushalt an mehreren Orten ereftth-rt (z. B. bei tlm-auartierune). so let die Anaed-w der AAeiteamtedienetetelle rni pretatten. in deren Beairk der wt gW«gen iet. an dem dde haiK-wirtechaftliche Kraft am 1. Amruet 1944 tateachlkdi beec&KftWrt WTirde. Meldepflichtie iet der Hauehaltunsevoretajid Z-u melden eind аНе mindeeten« 12 Stunden wochentlich mit hauewirteehaftlichen Arheiten beecaaftieten Krafte. Hierzn ге-horen z. B. auch Tairesmadcheji. Halbtaaemadchen. Aufwarte-fraiion ' Bedienerinnen. Pfliohtiahrmadchen. hauswirtechaftliohe Ijehrlinee. ISndliche Haiisarheitslehrlin.ee KBehinnen. Ha-uehal-terinnen. HauewirtBCba.ftsteit^>rinn<>n. Haued-amen. oflp-eerisolie. eraieherieche und andere im Haushalt mithelfende Arheitskrafte. Anzeieeoflichtiir sind auob die Haniehalte auelandiecher Staateanirehfirieer und Staatcnioeer. Die Meldiin.tren eind sohriftlich auf ednejn Formblatt m er-etatten. dae bei alien ArbeitisanitK-iienetsteHen oder in den Ge-meinden. in welchen «ieh k eine .\rheiteamtsdienfit/etellen bennden. bei den Gemeindeilmtem ab 12 Septem-ber 1944 erhaltlioh iet. Das Formblatt iet nach eorefaltiieer und wahrheiiteeetreuer Aus-fUllunc bie snS tee tens 25. September 1944 der znetarkdiiren AAentie-amtsdienststelle vorauleeen Pereonliche Vorspraohe bei der ArheiteamtedienetsteHe hat n)>r ilber deren Aufforderun« au erfoleen. Wer der voreeechriebenen Meldepflicht nioht naohkommt o(Jer in den Mplduneen unvolletiindaze oder unwahre Aneaben m-aoht. macht sich etrafbar. Klae^furt. 10. September 1944. Der Praeident dee Gauarbeiteamte »nd j Reiohetreuhander der Arbeit Karnten: ' gez: Dr. Knhlhaase. Bekanntmadiung Hber die Erfassunit und Beschlaunahme von fliiseitfen Kraft-stoffen vom 9 September 1944. Auf Grund der Anordnnne. die der BevollmiichtiKte fiir dae Ki-aftfahrwp«en unter dem 2. Septpmber 1H44 erlaesen hat. zebe inh im Auftraz der Reiehestelle fiir Minpral8I fiir den Bereich dps Wehrwirt.schaftebezirk« XVIII sowie der CdZ-Geiiiiete Unter-steiermark. Karnten iind K rain folzpndes bpkannt: 1. Alle fliiseieen Kraftetoffe. niimlich - Vereaeerkrnft.stoff (Fahrbenain). Dieeelkraftstof (nicht Erdiil RKl) und Traktoren-kraftetoff (Motorpnpetroleum* sind besohlaznahmt. Auezenommon sind dlojenisren Мепкеп. die den Verbrauchern flir den Monat Spptember ordnunjmmiiUiz ziizeteilt eind. Die b^nhlairnahmten Mencen diirfen nnr mit. Zu«timmiinz de« Ijan(Jeewirt«chai(«nmtee nir den Wfthrwirteohaftfeberirk ,XVI 11 Salzhnrc. oder m den be-setzten Gobieton mit Žustimmiincr des zuetSndieen Gnefs der ZiWlverwaltunz verbraucht oder verHniJert werden.^ , 2. Wer nach Ziffer 1 beechlaznahmte fHi.4size Kr.iftetoffe m Bis-entuni oder Gewahrsam hat., hat dieee unveraileliCT. spat«-stens bis zum 22. September 1944 nach folzendem Muster au melden: I. I oh beeitze folsrende Мешгеп an l>eschlaKnahmten fliteelKPn Kraftstoffen: a).....Liter Verzaeerkrattetoff. b).....kg Dieeelkraftetoff. o).....Liter Traktorenkraftetoff. II. Im Aueuet 1944 liabe ioh von folzenden Stellen...... ............■............... insgesamt foizende Zuteiluncen enhalten; a) ......Liter Verzaeerkraftetoff, b) . . • . kz Dieeelkraftetoff. e> • . • - inter Traktorenkraftetoff. Bed Behbrden oder Groflbetrdeben. die nacheeordnete Stellen oder eonetise AnBen- пжЗ Betriebeetellen mit eizenecn VerfUeunzs-recht ilber dort befindliche Kraftmtoffe unterhalteei hat die Mel-dung von den Leitem dieeer Stellen zu erfolzen. Die Mel dun g ist auch von denjenizen Vettrauchem. die ihre Znteilunzen von - anderen Stellen erhaltem. am diw Wirteohafteanit (baw. Straflen-verkehrstelle) mi emtattenL In deeeen Bereioh sich der Kraftetoff befindet. 8. Wer iricii dnirch BeeohAfifen. Vensoh-weieen oder Zurilck-halten van Kraftstoffen etrafbar zemacht hat. erlanzt Straf-freiheft. wenn er eeine BestKnde in Befolzunz dieeer Beetimmun« reohtzeitiz und VoUetiiiBdiz nWdet. Straffreiheit eretreckt eioh aoch anf Ordiioneeetraifen. 4. Wer dieeen Beetlmrnuneen TorsKtzHoh oder fahrlSeeiz ZHwiderhandelt. bat nach Artikel 1 der Verordnunz zur Sicberunz dee totalen Krieeseineatzes .vom 26. Aiuruet 1944 (RGBl. I. 8. 184) echwerste Strafe zu erwarten. 5. Dieee Beetimmunzen zel ten nioht: a) Plir Reichebahn oder Reich«poet, drie durch Sondererlafl erfaftt werden. b) fiir die Her-eteller iind Verteiler der der Meldepflicht Miterlie/reiiden Kraft-stoffe. die Verteiler iedooh nor in beziiz aiif diejenizen Kraft-etoffe. an deren Vertrieb eie znr Zeit beteilizt eind Salaburz. den 11, September 1944. Der RelchKHtatthnlter, _Landegwirtgchattgamt t. < Wehrwirtacliaftghezirk XV]II. Eierausgabe in der 46. Zuteilungaperiod* (21. Aasost bb 17. September 1944) Das Landiceernahrunzeamt Karnten zibt fiir den Reichsgau Karnten und ale Referat Emfihrunz und Landwirtschaft des Cd5^ fflr die Ixwetzten Gebiete Karntene und K rains hekannt: Da ftlr die 66. Zuteilunzeperiode auBer bereite verliiut-barten Bierabea^e nooh eine weitere Zuteihmz von Ricrn ze-plant iet. wipd den Verbrauchem nahezelezt. dde in ihrem Be-sitze befindliohen Reicheeierkarten bie bu dean (iemnachet erfol-zenden Aufruf aufzuibewahren. Klazenfnrt dem M. September 1944. __LandeserniihrunKeaiiil Kiirnten. Žalostni naznanjamo veeni TP aorodnlkom, prijateljem in znancem tužno v«et, da пал je 7apuntil M vedno nai nad vee 11 tihi *ln in brat Supan Marian. GMraitn. V cvetu mladosti, komaj 3S let star, je podlegel tetkim renam, zarobljenim na vihodni fronti Ljubi Marjan! V na*ih »rcih ostane* nepombljen. Cvet Tvojega življenja je Sel Iz domaieua vrta, a Tvoj duh je med nami. ki la T« molimo. Spavttj mtrno: Georeen, v septembru Ж4. talnjoil itarM Wensel InHarla: brat Tinmen«, Soldat; meatre Kriata, Karla in Johanna, ter oetalo aorodatvo. Jifa (xloboko potrta mati I' Tr vdova javlja vrnem aororl-• likimi in znancem ialoetno vest da je njen ljubljeni ein Johann Krajnz. Orenadier, v cvetoči mladoeti 21 let, dne 18. julija 1944. na vzhodni fronti padel. Dobri Johann! Domovina, ki .41 jo ljubil. In jAZ, Tvoja mati, Te ne bodo po« bili! Na »videnje nad zvezdami, kjer bo itamo mir in nobene vojne ve«! Domberf, Ifl. eept. 1944. MnjoHi Amalija, mati; Tranol in Tlako, brata, ob* na jnCnl fronti; brat r.nrtovlk, le na domu In oetalo ■oroditvo. Wissenswertes iiber die Regelan? der Sp^kntofielversorgmie Um ©inen reibunifAlosen Ablauf der S-peieekartoffelverwrjfUije auch in die^ein Wirtschaftejahr(» zu jfewahrleieten und die V«#-braucher vor Schadiiruauron zu bewahren. die auf Unkernitnae đ«f Beetimmuneftn zuriickzufubren eind 'isr w notwendi«. alle eia-(KchlaKrifiren Bp«tiimnun,«ron zueaiminorhzufaesen. d-ie Vere-ars:uiw«J. Die 77. ^utteilnnffKperiode) eteht den Verbrauchem attdi beuaf wi€ bereitig uaiter den amtlichen Ve rla-uth a run zen in def .vom 12./13. Ausrvwt 1€^ bekajmtgegeb^. dW Mofflichkeit offen. eicb entweder mlt den 3inen bie 22. Juii l(w ^letehendw Mencen an Soeieekartoffeln zwecke BinkeUerunjf im Herbst ^ira Klemverteilpr oder ddrekt beim Erzeusrer auf einmiU einaudocReD odor dae Speieekartoffeln weiterhin lauferwi au b*-Ziehen. м# AA Vereor^runiciszeitraum vom tS. November 1M4 bW s^hon den Verbranchem im Falle der Selbeteinkelte-rumr 1€0 ke Spnsekartoffeln au. Kleinetkrnder bie »a 3 Jahrea erhaiteu jedoch nur 50 kg Jene УеЛгапсћег. welche auoh in đieeem J ah re dae ihnen f#r • dae sranee vereortrun.ffe.iahr zut^tehenden Speieekartoffeln echon im Herbet von einnm Erzcuirer kaufen uwl eelbet elnlaeern wo41e^ miWen »unaehet die EinJcellenmfirsecheine Uieen. Zu dieeera mtiesen 6.ie ihren griinen Be«ugeflusweie fiir Speieekartoffeln fW die 6Q bie 77. Zuteilunseneriode bei ihrer %u@tandicen Karten#telk vorleeen. welolie eecen Abtrnnnumr eamtlicher Wochenabechn-ittt ипЛ enteprecberide Abetempeluns dee Stammabechnittes dee Be-zucr^aueweieee 2 Einkellernnge^cheine tlber je .W kg Šf)eiee-kartoffeln auecibt. Dieeen Stanimabschniitt haben die Verbraucher aufzu'bewahren. Der Umtauech der Bezugeaueweiee treeen Bin-keHervmeeecheine ha<" bis langstens 31, Oktober 1944 zju erfolgen. Nnch dieeem Таге werden keine BinkellerunjETSscheine mehr aue-eece^ben. .Die. BinkeJleruneeschoine miifw?en dem Hefemden Erzeusrer rieich»eitiir anlaOlich der Kartoffellieferung aueirehSndigt werden. let dem Verbraucher »u empfehlen. daB er eioh echon vorher mit dem in Fraee kommenden Erzeugc in Verbindung eetat ujvd sich die Liefernne der Kartoffeln eichert. ,„^pie Belieferung eelbet darf nw bie liincstene Ж December i944 ^j.rchcreftih rt werden . Diejeniffen Verbraucher, die ihre Binkelleruiwrekartoffeln bei wnem Kleinverteiler beziehen wolien. muBten dec Bezuseausweis bie zum 31. Auiruet 1^44 dem fCleinverteiler vorlejjren. Da die Ver-braucher zum Teil eret verepiitet in den Beeitiz dee griinen Be-zugeauew^-see fiir Speieekartoffeln (69. bie 77. Zuteilairufeperio^le) firelantrt ein(l wird dieee Frist bis lancsteus 30. September 1944 verlaneert. Bei der Ein^ellerung iiber den Kleinverteiler braucht aer Versorffun«Rhpreehtiete bei seiner Kartenetelle keinen Ein-keilerung^chein Ifwen eondem lecrt eeinen griinen BeeuKeaueweie einem Kieinvert(»iler nach freier Wabl vor Will Vereorgungi*-berechtiirte d-ie Einkellerune von 100 kg fUr die Geeamtvereor-giinMzeit vom 13. November 1944 bie 22. Juli 1945. go trenjit der Kleinverteiler vom Br^znirsaueweie alle 36 Wochenabechmtte ge-mein«am ab und beetatigt diie Obernahme der Belieferung dur<* Aufdruck eeinee F i rm en* t em pele auf di« hiefiir vorgee^henen Spalte^n T und 11 dee Stammathechnittee. welch er vom Vereor-gunspshereohtieton aiufanbewahren iet lo Will ein Verbraucher jedoch nur 50 kv einWlem, eo emd my 18 \л ochenabechnitte des Bezuasaueweisee zusammeniliangend ab-zutrennen In dieeem Falle iet nur eine der mit T und II bezeicb-neten Stel^n des Stammabschnittee mit dem Firmenstempel жш. vereeihen. 1ле Kleinverteiler haben diese sueammenhangenji getrennten Woohenal^chnitte geeondert beim zuetSndigen BmaV • ningeamt fKarteiwtelle) zur Auestellung eines BezueWieinee bW langetene 5. Oktober 1944 emzureichen. Aiwdriieklich eei darauf hingewieeen. daB die Vereomicjra-berechtigten. welche die Einkellorungekartoffeln beim Kartoffrf-anbauer oder beim Kleinverteiler bestellt hnben. die Kartoffpln, gobnld eie dem Lieferanten zur Verfugung etehen, in voller Hi)hd ubernehmen mdssen. E/s dijrfen somit nur jene Verbraucher EiTM kellerungen vornohmen. welche in der Lage eind. die ibneei za-stehenden Kartoffelmengen auf einmal zu iibemehmen. Fiir die Verbraucher welche eioh man-gele geeigneter BiiK laeerun^mdgliohkeiten keinen Wintervorrat echaffen konnen. iet auch ab der 69. Zuteilunesperiode. dae ist ab 13 November 1944, weitf^hin der lanfende Bozng vorgesehen. Die Belieferung erfolgt nnf Wrnnd der ei^elnen Wochenabechnitte dee eriinen Bezusre-ausweieee. deren Geltiingedauer aue dem aufgedruckten Datum га er«enen let. vN ochenabechnitte ffir zurfickliegende Versorgunge-zeiten durfen grundeatzHch nicht mehr bnliefert werden. Eine regHirajlBvffe und anetandeloee BelieferuDhg dieeer Vereortringe-da^ g^Bhrleietet. wenn die Speiee-r\I Mra iŽP'li? ^leicben Kleinverteiler.breoiren werden. Den Orf)6vcrbrmMohrremnnen аЧег Art пч^ћ wif -?& P". zuetandigen Ernilbningsamtem die Bf^zugecheine fttr Sneijekartoffein anf der Orundlage dee nachgewieeenon Verpflee-tenstandee und der festgeeetzten Rationeeatze fiir e,lne ode?, wenn es die Anlieferung^ ermogIipp, Wlen VI MariabilferstraRe 29, Los "oreand n ii eh 1т1.ч Fnlrt Kr« IslM'Hifsschiilr KriUiflmrK (Obrtna боЈл) l'ouk na obrtni S"U v Krain-burgu za Šolsko leto 1944 /45. se prične 15. Hc|)lcinbra 1944, >'pisovHJiJc in »prejem učencev se vrši v Krelsberufsschule (obrtna šola) v Krainburgu. Am Baumgairten 2/1. KJtvnateljstA'«. ZAHVALA Povodom tragične .smrti umrli? moje ljubljene scq>roKe, naše predobre in ne pozabljene mamine. bferke, sestre, tete in чл'ак111је. s^Hpe Pmwie Irrmann rej. BlasAHsdi. poštne uradnic«, se najpriRifneje aahvaljujein vsem za ротоЛ ki tolaibo v ;em tg^kem čamu. Radomle-Ljubljana, T eepteifibru 1944. žftJnJočl moprof; •!«, Helena, hčer; mati; geetra 1" ostalo lorodstvo ZAHVAI.A Ob iiepriOAkovani Izgubi našt; UraKe In dobre manie, oolronin atar« mame JASraiK HABIB :a bo* živel vetno. ABMnr-9awe, 8. aept. 1644. Moboko ialnjoAli Dragica Jeklltaeh, tanka; drn-f.tna BertonMl, t*r oatalo «o-rodatvn. .Javljamo lužno vest, vaen' TP sorodnikom, prijateljem in /.nam eni, da je naA ljubljeni ain, brat in etric Friedrich Miran Mataln« Gr#n*di#f, padel dn« M. jtmije *44., »tar Ae ne 1® tet — na Vzhodu. Mirane, Tvoje dobro вгое je nehalo bHl Ш podiva dale« od tiaa. — Naj TI bo lahka tuja ■'.emlja! Proeimo, spominjajte м ne т molitvi! Vlečni, T aeptembm Јв44. Mtarši BleetM in Marta MaMIn. hratje In taatre.