227ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
prevajanja v enega od obeh jezikov konference, ki sta bila nem{~ina in franco{~ina. Konferenca sama se je
odvijala v prostorih filozofske fakultete v Zadru, kjer nas je ljubeznivo sprejel tudi dekan fakultete, sicer pa
razen referentov ni bilo nobene publike. Po drugi strani pa je tudi res, da smo se udele‘enci, nekateri ‘e znanci,
izjemno ujeli in ker ni bilo udele‘enca, ki ne bi bil ve~jezi~en, je bila komunikacija v prostem ~asu zelo
intenzivna in smo bili vsi udele‘enci z njenim potekom in rezultati zelo zadovoljni. Septembra 2002 bo
zbornik konference tudi iz{el in v njem bodo objavljeni tudi nekateri referati, katerih avtorjev na konferenci
ni bilo. Obstaja tudi realno upanje, da bo do drugega sre~anja tudi pri{lo.
 Omenim naj le naslove referatov iz katerih bo ‘e razvidno, da je bil spekter problematike in geo-
grafske razse‘nosti kar velik. Prvi referat je imela Catherine Horel, ki je govorila o honvedih in ‘andarme-
riji v Hrva{ki in Slavoniji v letih od nagodbe do 1880. Avtorica pripravlja obse‘no monografijo o tej
tematiki in je predstavila v bistvu celoten koncept raziskave. Dilek Barlas iz carigrajske Koç univerze je
pripravila referat o nastanku in razvoju tur{ke republikanske mornarice od 1924 do 1939. Drago Roksan-
di je referiral o Vojni krajini v geostrate{ki strategiji Avstrije in Francije do tega podro~ja od francoske
revolucije do dunajskega kongresa. Zvijezdana Sikiri iz Zagreba je pripravila referat o pripravah na
ustanovitev narodne stra‘e v Zagrebu spomladi 1848. Zelo zanimivo in z arhivskim raziskovanjem bogato
podprto predavanje je imel Bernard Lory iz Pariza, ki je govoril o modernizaciji armade na primeru Bitole
v letih 1830 do 1894, ko je bila Bitola eden najpomembnej{ih tur{kih garnizonov v Makedoniji. O
razmerah v politiki in dru‘bi na Ogrskem med prvo svetovno vojno, kar je ozna~il kot ~as, ki je obdobje
od izklju~itve parlamentarizma do stanja boja vseh proti vsem, je referiral Péter Bihári iz Budimpe{te.
Arnold Suppan z Dunaja je pripravil referat o vladi Cvetkovi-Ma~ek. Slovenca sva bila Du{an Neak, ki je
govoril o izgonu Nemcev iz Slovenije in podpisani, ki sem pripravil referat o prvi svetovni vojni v
slovenski memoaristiki. Zanimiv je bil referat Erwina Schmidla z Dunaja o mednarodni mirovni operaciji
v Albaniji 1913–1914, kot zgodnjem primeru voja{kega anga‘maja na kriznem podro~ju v jugovzhodni
Evropi. Zadnja dva referata sta bila posve~ena zadnjemu desetletju preteklega stoletja, in sicer je Elisabeth
du Réau iz Pariza govorila o politiki Francije, Nem~ije in Velike Britanije ob vojni na Balkanu, kar je
dopolnil Pierre Mélandri tudi iz Pariza, ki je govoril o ZDA in vojni v Jugoslaviji 1991 do 1995.
 Lahko re~emo, da je bila konferenca zanimiva, referati zelo solidno pripravljeni in le {koda je, da ni bilo
napovedanih kolegov iz Srbije, Bolgarije in Albanije, saj bi njihova prisotnost {e bolj zajela skoraj celotno
podro~je jugovzhodne Evrope in problematiko, ki ji je bilo doslej nemara res posve~eno premalo raziskav.
Franc Rozman
33. letna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek
slavisti~nih {tudij,
Washington D.C., 15.–18. november 2001
Vsakoletna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek slavisti~nih {tudij (American Association
for the Advancement of Slavic Studies) je potekala od 15. do 18. novembra 2001 v Washingtonu D.C.
Tokrat je potekala v senci dogodkov 11. septembra, vojne v Afganistanu, ostrih varnostnih ukrepov na
ameri{kih letali{~ih (stra‘ili so jih do zob oboro‘eni vojaki ameri{ke vojske) ter zamud in odpovedanih
letov. Zaradi tega je bila udele‘ba nekoliko manj{a kot prej{nja leta. Tako se v strahu pred morebitnimi
novimi teroristi~nimi napadi tega letnega sre~anja niso udele‘ili mnogi stalni udele‘enci iz prej{njih let
(tudi iz Slovenije), odpovedanih pa je bilo tudi nekaj panelov.
@e prvi dan konference je Society for Slovene Studies pripravila panel o spregledanih in zapostav-
ljenih razumnikih v obdobju slovenskega komunizma, ki ga je vodila Leopoldina Plut-Pregelj (Univerza
Maryland). Mirjam M. Hladnik (ZRC-SAZU) je v referatu o ‘ivljenju in delu Angele Vode pripravila oris
njenih del in orisala njeno ‘ivljenjsko pot v obdobju med obema svetovnima vojnama. Ker se je Vodetova
‘e med vojno raz{la s komunisti in po drugi svetovni vojni prakti~no ni bila ve~ prisotna v slovenskem
literarnem in kulturnem ‘ivljenju, je Hladnikova predstavila tudi zgodbo o odkrivanju te nadarjene pisa-
228 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
teljice. V nadaljevanju panela je bil predstavljen prispevek z naslovom »Edvard Kocbek med poezijo in
politiko«, ~igar avtor Andrej Inkret z ljubljanske univerze  pa se leto{njega sre~anja ni udele‘il. Potem, ko
je kot zadnja svoj referat o »zamol~anih ljudeh« za ‘elezno zaveso predstavila {e Alenka Puhar iz ~asopi-
sne hi{e Delo, je sledil {e komentar Petra Vodopivca (INZ), v okviru katerega se je razvila razprava o tistih
zamol~anih v domovini, ki so po drugi svetovni vojni od{li v emigracijo.
Zanimiv je bil tudi panel o slovensko-ameri{kih odnosih s podnaslovom »Razumevanje prihodnosti
skozi preteklost«. Panel je organiziral in mu tudi predsedoval Karl W. Ryavec z Univerze Massachusetts v
Amherstu, sodelovali pa so {e: Ernest Petri~ (prvi slovenski ambasador v ZDA in tedanji slovenski ambasa-
dor pri OZN v New Yorku), Mark E. Ryavec (nekdanji ~astni konzul Republike Slovenije v Los Angelesu)
in Charles J. Bukowsky (Univerza Bradley). Panela se zaradi zadr`anosti ni udele`il napovedani James L.
Oberstar, ~lan ameri{kega Kongresa in predsednik Komiteja za transport v ameri{kem Kongresu, saj so
ravno v tistem ~asu v Kongresu sprejemali zakon o varnosti na ameri{kih letali{~ih. Omenim naj {e, da je
kongresnik Oberstar slovenskega porekla in je odigral pomembno vlogo v za~etku devetdesetih let 20.
stoletja, ko so ZDA priznale Slovenijo kot samostojno in neodvisno dr`avo. ^eprav je Ernest Petri~ ocenil
ameri{ko-slovenske odnose kot zelo dobre, pa se je posvetil tudi nekaterim problemom v teh odnosih. Pri tem
je omenil zlasti na akcije »nekaj deset ameri{kih dr`avljanov slovenskega rodu, ki so se v ZDA priselili po
drugi svetovni vojni«, ki opozarjajo na prepo~asno vra~anje nacionaliziranega premo`enja s strani slovenske
dr`ave. Na Petri~evo minimaliziranje problema so se odzvali prizadeti s tem, da so razdelili udele`encem
panela reprint ~lanka Vladislava Bevca z naslovom Property Restitution in Slovenia – Ten Years of Procrasti-
nation, ki je iz{el v South Slav Journal (jesen-zima 2001), ter dokument Zdru`enja lastnikov razla{~enega
premo`enja z naslovom Proposals to Eliminate Discrimination in the Proprety Restitution  Process in
Slovenia. Oba dokumenta politizirata prepo~asno vra~anje premo`enja in ugotavljata, da je vzrok po~asnosti
v politiki vlade Republike Slovenije, ki naj bi iz politi~nih razlogov zavla~evala z vra~anjem premo`enja. Iz
tega panela je potrebno omeniti {e prispevek Marka E. Ryavca, ki je opozoril na – po njegovem mnenju –
premajhno zavzetost vlade Republike Slovenije za sodelovanje s Kalifornijo in nekaterimi drugimi ameri{kimi
zveznimi dr`avami, zlasti na gospodarskem podro~ju. Na Ryavcevo mnenje je odgovoril Ernest Petri~, ki je
poudaril, da je to stvar prioritet vlade Republike Slovenije.
Precej{njo pozornost je pritegnil tudi panel o identiteti in varnosti v srednji in jugovzhodni Evropi v
novem tiso~letju, kateremu je predsedovala znana specialistka za jugoslovansko armado Robin Allison
Remington. Udele‘enci panela so se ukvarjali s problemi Bosne (Francine Friedman, Univerza Ball State),
narodnostnimi politikami v srednji evropi (Carol Skalnik-Leff, Univerza Illinois v Urbani-Champaign) in
ekonomskimi dilemami na poti k ustvarjanju Evrope (Laszlo Karl Urban, Ameri{ka katoli{ka univerza).
Veliko zanimivega je obetal tudi panel z naslovom »Razmi{ljanja o prihodnosti Kosova«, ki mu je
predsedoval Paul S. Shoup (Univerza Virginija). Vendar pa panel na `alost ni zbral razli~no misle~ih,
ampak samo tiste, ki so menili, da mora Kosovo ostati del Srbije oziroma ZR Jugoslavije. Tako je Du{an
Batakovi} (In{titut za balkanske {tudije, Beograd) razmi{ljal o kantonizaciji Kosova kot poti k demokra-
tizaciji, Du{an Kora~ (gostujo~i profesor na Univerzi Maryland v College Parku) o Kosovu kot zgodovini
in prihodnosti, Ljubica Dragana Popovich (Univerza Vanderbilt) pa o prihodnosti Kosova.
Panelu z naslovom »Zdru`evanje dveh zgodovin: Slovenci, ki so zapustili svojo domovino v letih
1945–1947 in usoda njihovih arhivskih materialov« je predsedovala Carole R. Rogel (Ohio State Univer-
sity).  France Dolinar (Arhiv Republike Slovenije), se konference ni udele`il. Njegov referat je prebrala
Jera Vodu{ek. Prof. Dolinar  je v svojem prispevku obravnaval vpra{anja nekaterih vodilnih ~lanov
klerikalnega bloka, ki so se kasneje izselili v ZDA. Jera Vodu{ek-Stari~ (Univerza v Mariboru) je obrav-
navala nekatere izbrane liberalce, Matja` Klemen~i~ (Univerza v Mariboru) pa je v svojem prispevku
obravnaval usodo dokumentov o izselitvi in delovanju v ZDA dr. Mihe Kreka in {kofa Gregorija Ro`mana
ter njuno delovanje v ZDA. Zanimiv je bil tudi panel, ki je obravnaval poljsko, ~e{ko in mad`arsko
politi~no emigracijo z vidika za~etkov hladne vojne v ZDA, kateremu je predsedoval Roman Szporluk iz
harvardske univerze. Istvan Deak (Univerza Columbia) je obravnaval mad`arsko, Igor Lukes (Univerza
v Bostonu) ~e{ko, Piotr Stefan Wandycz (Univerza Yale) pa poljsko politi~no emigracijo.
Za slovenskega zgodovinarja je bil zanimiv panel o mestih in narodih habsbur{ke monarhije, ki mu je
predsedoval Robert Nemes (Univerza Colgate). Referati so obravnavali tri izbrana mesta nekdanje
habsbur{ke monarhije v poznem 19. stoletju in sicer Lvov (Harald Binder), Prago (Alena Simunkova;
Univerza Kalifornija v Riversidu) in Eger na Mad‘arskem (Nancy Meriwether Wingfield; Univerza
229ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Northern Illinois). V ta kontekst lahko {tejemo tudi panel z naslovom »Vzhodnoevropski emigranti in
politika v starem svetu«, v okviru katerega je Judith Fai-Podlipnik (Univerza Southeastern Louisiana)
obravnavala politiko mad‘arskih emigrantov, Jason Vui} (doktorant z Univerze Indiana) pa zanimivo temo
z naslovom »Za Stalina, Tita in ameri{ke sindikate; priseljenska srbska skupnost in rde~a nevarnost v
50. letih«, kjer je predstavil reakcijo srbske skupnosti na protikomunisti~no histerijo v ZDA v 50. letih.
Panel z zanimivim naslovom »Od pape{kih bul do miru, ki so ga vsilili Ameri~ani v Bosni in
Hercegovini« je obravnaval dana{nji hrva{ki pogled na Bosno in Hercegovino (Ante Cuvalo, Joliet
College), hrva{ko kulturo v Bosni in Hercegovini (Anita Mikuli-Kova~evi}, Univerza v Torontu), daytonski
sporazum iz leta 1995 ter genezo, sedanjost in prihodnost Bosne in Hercegovine (Ivo Soljan, Grand Valley
State University) in hrva{ko prisotnost v kulturni zgodovini Bosne in Hercegovine (Frajo Topi}, Teolo{ka
fakulteta v Zagrebu).
S problemi nekdanje Jugoslavije se je ukvarjal tudi panel z naslovom »Narodnosti v Jugoslaviji med
obema vojnama«, kateremu je predsedoval John R. Lampe (Univerza Maryland). Udele`enci panela so
posku{ali definirati hrva{ko identiteto v okviru medvojne usta{ke teorije (Mark Biondich, Univerze v
Torontu), predstaviti srbsko vpra{anje v medvojni Jugoslaviji (Du{an J. Djordjevich, Univerza v Stanfordu)
in predstaviti etni~no identiteto na pragu druge svetovne vojne, oziroma dilemo, ki je prakti~no ni bilo: ali
jugoslovanska identiteta ali srbska ali hrva{ka identiteta (Laurie West Van Hook, Zunanje ministrstvo ZDA).
Za udele‘ence iz Slovenije je bil {e posebej zanimiv panel »Kontinuitete in spremembe v pos-
tkomunisti~ni Sloveniji«, kateremu je predsedoval Timotiy Poga~ar iz Bowling Green State University.
Frane Adam (Univerza v Ljubljani) je prispeval referat »Formiranje elit in prihodnost demokracije v
Sloveniji«, Tatjana Bajuk Sen~ar (ZRC SAZU) je v svojem referatu predstavila ekonomsko vpra{anje v
slovenski postkomunisti~ni identiteti, Jurij Fikfak (ZRC SAZU) pa je predstavil stare in nove simbole
Slovenije v obmejnih regijah. Ravno tako je bil zanimiv tudi panel o vzhodnoevropskih politi~nih emi-
grantih in dejavnostih ameri{kih vohunskih slu‘b, {e zlasti referat Johna R. Schindlerja o jugoslovanskih
emigrantih in zahodnih posebnih slu‘bah v letih 1945–1950, ki naj bi posku{ali spreminjati oblast v
Jugoslaviji. Precej{nje pozornosti je bil dele‘en tudi referat Zoltana Baranyja (Univerza Teksas, Austin),
ki je v okviru panela o {iritvi zveze NATO predstavil optimisti~no in realno sliko o stanju slovenske in
romunske vojske ter dr‘ave z vidika njunih mo‘nosti za pristop k tej voja{ki zvezi.
Seveda je v okviru letne konference bilo organiziranih {e veliko panelov z zanimivimi vsebinami, ki so
ravno tako pritegnile precej{njo pozornost. Ker je bilo vseh panelov preve~, da bi jih lahko opisal v tem
poro~ilu, sem se omejil le na tiste, ki so se mi zdeli najbolj zanimivi za slovenskega zgodovinarja.
Ob vsem omenjenem lahko poro~ilo sklenemo z ugotovitvijo, da je bila tudi ta konvencija strokovno
koristna in potrebna. Pokazala in opozorila je na mnoge oziroma kar pre{tevilne probleme na vseh
podro~jih vsakodnevnega ‘ivljenja, ki izvirajo iz preteklosti in se odpirajo {e danes v de‘elah nekdanjega
komunisti~nega sveta in zavirajo »normalen« razvoj oziroma sodelovanje omenjenih de‘el z dr‘avami
zahodne Evrope in ostalim razvitim svetom.
Matja‘ Klemen~i~
Mednarodni znanstveni simpozij: Demokrati~na opozicija
Slovenije – ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije
Maribor, 22. – 23. november 2001
Na Pedago{ki fakulteti v Mariboru je pod ~astnim pokroviteljstvom ministra za zunanje zadeve
Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla v dneh od 22. do 23. novembra 2001 potekal mednarodni
znanstveni simpozij o Demosu, ki ga je oddelek za zgodovino Pedago{ke fakultete v Mariboru pripravil
v sodelovanju z oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, In{titutom za novej{o zgodovino
iz Ljubljane ter Zvezo zgodovinskih dru{tev Slovenije. Predsednik organizacijskega odbora dr. Darko