-----   399   -----
Dopisi.
V Pragi 30. nov. + (Fugner mrtev — volitve — grof Lazansky — deželni zbor — Skrejsovsky — Matica — Zvonar.) — Vsako pot sem z veseljem za per6 prijel, ko sem imel „Južnemu Sokolu" kaj povedati o njegovem severnem bratuv Danes je to inako. Da bi mi ne bilo treba pisati! Črne zastave so vihrale pretekle dni z veličastne telovadnice; pred vhodom sta stražila Sokola, okoli leve roke vil se jima je črni flor; neštevilna množica ljudi vrela je k vratom in srečen je bil, kdor se je noter preril. Na „Sokolišču" pa so bila okna zagrnjena, stene s črnimi zagrinjali pokrite , z galerije so visele velike črne zastave pa društveni prapor zavit v črnem floru; plinova svečava je razsvetljevala temne prostore. Sred sokolišča je stal velikanski mrtvaški oder obdan z mnogimi vrstami voščenih sveč in zelenih cipres; na vrhu pa je ležal ljub-
------    400   ------
Ijeni ^starosta" Fugner, utemelitelj prvega „Sokola." Okoli odra je stražilo deset Sokolcev z mečem v roci; al niso bili več oni veseli obrazi, ki smo jih bili vajeni videti pri telovanji in   pri izletih.    Mož,   ki jim je postavil velikansko poslopje,  ki  so ga ljubili ko svojega očeta, ležal je zdaj mrtev med njimi.    Al ne le Sokol, marveč vsakdo, ki ga je poznal, moral ga je spoštovati, kajti   bil  je   v vsakem   oziru izgled izvrstnega občana. Zato je  bilo   tudi   žalovanje vseobčno,   in pri pogrebu snidlo   se  je   kakih  50.000  ljudi,   pa   bili so  Cehi ali Nemci.    Z okenj  njegovih prijatlov vihrale so črne zastave ,  in videli smo jih tudi  pri   sicer prav odločenih Nemcih.    To se je pokazalo tudi pri pogrebu. Da si je bil pogreb v vsakem oziru pravi sokolski pogreb, vendar   so   se   ga   vdeležili   ljudje   vseh   stanov   in   vsake stranke.    Najpred   stopala  je   četa   „Sokolov",   potem mnogo pevskih in   druzih društev,   deputacije zunanjih Sokolov z zastavami,   mestni  odbor  in  mnogo ine odlične gospode.  Kraj pogrebcev svetili so Sokoli ž bak-ljami.   Med pogrebci videli smo   tudi začasnega državnega namestnika grofa Lažansky-ga, deželnega glavarja in mnogo  plemenitašev.    Druga  četa   „Sokolov"   sklepala je sprevod. Žalostni pogled na velikem Vaclavskem trgu se ne da popisati.    Mislite  si  tisoč  in tisoč ljudi, vse tiho,   med   tem  pa neštevilno Sokolov v prekrasni obleki s črnimi flori,   dim   smolnatih   bakelj ,   žalostno petje „Hlaholovo", pa zopet žalostna godba.    Tukaj je navada, da se mrliči vozijo;  ako se pa nosijo, neso se le do konca mesta, kajti pokopališče je dalječ od mesta; al naši „Sokoli" nesli so svojega očeta do groba. Vsi udje „Sokola" nosijo   do 14. dne po njegovi smrti črni flor.    V mnogih cerkvah bile so  že zadušnice,  in tudi po deželi imeli so  Sokoli  črne maše za ranjega Fiig-nerja, ki je vstanovil prvega slovanskega »Sokola." Bilo je Fiignerju  še   le 44 let;   končal je   8 latinskih šol, potem je šel v Trst h kupčijstvu; na to je obhodil Francozko, Angležko, Belgijo, Švico,  in je prevzel trgovino po svojem očetu.    Leta 1854 pustil je trgovstvo ter  prevzel   glavno   agencijo   tržaškega   zavarovavnega društva, predlanskim pa je postal ravnatelj nove češke hipotekične banke.   Zraven tega je bil ud mnogih društev ,  ter se je vedno pečal z znanostmi, posebno pa z godbo.    Naj mu bo žemljica lahka!   — V pondeljek je bilo  v  naši mestni srenji   zopet  prav  živo^   Volili smo 30  novih  zastopnikov v mestni  odbor.    Ceska in nemška stranka  ste  priporočali vsaka   svoje kandidate, ter   se  z vso močjo  za-nje poganjali.    Izvoljenih je 23 čeških, pa le 7 nemških odbornikov.    Te številke dosti iasno pričajo o razmerah v našem mestu. — Naše poli t i čin o stanje je  tako zamotano,   da   ne vemo,   pri čem da  smo;   vendar pa do zdaj  še zmiraj le dobrega pričakujemo.    Vi ste  dobili  novega  državnega namestnika, da si niste bili brez njega; mi ga pa še zmiraj pogrešamo, odkar je šel g. Belkredi na Dunaj.   Z začasnim namestnikom   grofom Lažansky-m pa nismo nič kaj zadovoljni;   kajti   oktobrovim   slovesnostim   ni   bil preveč prijazen.    Od  tistega  časa  je   bil Lažansky   že enekrat na Dunaji, in govorili so, da utegne on biti cesarski namestnik.   Ne vem Vam o njem povedati pravo, ali   sledeča   dogodbica  je   karakterističina.     Poslušavci tukajšnjega vseučilišča  so nabirali podpisov na prošnjo deželnemu zboru, naj bi se vpeljala popolnoma narodna ravnopravnost  na tukajšnjih visokih šolah.   Podpisovalo se  je  v akademični čitavnici.    Kar pride policijsk komisar ter pobere dve poli podpisov, naslanjaje se na to, da je  to proti  družbenim postavam.    Predsednik se je sicer prepričeval, da podpisov ne nabira društvo, ampak akademikarji sami.   Al to ni veljalo.  Zato se je podalo pet akademikov naravnost  k g. Lažansky-mu,   da  jim povrne one dve poli.   Gospod grof jih je prav prijazno
sprejel, ter jim rekel, da kar se tiče narodne ravno-pravnosti na vseučilišču, se bo on vedno potegoval za največo ravnopravnost obeh n&rodov; al to se ne da vse mahoma izpolniti; sicer pa bi on svojemu imenu sramoto delal, da bi hotel biti Nemec; kar se pa tiče podpisov, bode poskrbel, da se ta stvar natanko preišče. Prošnjo s 306 podpisi oddali so akademiki g. Riegerju, da jo izroči deželnemu zboru. Na konfiskovanih polah je nekaj čez 400 podpisov. — Predvčeranjim se je začel deželni zbor. Ob pol enajstih bila je slovesna sv. maša, potem pa so se podali poslanci v zbornico, pred ktero jih je pričakovala kompanija mestnih strelcev z zastavo in z godbo. Govorilo se je, da bo že v prvi seji imenovani novi deželni cesarski namestnik; al ni se zgodilo. — Gosp. Skrejšovsky, vlastnik „Po-litike", je amnestiran , in bo v kratkem zopet kandidiral za poslanca na deželni zbor. — Ceska Matica je imela letni zbor. Blagajnik je sporočil, da Matica mora za prihodnje leto potrošiti 6557 gold., tedaj tretjino glavnice „Matice slovenske!" — Slavni godbeni profesor gosp. Zvonar je umrl. Slovesen pogreb je bil v nedeljo.
Iz Goriškega. (O sept. manifestu^) — Da nemški poslanci, ki nemško ljudstvo zastopajo, glasujejo zoper septemberski manifest, ni čuda, kajti njim gre za obveljavo nemške centralizacije in supremacije čez vse druge narode. Da je pa večina kranjskih poslancev se zoperstavila zahvalnici za omenjeni manifest, tega mi Primorci zapopasti ne moremo, in povem vam, da vsak, Slovenec pa tudi Lah, celo naši buro-krati, ali kdor se le nekoliko s politiko peča, vsi ne-voljni ugibajo vzrok obnašanja tacih poslancev, ki sploh ne nemško, ampak slovensko ljudstvo zastopajo, kte-remu niti nemška centralizacija, niti nemška supremacija po volji in sreči biti ne more. Septemberski manifest kaže drugo, pravo pot. Res je, da naša primorska mesta niso slovesno obhajala septemberskega manifesta; al zagotovljam vas, da nič manj veselo sprejet je bil od vsacega Primorca, ki se zaveda avtonomije in ni prenapet Nemec. Očitna priča tega bodo zahvalnice, ki se bodo v kratkem od vseh primorskih zborov enoglasno sestavile in poslale do prestola Njih Veličanstva. Naše trdno prepričanje, da le na federalističini podlagi se more Avstrija najbolj prepričavno in srečno vladati, ker federalističini sistemi se utegnejo naposled vendar tudi Ogri udati, ako niso zaraščeni v pogubivni dva-lizem. Toraj je vseh nas primorskih Slovencev edino geslo federalizem, ne manj kot Lahov živa parola: federalizem! Trikrat slava Njih Veličanstvu Franc Jožefu L, ki so nam septemberski patent podarili!
Ivan G-k,
V Senožečah na  sv. Katarine dan. **  —   »Au-diatur et altera pars", to je prislovica, ktera me nehote sili nekoliko vrst spisati v porazumljenje spisa   „0 pogozdovanji Krasa",   ki se bere v 43.,   44.  in 45. listu „Novic",   kakor tudi o spisu v štev.   46. „Novic" pod črko M.   Nadjam se, da ravno gori rečeni prislovici na ljubo, bojo „Novice" vzele tudi moj spi3 v svoj list. *) Senožeška srenja je po gozdni odvezi od kneza Porcia dobila 2 gozdna dela,  in sicer prvi del v „Lozi", kjer je samo mladje, med kterim nahajaš k večemu drevesca kakih 3—4 palcev debela, so pa v taki goščavi, da jih pride več ko 2000—3000 na oral.    Kjer je  pa  nekdaj le preveč sekano  bilo,   tam se dobijo tudi grčavi štori. Drugi del hoste je hrastovina v „Brdeh" ,   to je  hosta, kjer so ostanki nekdaj, še celo pred malo leti,   lepega
*) Zmernih in dokazavnih  odgovorov ne morejo vrednistva  odbijati, in to toliko manj, ako se razjasnijo misli na vsako stran.
Vred.
------    401    ------
hrastovega gozda, v kterem se pa zdaj komaj potrebna naštel dobiva.    Iz teh gozdnih delov, ki obsegata okoli 800 oralov hoste brez nizkega grmovja,   ki   za nobeno rabo ni, si mora 112 posestnikov les za kurjavo, orodje in pohištvo priskrbeti.    Po razdelitvi, ki se je v srenj -skem zboru zgodila — pri kterem je  tudi pisatelj gori omenjenih spisov, je na teh 112 posestnikov, kteri gozdno pravico imajo, 1600 voz drv odločenih.   Ko je hrastovi gozd v Brdah zavoljo nastelja potreben, — Bog obvari nas ognja,   kje  hoče  potem Senožečan les za pohištvo dobiti, ako zdaj gozd izseka! — je bilo v srenjski seji 24. avgusta t. 1. sklenjeno,   naj   se  tretjina za letošnjo zimo potrebnih drv iz   tistega   dela Lože   vzame,   kjer že dolgo časa sekano ni bilo, in sicer po načinu gozdnega trebljenja,   pri kterem naj bi se močneja debelca puščala, ker bi ta potem spesnejša rastla.   Da bi se pa v Loži škoda ne delala, so se srenjski odborniki zavezali,  brez plače  z gvardjanom, gozdnem čuvajem vred ob dnevih, ki so za sekanje odločeni, v Ložo hoditi in sekanje   nadzorovati.    Posamesni  požrešnosti  in  tedaj tudi občini  škodi  v okom priti,  je   vsakter  posestnik kup lesa za en voz nasekal,  in po končanem   delu se je za posamezne  kupe srečkalo.   Iz tega  se vidi,   da srenjsko predstojništvo za ohranjenje gozda skrbi, se pa tudi truda ne boji, akoravno dopisnik to gozdno gospodarstvo „pogubljivo" imenuje! Kako je to, da dopisnik še le letos vidi, kako se gozdi uničujejo?   Kje neki je takrat bil,  ko so nekteri po 120 do 130 voz najlepših dreves iz gozda vozili, ko jih zdaj le 32 dob6.    Ali ni senožeška srenja pred 2 letoma 7000 smrek in jelk zasadila? Kako tedaj more biti, „da v Loži ne enega je-lovega ali borovega  drevesca  ne najdeš,   razun kar je v 3  do 4 letih  na  knez  Porcijevem   delu  gozda   bilo zasajenega?"  Zakaj ne omeni v svojem spisu semenja-kov v Loži  in v Brdih,   kjer je  srenja nad 1 milijon smrek, jelk in borov zasejala in kjer zdaj že do dveh let stoje?    Kako to,   da  ne  bi bilo drevesnic?  ali nimajo   pred   dvema   letoma   novonapravljenih   gospodje žl. Grarcaroli, Deak, Demšar, Mahorčič in Mušič, ki so kaj prijetne na pogled.   Ali mar ni bil dopisnik pri letošnjem srenjskem zboru 4. marca pod št. 32, v kterem je bilo sklenjeno,   da  mora vsak  senožešk posestnik 5 sadnih drevesec zasaditi, kar je tudi sam rad ali nerad storil?    Čudno je tudi, da ne ve, da je gosp. Demšar, tukajšnji učitelj, že lansko leto sadjorejo teoretično pod-učeval,  preteklo  leto  pa teoretično v šoli in praktično na svojem lastnem   vrtu učil;   očitne   skušnje   preteklo šolsko leto pa so  obilo pokazale,   da nauk njegov   ni bil brez koristi.    Da v Senožečah občinske drevesnice ni, je res; temu pa ni krivo ne srenjsko predstojništvo ne nadzorništvo šolskega zaloga,   od  kterih pisatelj to terja.   Srenja namreč je že kneza Porcia naprosila, naj bi ji za drevesnico pripraven  kraj dal;  dopisnik mora to sam vedeti, ker je to prošnjo podpisal; al srenja ni bila uslišana. Zdaj pa se pogodjujejo s knezom zastran najema omenjenega prostora na več let.    Tudi je nadzorništvo šolskega zaloga hotlo za šolo že narejeni drevesnici kupiti, pa zavoljo prenapete cene se je kupčija razdrla. v                                                     (Kon. prih.)
Il Železnikov 22. nov. — Novi časi donašajo nam tudi v marsikakem oziru novih šeg in navad; zlasti pa dandanašnje ne mine kmali kaka važnejša dogodba, da bi se ne praznovala s kako slovesnostjo, ali zaznamovala tudi s kakim posebnim spominkom. — Ker naše „Novice" od nekdaj posebno rade o narodskih šolah kaj poved6, jih poprosimo, naj zapišejo v svoje zgodovinske liste tudi to, da je tukajšnja farna učilnica obhajala preteklo šolsko leto 1865 prvo petdesetletnico svojega obstanka. Se ve, da to samo na sebi ni nobena znamenitost;   bolj   pač   pa  zasluži to javno ome-
njeno biti, da se je v stalni ta spomin vtemeljila pri nas farna bukvarnica, ktere naš kraj toliko bolj potrebuje, ker je prebivavstvo za branje res prav hvale vredno vneto. — Da bi se tej blagi napravi pomagalo bolj na noge, je dozdaj neki neimenovan prijatelj naše občine daroval za nakupovanje knjig 50 gold.; — naš rojak prečastiti g. Anton Pintar, župnik zaliloški, so poklonili vse dosedanje tečaje „Novic", tukajšnji gosp. kaplan Jern. Babnik pa šest tečajev „Danice". Ker je naša šola vpisana ko dosmrtni ud v družbo sv. Mohora, je bilo sklenjeno, da bo tudi ona prepuščala vse od omenjene družbe prejete knjige farni bukvarnici, ker bo iz le-te tako vsaki tukajšnji farau, tedaj tudi šolska mladina bukve na posojilo sprejemati zamogla. — Radi storimo to, kar tudi sveta dolžnost od nas zahteva; rečemo namreč: Bog povrni dobrotnikom stotero, kar so v ta blagi namen darovali. Ker je pa po starem pregovoru: „zahvala za prejeto tudi prošnja za prihodnje" — in da „vrtec naše farne bukvarnice" poprej kaj več dobrega sadii obrodi, se predrznemo poprositi za kak pripomoček, bodi si v knjigah ali denarnih doneskih, vse naše zunaj doma bivajoče rojake, in tudi tiste ptuje gospode, kterim je bila naša ljudska šola prva učenica in jim tako rekoč odprla pot do više izobraženosti in omike. Vsaki tudi mali dar se bo s hvaležnostjo sprejel; imena dobrotnikov pa bodo vpisana v „ustano-viino pismo železniške farne bukvarnice", in tako ohranjena hvaležnemu spominu sedanjega in prihodnjega rodii. Upamo, da se nam ta prošnja ne bo zamerila, toliko manj, ker „kdor prosi, varno nosi" in s tem nismo nikomur nič po sili vzeti namenili.   Zdravo!
Jo s. Levičnik.
Iz Ljubljane. — V nedeljo in torek je sprejemal novi c. kr. deželni poglavar duhovske in svetne ces. oblasti, deželni in mestni odbor, kteremu je med dru-zimi prijaznimi besedami rekel, da želi, da bi kmali nehal biti ptujec v deželi.
— (Iz kupčijske iy obrtnijske zbornice.') — 2. dne tega meseca je bila vpričo ces. komisarja volitev dveh deželnih poslancev v tej zbornici namesto gosp. barona Mihaela Zoiza in gosp. Lukmana, ki sta izstopila iz deželnega zbora. Prejšnji dan popoldne je prišel predsedniku zbornice v roke protest zoper to, da so gospodje Lukman, Samasa, Holcer hi Malic bili tudi povabljeni k tej volitvi, in da se jim po takem priznava volitna pravica, ker po svoji lastni odpovedi niso več udje zborničini in po odpovedi tudi niso več v sejo prišli. Reklo se je v protestu, da so ti gospodje pismeno odložili svoj mandat, in da je zbornica v svoji zadnji seji 25. novembra to odpoved na znanje vzela in izstopivšim gospodom zahvalo izrekla za njih dozdanjo delavnost; po vsem tem tedaj nikakor ni mogoče, da bi ti gospodje, ki niso več v zbornici, še imeli volitno pravico; naj se tedaj popred to odločno reši, in zato preloži volitev na pozneji čas. Ta protest je predložil predsednik c. k. deželni vladi, ki pa je odločila, da ni treba preložiti volitve, ker postave deželnega volitnega reda, ki so dane za volitev druzih vrsta poslancev, tudi veljajo za kupčijsko in obrtnijsko zbornico in da ona se ustanovi ali vsa kakor volitna komisija, ali da izmed sebe izvoli ožji volitni odbor, ki potem sam po sebiprevdari in odloči vrsto volivcev zastran njih pravice. — Ko se je 2. dne t. m. zbrala zbornica, se je na tej, po c. kr. deželni vladi zaznamovani podlagi vsa zbornica odloČila za odbor, ki ima pretresovati volitno zadevo. — Potem se je jelo govoriti o volitni pravici imenovanih štirih gospodov, in odbornika Jožef Pleiweis in Janez Horak se čudita, kako da gospodje, ki so se pismeno odpovedali zbornici in so tudi že izostali iz seje, tedaj tudi djansko   potrdili  svojo besedo, — kako,   da ti
------    402    -----
gospodje se zdaj morejo volitve udeležiti, ki je le pravica odbornikov? kako, da so bili v volitev klicani? Udarjalo se je v tem tudi na nesramne besede „Trie-sterčine", ktera je unidan tako govorila, kakor da bi bile po odstopu unih gospodov ostale samo smeti v zbornici! brez premislika na to, ktera stran je poslednja leta več delala in se trudila za blagor obrtnijstva in kupčijstva v zbornici. Posebni vzroki — se je reklo — morajo tedaj biti, da gospodje, ki so že slovo dali zbornici, se nenadoma prikažejo v nji! Naposled se je glasovalo pismeno o tem. Pri glasovanji se je skazalo, daje večina odrekla njim pravico volitve. Odstopili so tedaj ti gospodje s protestom in še drugi ž njimi, in ostalo jih je le 8 pri volitvi. Volilo se je potem in izvoljena sta bila gosp. Horak, neprestra-šeni zagovornik vsega, kar je na blagor obrtnii domači in na korist narodu našemu, in gosp. Zevnik, trgovec in posestnik, na kterega tudi dežela s zaupanjem gleda. Kadar deželni zbor potrdi nove volitve, stopita omenjena gospoda v deželni zbor, kteri potem le še enega poslanca pogreša iz vrste velikih posestnikov.
—  Gr. Rihar, začasni organist stolne naše cerkve, dal je na svetlo 13'dosedaj še nenatisnjenih napevov iz zapuščine svojega strica Gregorij a Riharja, in sicer 8 maš, 1 adventno, 2 božični, 1 za sv. obhajilo in 1 za blagoslov, ki se poje namesti latinskega „tan-tum ergo". Dobiva se ta zvezek pri sestri ranjcega g.' Riharja v seminišči in pri bukvovezu Kremžarji. Pri tej priliki tudi naznanjamo,. da .je ravno ondi na prodaj še nekaj prejšnjih zvezkov, ktere je ranjki skladatelj sam dal na svitlo.
—  Slovesna igra na spomin rojstnega dneva našega Prešerna v saboto zvečer v gledišču je bila sprejeta z veliko pohvalo,' ktero je tudi od konca do kraja po pravici zaslužila. Začela se je z izvrstnim prologom, ki ga je na slavo Prešernu zložil gosp. Fr. Levstik, pa tudi gosp. Pen mojstetsko govoril; ko je po končanem prologu v sijajni * živi sliki Slovenija venčala podobo pesnika, so doneli gromoviti slavaklici. Po odpetih lepih in z veliko pohvalo sprejetih pesmah, ki so jih peli čitavničini gospodje pevci, in po igranih dveh over-turah, ki jih je godla muzičina kapela c. kr. Gerstner-jevega polka, in med kterima je posebno Titelnova overtura iz slovanskih pesem navdušene klice izbudila, je prišla glavna točka današnjega večera „Krst pri Savici" na vrsto, ktero je gosp. Pen za igro vredil in pri tem delu zopet pokazal svoj izvrstni dramatični talent.   Gtospodičina Prelihova in gospodje Noli,  Drašler
- in Pen so rešili svoje, naloge z občno pohvalo kakor tudi g. Fr. Vidic z g. Ledenikovo pesmijo „Mornar", ki jo je med igro pel. Pa tudi gosp. pl. Goldenstein si je s 4 živimi slikami, ki so razjasnjevale junaško igro, prislužil občno pohvalo obilo zbranega občinstva, ki je jako zadovoljno in s živo željo zapustilo gledišče, naj bi domača beseda večkrat našla pot na domače gledišče. S tem bi se ustrezalo pravičnim zahtevam velike večine ljubljanskih stanovnikov, pa bi tudi teknilo kaši glediščinega ravnatelja.
—  Sokolska skupščina v saboto je bila zopet prav „židane volje." „Brencelj" je pikal kar je le mogel, lepe pesmi so se razlegale, in citral je g. Petan prav izvrstno. Vidi se iz tega, da je tudi ravnatelj tega večera gosp. France Vidic rešil svojo nalogo na čast svojo in Sokolovo.