Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 1. MARCA 1962 Leto XIV. — Štev. 8 Cena 20 din
IZ RAZPRAVE TOV. MIHE MARINKA NA OKRAJNI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Naloge družbenopolitičnih organizacij
OKRAJNA KONFERENCA SZDL:
Z novimi oblikami dela  k večji aktivnosti občanov
ČEZ 200 DELEGATOV IN GOSTOV JE PRETEKLI PETEK PRISOSTVOVALO 3. OKRAJNI KONFERENCI SZDL ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA. MED GOSTI STA BILA TUDI PREDSEDNIK LS LRS TOV. MIHA MARINKO IN PODPREDSEDNIK GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE TOV. FRANC KIMOVEC. PREDSEDNICA OKRAJNEGA ODBORA SZDL TOV. SIDA PODLESEK JE V SVOJEM POROČILU OBŠIRNO ANALIZIRALA DOSEDANJI RAZVOJ POMURJA, V DOPOLDANSKEM IN V POPOLDANSKEM DELU KONFERENCE JE SODELOVALO V RAZPRAVI ČEZ DVAJSET DELEGATOV. PRED KONCEM KONFERENCE, KI JE DALA OBŠIRNE ZAKLJUČKE, SO IZVOLILI DELEGATI 55-ČLANSKI OKRAJNI ODBOR SZDL TER 13- ČLANSKI IZVRŠNI ODBOR. V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO IZVLEČKE IZ POROČILA PREDSEDNIKA TER DEL RAZPRAVE, OSTALE PRISPEVKE K RAZPRAVI PA BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
— Od zadnje okrajne konference nas ločijo skoraj 3 leta — je uvodoma poudarila tov. Podleskova. — Ta leta so bila bogata po uspehih, ki so doseženi v materialnem razvoju, pri razvoju delavskega in družbenega upravljanja in v napredku delovanja zavestnih političnih sili. SZDL je v obdobju med dvema konferencama usmerila svoje delo predvsem na vzpodbujanje vseh subjektivnih sil, na naglo razvijanje proizvodnje v industriji, kmetijstvu in obrti. Struktura gospodarstva v okraju. za katero je bilo značilno drobnolastniško kmetijstvo, male industrijske kapacitete, gosta naseljenost, je narekovala osnovno orientacijo na razvijanje industrije, in to takih panog, (ki imajo pogoje za razvoj v naših razmerah, na hitrejše povečanje donosov v kmetijstvu in zlasti na razvijanje socialističnega sektorja v kmetijstvu. —
Poročilo za tem obširno navaja razvoj materialnih dobrin v zadnjih letih, kar se kaže med drugim tudi v povečanem narodnem dohodku na prebivalca. Med tem so nastale tudi spremembe v socialni strukturi prebivalstva, v prid nekmečkega prebivalstva. Pogoje za vse to pa so dale materialne -osnove, saj so se sredstva občin in gospodarskih organizacij povečala od 2 milijardi 529 milijonov v letu 1957 na 4 milijarde 522 milijonov v letu 1961.
Tov. Podleskova je za tem obširno orisala delo organizacij SZDL pri tolmačenju in uveljavljanju novega gospodarskega sistema. — Mnoga vodstva podjetij se v začetku v vsebino novega sistema niso dovolj poglobila — je poudarila. — Nestabilnost tržišča so ponekod izkoristili za dviganje cen, prikazovali so izračune po katerih bi jih naj kljub dobremu gospodarjenju novi gospodarski instrumenti prizadeli. Določeno število kolektivov pa je bistvo novega sistema razumelo. Ti so imeli do neke mere uveden tudi sistem delitve po delu.
Nedavna posvetovanja, ki so bila izvedena po posameznih občinah o problemih v gospodarskih organizacijah, so opozorila na nekatere dokaj splošne pojave: na delavsko samoupravljanje gledajo ponekod s formalnega stališča, ne ocenjujejo ga pa po materialnem uveljavljanju. Prav tako se postavlja tudi odgovornost delavskih svetov napram kolektivom iz formalnega vidika Iz tega izhajajo težave, da se ponekod upravljalci neradi udeležujejo sej upravnih organov, sindikata itd.
Pri sestavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov so mnoge gospodarske organizacije, delavski sveti, sindikalne organizacije in kolektivi iskali merila za materialno vzpodbudo. Pravilnike so pripravljali temeljito. Bili pa so tudi primeri, kjer kolektiv ni sodeloval pri pripravljanju pravilnikov. Taki pravilniki vsebujejo običajno zelo komplicirana merila, ki jih delavci ne razumejo.
Referat je v nadaljevanju obširneje nakazal naloge nadaljnjega gospodarskega razvoja, pri čemer bo potrebno predvsem skrbeti, da bodo vložene investicije v čimkrajšem času zagotovile vračanje vloženih sredstev.
- Organizacije SZDL so v občinah stalno spremljale razvoj proizvodnje ter vplivale tudi na sestavljanje 5-letnih perspektivnih načrtov. V prihodnje pa bodo morale občinske organizacije — je nadaljevala tov. Podleskova -- v znatnejši meri formirati komunsko politiko, ki bo vzpodbudila in zajamčila skladen in hiter razvoj vseh panog proizvodnje in potrošnje. Razvoj v kmetijstvu naravnost terja formiranje take politike v okviru komune — je dejala tov. Podleskova. Na območju na šega okraja -imajo družbena
posestva 7.027 hektarov obdelovalne zemlje, zasebni kmetovalci pa 80.348 hektarov, kar daje pogoje za nadaljnji razvoj proizvodnega sodelovanja in za razvijanje novih družbenih obratov v kmetijstvu. Važno pa je - je bilo poudarjeno v poročilu — da občinske organizacije SZDL in ljudski odbori politično jasneje formirajo smer razvoja in s plani vskladijo delovanje
kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug, sporazumno z organi samoupravljanja in kolektivi teh organizacij.
Referat je med drugim v nadaljevanju obravnaval tudi šolstvo, ter prosveto in kulturo. Skromna sredstva za funkcioniranje šol in nestimulativno nagrajevanje prosvetnih delavcev so bili glavna ovira da postane šola sodobnejša in (Nadaljevanje na 4. strani)
Na tretji okrajni konferenci SZDL je prispeval v razpravi nekaij tehtnih misli tudi predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Miha Marinko. V začetku je omenil velik napredek, ki ga je doseglo v zadnjih letih Pomurje. Ocenil je razpravo na konferenci kot zelo obširno in dodal, da je obravnavala številna torišča družbene dejavnosti od gospodarstva do socialnih vprašanj.
V nadaljevanju svojih izvajanj je tov. Marinko omenil najprej nekaj objektivnih razlogov, ki onemogočajo naš še hitrejši razvoj. Tov. Marinko je rekel, da zahteva hitrejša decentralizacija zelo stabilno gospodarstvo v celoti. Dokler ta stabilizacija ni zadostna, pa glede tega ni moč hitreje opuščati raznih administrativnih posegov v gospodarstvo oziroma ostrejših zakonskih instrumentov, ki nekatere prizadenejo. Če ne bi bilo raznih težav, -- pri tem je tov. Marinko opozoril zlasti na težave mednarodne blagovne za-
menjave, — bi bil napredek nedvomno hitrejši. Hitreje bi se sproščala naša trgovina, hitreje bi se na drugih osnovah spodbujal naš izvoz in s tem reševalo vprašanje naše devizne bilance. Dalje je tov. Marinko menil, da so letos spričo razmeroma ostro zastavljenega plana pred vsemi na šimi družbeno-političnimi organizacijami zelo pereče naloge, hkrati pa je treba apelirati na politično zavest naših državljanov. Čeprav še ne moremo izpolniti vseh svojih želja po hitrem izpopolnjevanju našega socialističnega družbenega sistema, je napredek zagotovljen. Kakor smo v preteklosti premagali mnoge težave, bomo tudi te težave premostli, je dejal tov. Marinko Tov. Marinko je v nadaleva-n'u svojih izvajanj govoril še o vsebini. nove ustave, o vlogi kmetijskih zadrug ter o nekaterih drugih gospodarskih in_ družbeno-političnih problemih. Ob koncu je spregovoril tudi o nekaterih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.
LETOŠNJI GOSPODARSKI RAZVOJ V POMURJU — NA SEJI OLO MURSKA SOBOTA
Specializacija in organizirano
sodelovanje
V ponedeljek se je na skupni in ločenih sejah sestal Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti. Na skupni seji sta bila poročilo in razprava o Resoluciji ljudskega odbora o politiki gospodarskega razvoja okraja Murska Sobota za leto 1962, na ločenih sejah pa je OLO to Resolucijo sprejel, nadalje je sprejel Odlok o določitvi udeležbe občin v skupnih virih dohodkov v letu 1962, Odlok o proračunu okraja Murska Sobota za leto 1962, Odlok o ustanovitvi cestnega sklada pri OLO, Odlok o spremembi Statuta okraja Murska Sobota, Odlok o organizaciji upravnih organov OLO, Odlok o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih OLO, Odlok o določitvi položajnih plač uslužbencev okrajne uprave, Odlok o položajnih plačah sodnikov Okrožnega sodišča, okrajnega in okrožnega tožilca ter uslužbencev teh organov, ukinil vodni sklad in sklad za štipendije pri OLO, potrdil Pravila in sistematizacijo Zavoda za urbanizem v Murski Soboti in razpravljal o nekaterih drugih upravnih zadevah.
Iz dokumentacije k sprejeti Resoluciji ljudskega odbora o politiki gospodarskega razvoja okraja Murska Sobota za
letošnje leto je razvidno, da je v primerjavi z gospodarskimi dosežki lanskega leta predviden letos pomemben napredek, katerega uresničenje je odvisno v prvi vrsti od aktivnosti naših subjektivnih sil in vseh gospodarskih organizacij v Pomurju. Tako naj bi se vrednost družbenega bruto proizvoda povečala od 37,611 na 44,55 milijarde din ali za 18,5 odst., vrednost družbenega proizvoda od 17,254 na 19,873 milijarde din ali za 15 odst., narodni dohodek od 15,953 na 18,426 milijarde din ali za 15,6 odst. itd. Predvidena je nadaljnja krepitev socialističnega sektorja v našem gospodarstvu. Porasle bodo tudi investicijske naložbe: od 5,589 na 9,829 milijarde din
ali za 76 odst. Največ bomo vložili v osnovna sredstva (za 84% več kot lani). Pomurje se bo letos predvidoma še močneje vključilo v mednarodno menjavo, saj je predvideno, da bomo izvozili za 2,476 milijarde din raznega blaga ali za 24,7% več kot lani (1,986 miljarde din). Kmetijstvo bo, kot predvidevajo, pri izvozu ostalo na lanskem nivoju, medtem ko je v industriji predvideno 43-odstotno povečanje izvoza blaga na inozemska tržišča.
Ko je predsednik OLO RUDI ČAČINOVIČ v svoji uvodni besedi komentiral glavne postavke Resolucije o letošnjem gospodarskem razvoju, je med drugim dejal, da so predvidena pomembna investi-
cijska vlaganja v naše kmetijstvo in predelovalno industrijo, ki temelji na proizvodih bogatega pomurskega kmetijskega zaledja. Mnogo bo vloženega zlasti v urejevanje raznih plantažnih nasadov in za intenzivnejše, izkoriščani obdelovalne zemlje. V industriji je na prvem mestu dograditev tovarne metanola pri lendavski Nafti kot zasnove bodoče kemične industrije, s katero se bo Pomurje prav gotovo učinkovito vključilo v širša družbena prizadevanja na gospodarskem področju. Kot izredno važno nalogo je navedel tudi dograditev in rekonstrukcijo nekaterih obratov, predvsem zato, da bi lahko v njih popolneje izkoriščali pro-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Proizvajalci o planu
V teh dneh so delovni kolektivi v soboški občini razpravljali o občinskem družbenem planu. Prve razprave so pokazale, da se člani kolektivov zanimajo za nadaljnji razvoj komune ter opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Veliko pa razpravljajo tudi o perspektivah svojih podjetij ter o proizvodnih pianih.
Takšne razprave so imeli doslej tudi na Agroservisu in v obratu Elektro Maribor — okolica. V obeh primerih so veliko govorili o potrebi po izpopolnitvi zobozdravstvene službe v občini. Na Agroservisu so tudi ugotavljali, da se bo moralo podjetje povezati z zdravniki in urediti tako, da bodo le-ti za člane kolektiva opravljali razne preglede samo ob določenih urah. Gre predvsem za take preglede, ki niso preveč nujni. Zdravstvena služba pa naj bi sodelovala s podjetjem tudi v tem po-
gledu, da hi ga obveščala o zdravstvenem stanju posameznikov in opozarjala na take bolnike, kjer je bolezen dvomljiva. Vse to bi po njihovem mnenju nedvomno zmanjšalo izpade v proizvodnji in škodo, ki zaradi tega nastaja. Na Agroservisu so se proizvajalci zanimali za modernizacijo ceste, ki petlje proti Krogu. Omenili so, da so pripravljen pri tem delu tudi sami pomagati.
V obratu Elektro Maribor — okolica pa so veliko govorili o razvoju podjetja. Med drugim so poudarili, da je potreb-
no kar najhitreje zasnovati v nekaterih občinskih središčih servisne službe. Vse to sicer ne bi bilo tako zahtevno, če bi imeli na razpolago ustrezne prostore. Na zboru pa so tudi ugotavljali, da so kritike nekaterih občanov na račun soboške ulične razsvetljave upravičene, saj luči zjutraj zares ugašajo prezgodaj.
Podobno razpravo so imeli tudi v Lesno predelovalnem podjetju, kjer so obravnavali predvsem razvoj podjetja in težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev -js-
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 1.—11. MARCA Nestalno vreme s pogostimi padavinami (sneg do nižin) in ohladitvami. Vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kot dva dni.
Razgovor...
ZANIMIVO SODELOVANJE
nudi znanstvena ustanova zunanjim sodelavcem pri anketi o učinkih množičnih komunikacijskih sredstev. Opozarjamo
Vas na naslednji
razpis
Institut za sociologijo Univerze v Ljubljani, Trg revolucije 1, razpisuje honorarno zaposlitev za izpraševalce (anketarje). Potrebno je večje število anketarjev za delo pri raziskavah na terenu. Pogoji so naslednji:
1.	starost od 24 do 60 let;
2.	izobrazba — dovršena srednja ali srednja strokovna šola;
3.	honorar po pogodbi, glede na količino dela.
Prijave naj vsebujejo:
1.	ime in priimek,
2.	izobrazbo,
3.	kraj in občino stalnega bivališča,
4.	točen naslov z eventuelno telefonsko številko in navedbo eventualne stalne zaposlitve.
Prijave pošljite na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika (vodji področnega centra raziskovalne mreže). M. Sobota, Kocljeva 7 ali pa se zglasite osebno v uredništvu Pomurskega vestnika v nedeljo, 4. marca od 9. do 11. ure ali v torek, 6. marca od 8. do 10. ure.
Prepis prijave pošljite po možnosti obenem na Institut za sociologijo v Ljubljani, Trg revolucije 1, vodstvu mreže anketarjev.
Letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov
Letos boljše bot lani
V vseh pomurskih občinah zaključujejo te dni z letnimi konferencami osnovnih organizacij ZK. V Ljutomeru je občinska komite ZKS ugotovil, da so bile najboljše priprave za te konference v Agroservisu«, pri Vinogradniškem gospodarstvu, pri Marlesu«, na IV. terenu v Ljutomeru, v Razkrižju in v Križevcih pri Ljutomeru. Konference so bile povsod odprte, konference pri Remontu pa se je udeležilo 50 članov kolektiva — članov ZK, članov organov delavske samouprave
in sindikata. Sodeč po poročilih in razpravi so bile letošnje konference osnovnih organizacij v ljutomerski občini po kvaliteti in vsebini boljše kot prejšnje, razprave pa so tek le v glavnem v duhu smernic minulega III. plenuma CK ZKJ. Razprave so tudi pokazale, da so komunisti v ljutomerski občini našli vsebino svojega dela.
V soboški občini je 57 osnovnih organizacij ZK, do začetka tega tedna pa je imelo svoje letne konference že 50 orga-
nizacij. Referati na konferencah so govorili o rezultatih dela osnovnih organizacij v luči III. plenuma. Konference so hkrati tudi zagotovilo, da bo idejno izpopolnjevanje v prihodnje boljše, zboljšala se bo tudi kvaliteta članstva. Konference so izvolile tudi kvalitetnejša vodstva. Da se je kvaliteta partijskega dela zboljšala, pričajo tudi uspehi prvega polletja na večerni politični šoli v Murski Soboti, ki so več kot zadovoljivi. Preostale letne konference osnovnih organizacij ZK v soboški občini bodo prve dni marca Tudi v gornjeradgonski občini gredo letne konference osnovnih organizacij ZK h koncu. Značilnost konferenc je v tem, da so se komunisti bolj pripravili na razprave kot prejšnja leta, kar je odraz III plenuma. Konferencam je prisostvovalo veliko število gostov — nekomunistov. Zelo uspela konferenca je bila v Mlinu in mizarstvu v Apačah, kjer je bila razprava zelo konkretna in to o konkretnih problemih o delitvi dohodka, odnosih, perspektivi podjetja itd. Na tej konferenci so sprejeli tudi dober program dela Kar zadeva petrovsko-šalovsko občino, je bila v nedeljo letna konferenca osnovne organizacije ZK v Križevcih v Prekmurju, še prej v Petrovcih (vaška organizacija in or-
ganizacija kmetijsko-gozdarske zbornice), včeraj sta bili konferenci v Ženavljah in v »Remontu«, danes pa bosta konferenci vaških organizacij v Šalovcih in Čepincih. Ugotavljajo, da so poročila na konferencah preveč splošna, vendar pa so razprave povsod dobre in so obravnavale konkretno problematiko. Tako so v Križevcih, na primer, razpravljali med drugim o gradnji šole, povsod pa so govorili o delu mladine in ugotavljali, da je treba preiti na nove metode dela, ki bodo pritegnile mladino.
V lendavski občini so v vseh 25 osnovnih organizacijah ZK končali 2 letnimi konferencami. Kot dobre ocenjujejo konference nekaterih terenskih organizacij v Lendavi, dalje konferenco vaške organizacije v Dobrovniku in med podjetji pri »Nafti«. Medtem ko ocenjujejo konferenco drugega terena v Lendavi kot slabo, menijo, da so bile ostale, razen prej navedenih, povprečne. V glavnem so konferenci obravnavale konkretne naloge komunistov v Socialistični zvezi in drugih družbenih organizacijah ter v družbenem upravljanju, v kolektivih pa pri pravilnem izvajanju ekonomske politike, za dvig proizvodnje in drugo. S tem v zvezi so konference sprejele tudi ustrezne konkretne sklepe.
SUHO GOSPODARJENJE V TOVARNI USNJA LJUTOMER
Na včerašnji seji Občinskega ljudskega odbora v Ljutomeru so odborniki uvodoma obravnavali gospodarjenje v Tovarni usnja Ljutomer. Kakor so ugotovili, je bilo po-
slovanje precej slabo. V prvi vrsti so bile zmogljivosti tovarne slabo izkoriščene, pripombe pa so dajali tudi na kvaliteto izdelkov. Spričo tega
so_na seji sklenili, da se s
prvim marcem razpustijo samoupravni organi in se uvede prisilna uprava.
Na seji so nato sklenili, da se bodo začeli v ljutomerski občini okrog 7. marca zbori občanov, ki bodo razpravljali o predlogu občinskega družbenega plana za letošnje leto.
Na včerajšnji seji pa so sprejeli tudi več odlokov in sicer Odlok o kategorizaciji šol. Odlok o uvedbi 6 odst. občinskega prometnega davka, Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o agrotehničnih ukrepih za koruzo, krompir in črni ribez.
Ugotavljali so tudi, da kljub uvedbi nekaterih novih odlokov o prispevkih in davkih letos ne bo dovolj sredstev v občinskem proračunu. Zaradi tega so na seji poudarili, da bodo o tem vprašanju razpravljali pozneje.
PODMLADKARJI NA
OSNOVNI ŠOLI I.
Podmladkarji Rdečega križa na osnovni šola I v Murski Soboti pripravljajo za program jugoslovanskih pionirskih iger zdravniške kartone na katerih bodo vpisani vsi zdravniški pregledi. Tekom leta bodo kontrolirali težo, poskrbeli za pregled vida in sluha ter podobno. Pred dnevi je bil zaključen pregled zobovja na katerem je bilo ugotovljeno, da ima preko 75 odstotkov otrok na šoli slabe zobe, ki se potrebni zdravljenja.
SEJA PREDSEDSTVA ObS9
GORNJA RADGONA
V ponedeljek je bila seja Občinskega sindikalnega sveta Gornja Radgona, na kateri so razpravljali o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic. Člani predsedstva so bili mnenja, da je potrebno na občnih zborih posvetiti vso pozornost kadrovski politiki v podjetjih, usposabljanju samoupravnih organov, oceni novih pravilnikov in strokovnemu izobraževanju. Na seji so govorili tudi o decentralizaciji sindikalnih podružnic v šolstvu in zdravstvu. Mnenja so bili, da ie potrebno sedanjo organizacijsko obliko sindikata prosvetnih delavcev obdržati, vendar je treba poživeti delo sindikalnih grup na osnovnih šolah.
PERO DRAŽIČ
Po dolgi in hudi bolezni je v M. Soboti 22. febr. 1962 ugasnilo življenje prvoborca Pera Dražiča. Umrl je nosilec Spomenice 1941, imetnik številnih odlikovanj za vojne in mirnodobne zasluge. Za vedno se je poslovil eden preživelih udeležencev velike bitke na Sutjeski, kjer se je odločala usoda nove Jugoslavije. Ni več aktivnega in rez. kapetana I. st. Pera Dražiča, ki se je v povojnih letih uveljavljal v enotah JLA na razvijanju in krepitvi naših oboroženih sil in ki je po upokojitvi deloval v raznih organizacijah in društvih na področju izvenarmadne vzgoje. Dotrpel je organizacijski sekretar okrajnega odbora Združenja rez. oficirjev in podoficirjev, ki si je ves čas, dokler ga ni neozdravljiva bolezen priklenila na bolniško posteljo, prizadeval za razvoj in napredek te organizacije.
Pero Dražič se je rodil 10. julija 1919 v vasi Šušnjar, občina Jabukovac, okraj Sisak. Bil je sin siromašne kmečke družine, ki se je le z največjo težavo prebijala skozi življenje. Po končani osnovni šoli se je šel učit pekovske obrti v Zagreb. Sodeloval Je v stavkovnih akcijah, ki so jih organizirali in vodili komunisti v Zagrebu in katere so imele namen prisiliti delodajalce za izboljšanje življenjskih pogojev izkoriščanih delavcev.
Leta 1940 je bil vpoklican na odsluženjo kadrovskega roka v bivšo jugoslovansko vojsko. Služboval je v I. bateriji 15. topniškega polka v Osijeku. Zlom stare vojske ga je zatekel pri Osijeku. Njegovo enoto so zajeli Nemci. V vojašnici kamor so Nemci zaprli vojne ujetnike se je Peru Dražiču posrečilo pobegniti in se tako rešiti nemškega vojnega ujetništva.
Potem je sledil najstrahotnejši dan v življenju mladinca Dražiča. 24. julija 1941 so ustaški zločinci zaklali okrog 800 ljudi srbske narodnosti pri železniški postaji Grabovac. Prejšnjo noč so namreč partizani pod vodstvom narodnega heroja Vasilja Gaćeše napadli to železniško postajo v vasi Grabovac pri Glini in prizadejali ustašem občutne Izgube. Ustaši iz Gline in Petrinje so zaradi tega izvedli krvave represalije. Na smrt obsojen je bil tudi Pero Dražič, ki je čakal, kdaj se bo ustaški nož zaril v njegovo telo. Zvečer so se krvniki že utrudili pri svojem krvavem opravilu, zato so zadnji skupini kakih 20 ljudi namenili smrt z ustrelitvijo. Med temi je bil tudi Pero. Gnali so jih v bliž-
nji gozd. Predno pa so odjeknili smrtonosni streli, se je Peru Dražiču in še dvema tovarišema posrečilo ubežati.
17. avgusta 1941 je postal partizan. Pridružil se je skupini prvih partizanskih borcev v gozdu Šamarica, pod vodstvom komandirja Vasilja Gaćeše in komisarja Mrakovića. Vso dobo NOB je potem tovariš Pero prebil v borbenih enotah. Bil je borec, vodnik voda, namestnik komandirja čete, intendant bataljona in pomočnik intendanta divizije v Banijskem partizanskem odredu in v 8. brigadi 7. udarne divizije.
Dober mesec dni, od 16. maja do 20. junija 1943, je bila legendarna in neenaka bitka na Sutjeski. Vsak dan, vsaka noč, vsaka ura je bila izpolnjena s čudovitimi in brezprimernimi herojskimi podvigi partizanskih borcev, najsvetlejšimi primeri junaštva, ljubezni in vdanosti borcev NOV in njenemu komandantu tovarišu Titu. Pero Dražič je bil v koloni tifusnikov, ki se je z zdravimi borci prebijala skozi ognjene obroče. Zmanjkalo je vsega in glad je strahotno pritiskal. Jedli so bukovo listje, brskali za gozdnimi sadeži. Lakota pa je bila vedno hujša.
V spomin na Sutješko epopejo je Pero Dražič prejel diplomo, s podpisom tovariša Tita.
Na diplomi je zapisano:
Za zasluge in časnto opravljanje dolžnosti do domovine in revolucije v veliki bitki na Sutjeski ti dajem priznanje in zahvalo v imenu narodov Jugoslavije.
Tjentište, 4. julija 1958
Josip Broz-Tito
Veliko število ljudi Je pokojnika spremljalo na njegovi zadnji poti - na murskosoboško pokopališče. Od človeka in borca naše revolucije so se poslovili predstavniki družbenih organizacij in se mu zahvalili za njegovo delo v korist naše socialistične domovine. Več kot dvajset let je bil pokojni Pero Dražič v službi ljudstva in Partije. Za njim je bila visoka šola trpljenja, za njim so bila štiri leta krvavih bojev z okupatorjem in domačimi izdajalci, za njim je bila Sutješka epopeja in za njim je bilo 16 povojnih ustvarjalnih let. Ostal bo za vedno v prekmurski zemlji, za katero se je prav tako boril.
Kot človeka in zaslužnega borca, ki je vse svoje sile in sposobnosti posvečal ljudstvu, smo ga cenili in spoštovali in ohranili ga bomo v neizbrisnem spominu.
Jože Janež
TRAGEDIJA V BANOVIĆIH
V	rudniku rjavega premoga »Tito« v Banovićih se je pripetila v torek doslej največja nesreča v tuzlanskem bazenu Ko je v torek ob pol eni popoldne upravnik jaška »Radina« v premognniku »Tito« v Banovićih hodil po rudniških rovih, je bilo videti vse v redu. Sele ko je odhajal, je zaslišal v jašku močno eksplozijo, po kateri so se med drugim podrli tudi betonski oporniki. Takoj se je raznesla vest. da je bilo v jašku 180 rudarjev.
Brž so mobilizirali v Tuzli in drugih mestih tuzlanskega področja vse zdravnike in zdravstveno osebje za reševanje zasutih rudarjev v Banovićih. Tuzlanska bolnica je prek krajevne radijske postaje nujno pozvala ljudi, naj prostovoljno dajo kri. Tudi predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve so pohiteli v Banoviće, da ugotovijo vzrok nesreče.
Do 18. ure v torek so reševalne ekipe, ki so napele vse sile, rešile kakih 120 rudarjev Ekipe so po prvih poročilih prinesle iz jaška tudi 51 mrtvih rudarjev, vtem ko so trije umrli v tuzlanski bolnišnici, tako da je število do 18. ure naraslo na 54. Takrat so pogrešali samo še nekaj rudarjev in upravnika priročnega skladišča.
V	Banovićih, Lukavcu in
in Tuzli ter drugih krajih tuzlanskega bazena je zavladala žalost in vznemirjenost spričo doslej največje nesreče v tuzlanskem bazenu. V teh krajih so v torek zvečer izobesili na pol droga zeleno-črne rudarske in državne zastave. Sožalno brzojavko je poslal kolektivu premogovnika »Tito« v Banovićih predsednik
republike Tito, dalje predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vutamanović-Tempo, četrti plenum CK ZK BiH pa je v torek popoldne spričo te pretresljive novice na predlog sekretarja CK Djura Pucarja končal delo in z enominutnim molkom počastil spomin ponesrečenih rudarjev.
Nova imenovanja
Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota je bil razrešen dolžnosti dosedanji načelnik za gospodarstvo in finance pri OLO Peter Vujec zaradi odhoda na novo službeno mesto, za novega načelnika pa imenovan Martin Perdigal, dosedanji šef odseka za finance pri OLO.
Doslej je bilo pri OLO devet, odslej pa bo delovalo po Statutu samo sedem svetov. Na seji so bili imenovani za predsednike posameznih svetov: za predsednika sveta za notranje zadeve črn splošno upravo Boris Vertot, za predsednika sveta za družbeni plan in finance Janez Lainščak, za predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Štefan Antalič, za predsednika sveta za
blagovni »promet Bogo Verdev za predsednika sveta za gospodarstvo Peter Vujec, za predsednika sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Sida Podlesek in za predsednika sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo Ivan Horvat, predsednik ObLO Beltinci.
Prosenjakovci
Delovni kolektiv KZ Prosenjakovci je nedavno sklenil, da bo s prostovoljnim delom uredil okolico zadružnega doma. K delu bodo pristopili takoj, ko bo ugodno vreme.
Tedni so bila zanimiva kmetijska predavanja na območju zadruge. Obravnavali so dognojevanje, travništvo in sadjarstvo.
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke opozarjamo, da v smislu Uredbe o zavarovanjih za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki družbenega premoženja ( Uradni list FLRJ, št. 53/61 ) izvršujemo objavo oglasov v našem listu in prodajamo oziroma dobavljamo blago v naših knjigarnah ter ostalih enotah koristnikom po 3. členu citirane Uredbe, to je državnim organom, samostojnim zavodom, ki ne zaračunavajo svojih storitev in družbenim organizacijam le proti plačilu hkrati s prevzemom blaga oziroma hkrati z opravljeno storitvijo.
ČZP Pomurski tisk M. Sobota
Trgovina na dnevnem redu - skupščine
Prav gotovo ni nobena panoga tolikokrat grajana kot prav trgovina. Sicer pa to ni nič čudnega. Trgovina je v procesu družbene reprodukcije postavljena v vlogo neposrednega realizatorja proizvodnje in ta je tudi v neposrednem stiku s potrošniki. Slabosti, ki so opazne v proizvodnji, potrošniki največkrat pripišemo trgovini. Včasih upravičeno pogostokrat pa tudi neupravičeno. Res pa je tudi, da je trgovina še v premajhni povezavi s proizvodnjo, da ni tisti barometer, ki bi posredoval mnenje potrošnikov proizvajalcem in ki bi spet opozarjal proizvodnjo, kako naj usmerja svojo dejavnost, da bo zanjo čim bolje.
In prav gotovo je tudi, da ni nobena gospodarska dejavnost doslej doživela tako številnih in tako temeljitih reor-
ganizacij kot prav trgovina Toda kljub tem reorganizacijam še ni bil dosežen cilj, da bi bila trgovina v posameznih fazah gospodarskega razvoja postavljena na odgovarjajoče mesto. Najbrž je vzrok za to ker so bile vse prejšnje reorganizacije bolj ali manj pod administrativnim vplivom in v tem je bila tudi njihova temeljna slabost.
O teh in še drugih slabostih ugotovitvah, napotkih, rešitvah, skratka problemih, je bila m nule dni živahna razprava v odborih za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine. Toda razprava o trgovini se ni zaključila samo v teh odborih Ta bo zaključena na plenarnih sejah skupščine. Pričakujemo lahko, da bo skupščina po vsestranski razpravi izdala tudi posebno priporočilo, ki naj pomaga tako trgovinskim organi-
zacijam, komunam in ostalim zainteresiranim činiteljem, da tehtneje prouče in najdejo poti za napredek trgovine. To da so bili problemi trgovine v programu izven zakonodajnega dela odbora za gospodarstvo in da bodo prišli na dnevni red skupščine, govori, kako velik pomen ima trgovina v našem gospodarskem razvoju sedaj in kolikšnega naj bi imela tudi v bodoče.
V razpravi na sejah skupščinskih odborov je bilo tudi na račun trgovine izrečenih nekaj kritičnih pripomb. Recimo, rečeno je bilo, da so prizadevanja industrijskih proizvajalcev, ki so želeli znižati ceno svojih proizvodov, zadeli na prepreko prav v posredovanju, to je v trgovini, ker si je ta prisvajala včasih neupravičeno, delež dohodka
Toda hkrati ob tem je bilo tudi rečeno, da je razvoj trgovske dejavnosti zelo zaostal, da se ne razvija ta panoga vzporedno z vsemi drugimi, da recimo sodobni razvoj trgovina postavlja povsod na dnevi red vprašanje neposrednega vpliva proizvajalcev na cene svojega blaga in da to še ni docela uresničeno. Prav gotovo še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, da bi ob uveljavljanju rabata dobili na trgu proizvode po tovarniških cenah, kar naj bi spodbujalo trgovino, da bi začela poslovati po načelu, manjši zaslužek ob čimvečjem. prometu To naj bi pospešilo hitrejšo cirkulacijo blaga, s tem pa bi bile izkoriščene tudi možnosti za povečanje dohodka trgovine.
Na skupščinskih odborih je bilo govora o dosedanjih reor-
ganizacijah. O tem bo nedvomno razpravljala tudi plenarna seja skupščine. Toda že vnaprej je mogoče reči, da bo iz tega vznikla pobuda delovnim kolektivom trgovskih organizacij, da vsaki za sebe, upoštevajoč predvsem ekonomske elemente, oceni svoj nadaljnji samostojni razvoj. Že sedaj v gospodarskih organizacijah trgovske stroke ugotavljal, da majhna, premalo opremljena podjetja, predvsem pa tista, ki niso čim bližje proizvajalcu, z njim v neposrednem kontaktu, ne zadovoljujejo interesov potrošnikov. Že iz teh ugotovitev vznikajo pobude za snovanje močnejših organizacij, za uporabo sodobnejših oblik trgovanja. Skupščinske razprave, ugotovitve in ocene bodo v tej smeri dragocena pobuda, kolektivi trgovskih podjetij bodo morali iz
teh pobud črpati misli za svoj nadaljnji razvoj.
Nedvomno je, da bo iz skupščinski priporočil tudi dan odgovor na vprašanje, kako je z investiranjem v to pomembno panogo. Izvozi investicij so v samih trgovskih organizacijah in njihovem ožjem teritorialnem področju, v komunah Zdi se, da te izvore marsikdaj prezremo, čeprav bi ob dobri volji in racionalnem izkoriščanju teh izvorov lahko marsikaj storili za še hitrejši razvoj trgovine. Mogoče pa je, da bo tudi vznikla pobuda, da se pri investiranju v to važno panogo, vključijo tudi drugi nosilci družbenih sredstev.
Skratka, problemi trgovine bodo v vsej svoji celovitosti kmalu na dnevnem redu skupščine in to bo nedvomno prispevek k njenemu nadaljnjemu razvoju.	P. D
2
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA
Kaj mislite, zakaj so otroci pogledali tako začudeno! So mar zagledali volkodlaka iz pravljice? Ne — v oblačilnici smo jih presenetili le z našo kamero
izrezovali iz papirja in lepili maškaradne kapice. Napačno je misliti, da se v vrtcu samo igrajo. V njem se odvija delo po določenem programu in sicer od risanja, izrezovanja do modeliranja. Toda kaj bi naštevali, o tem nam bo pripovedovala šestletna Jožica.
Jožica je zgovorno rdečelično dekletce, kostanjevih las, ki hodi v vrtec že precej časa. Najprej mi je pripovedovala o risanju. Vsi rišejo, nakar slike razstavljajo na mizici in jih potem skupno ocenijo. Najlepša slika dobi svoj prostor na zidu, ali pa jo celo pošljejo v Ljubljano. Jožica je brez sramu priznala, da še nobena njena slika ni bila izbrana,
pač pa pravi, da zna lepo peti in deklamirati. To nam je tudi. dokazala in skupno z vsemi otroci zapela maškaradno pesmico: Tralala, hopsasa...«
Najbolj zanimive so pravljice, katere spremljajo malčki po diapozitivih. Pravljice si je potrebno dobro zapomniti, ker jo je treba ponazoriti v sliki, modelih in jih nazadnje še dramatizirati. Naša znanka nam je prikazala papirnati vlak pritrjen na zidu. Vsak izmed malčkov ima v vlaku svoje okence, ki je odprto le, če je priden. Zato pazijo vsi, da se jim okence ne zapre.
V vrtcu pa ni kar tako. Imajo svojo dežurno službo Dežurni ima oblečen bel: predpasnik in skrbi, da je prostor čist in pospravljen.
Ker se bliža pust, nam je Jožica zaupala, da imajo v vrtcu v zadnjih dneh veliko dela s pripravami na maška-
V pravljični deželi in še kaj...
Svetlo paviljonsko zgradbo na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti težko najdeš, saj je potisnjena v ozadje no-
vih stanovanjskih zgradb, med drevje. O čem pravzaprav govorimo? Nimamo v mislih kakšne nove šolske zgradbe niti cenenega stanovanjskega objekta, pač pa novi paviljon otroškega vrtca, ki je bil zgrajen lansko jesen.
Pogledu z ulice skrita zgradba, skriva za svojimi fasadami toliko življenja, smeha in mladostne razigranosti, včasih pa se celo spremeni v pravljično deželo.
Na širokem hodniku je vladalo vzdušje kakršnega smo vajeni še iz šolskih hodnikov med poukom. Kramljanje v sobi srednje skupine je prekanilo naše trkanje. Za skupno mizico so sedeli malčki ter pod nadzorstvom vzgojiteljice
Pred odhodom na dom se je treba lepo umiti, da ne bodo mamice jezne
rado. Potrebno je pripraviti oblekce, kapice, maske in še marsikaj drugega.
Ure v vrtcu prehitro minejo. Komaj je ura dvanajst, že nastane na hodniku in v umivalnici vrvež, pravcati živžav pa je seveda v oblačilnici.
Vrtec ni samo za igranje. Med drugim se je treba navaditi tudi na pospravljanje in čiščenje sobe. Anica in Drejči, ki sta bila tokrat dežurna, se na ta posel kar dobro spoznata. Sicer pa se je tudi Mirči že privadil na metlo ...
Iro pa zanima slikanje. Kar lep je možak na sliki, kajne?
GRAD
KZ Grad namerava letos pristopiti k urejanju sadnih plantaž. V ta namen ima zadruga že odkupljenih 15 ha zemlje. V letošnjem letu pa nameravajo odkupiti še okrog 25 ha zemlje. Sezona za škropljenje sadnega drevja je tu. Te dni bodo priredili seminar za vse škropilne ekipe, ki bodo takoj po končanem seminarju pristopile k delu.
Zadruga pri Gradu se pripravlja tudi na spomladansko setev. Te dni je dobila semena. Na zalogi ima zadostno količino umetnih gnojil.
Tudi pionirji v Ljudski tehniki
Na letošnji letni skupščini Občinskega odbora Ljudske tehnike v Ljutomeru so bili prvič navzoči tudi pionirji. V poročilu in razpravi so večkrat omenjali, da je treba dati večji poudarek tehnični vzgoji pionirjev in mladine. Ugotavljali so, da je športno tehnično delo v LT povezano z občutnimi izdatki, vendar ga ne moremo jemati samo kot
šport, ker ima drugo važnejšo vrednost in sicer v urjenju in obvladanju tehničnih spretnosti. Sklenili so, da je treba mladino kar najprej zainteresirati za to dejavnost in jo vključiti v društva in klube Ljudske tehnike.
Na skupščini so za tem sprejeli več sklepov. Tako bo na primer Avtomoto društvo poskrbelo za razširitev svoje de-
javnosti. Zaradi naraščajočega prometa bo uvedlo kondicijske vožnje ih tečaje cestnoprometnih predpisov za tečajnike, amaterje, šolsko mladino in ostalo prebivalstvo. Občinski odbor LT pa bo poskrbel, da se čimprej ustanovijo šolske delavnice. Kar najlepše pa bi radi pripravili tudi Dan Ljudske tehnike, ki bo v Ljutomeru ob Dnevu mladosti. Na njem bodo prikazali napredek tehničnega izobraževanja. K sodelovanju bodo povabili tudi Aeroklub iz Murske Sobote. Istega dne nameravajo prirediti tudi motorne dirke.	V. P.
Mladina v Brezovcih je nedavno sklenila, da bo priredila veseloigro. Izkupiček bodo porabili za nabavo televizorja, katerega pogreša vsa mladina v vasi. -
Pred dnevi je zelo uspela akcija za zbiranje sredstev za nabavo nove gasilske motorke Prebivalci te vasi so prispevali nad 130.000 dinarjev.
SKRB ZA INVALIDE
Tudi Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Ljutomeru je imel pred dnevi letno skupščino. V poročilu so ugotavljali, da je imel občinski odbor ZVVI dobro povezavo z vsemi štirimi osnovnimi organizacijami in da so v minulem letu posvečali precejšnjo skrb svojim članom. Organizirali so izlet po Sloveniji ter omogočili nekaterim članom klimatsko zdravljenje.
Na skupščini so sklenili, da
bodo zajeli v organizacijo vse invalide, ki imajo te pogoje, Več skrbi pa naj bi posvečali otrokom padlih borcev tudi takrat, ko pridejo do poklica. Sklenili so, da bodo letos organizirali klimatsko in topliško zdravljenje, ter skušali navezati tesnejše stike tudi z organizacijo ZB in Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev. Primeren poudarek pa bodo dali tudi zaposlovanju in prekvalifikaciji invalidov.
BREZOVCI — Te dni bo v Brezovcih zaključeno dvomesečno predavanje za mladino. Solo za življenje je obiskovalo okrog 40 mladink in mladincev iz Lemerja, Predanovec in Brezovec. Prihodnje leto nameravajo nadaljevati z drugim delom predavanj.
MARTJANCI — Na področju Kmetijske zadruge Martjanci je v glavnem že vse pripravljeno za spomladansko setev. Zadruga je že letos prodala nad 250 ton umetnih gnojil, na zalogi pa ima tudi 15 ton semenskega krompirja za zamenjavo.
Kmetijska zadruga v Martjancih je organizirala tudi krajši seminar s škropilnimi ekipami. Prihodnja teden pa bodo po vseh večjih krajih na področju KZ Martjanci predavanja o kmetijstvu. Tako bodo v Mlajtincih in Noršincih predavanja o pridelovanju povrtnin, v Sebeborcih in Vučji gomili pa bodo predavanja iz sadjarstva.
BODONCI — V Bodoncih je začel z delom gradbeni odbor za gradnjo nove šole v Zenkovcih. Prebivalci šolskega okoliša že pripravljajo gradbeni materiali. Za celotno šolo bodo opeko žgali doma in s tem prihranili znatna sredstva.
RADGONSKO ZRCALO
Za ta teden smo izbrali Gornjo Radgono občinsko središče, ki dobiva iz dneva v dan lepšo podobo. Čedalje manj je ob cestah neljubih »kontrastov«, ki kraju kvarijo zunanji videz. Lepe ulična razsvetljava, obnovljene fasade hiš in novi parki. . .
Na prvi pogled vse v redu. Tak občutek imaš zlasti, ko izstopiš na novozgrajeni avtobusni garaži. Lepo poslopje s primerno čakalnico in prostorom za bife. Bife še ni urejen. Upravičeno se potniki jezijo na mrzlo čakalnico. Peč so sicer namestili, vendar je skoraj vso zimo nezakurjena. Tudi parkirni prostor za avtomobile ni v najlepšem stanju, vendar moramo reči, da nanj v Radgoni že računajo in ga nameravajo kmalu urediti.
Drugo, kar človeka zbode v oči, je na pol dograjena cementno-železna ograja ob vrtu nasproti postaje LM, ki jo kaže tudi naša slika. Radgončani pravijo, da je ta ograja v spotiko že vrsto mesecev, vendar je doslej še niso dogradili. Ograja obkroža precej obsežen vrt, ki pa ni kdove kako izkoriščen. Njegov lastnik ga na-
merava zasaditi z drevjem. Ali bo to primerno? Tisti, ki odgovarjajo za ureditev mesta, pravijo -ne!
Manjša slika, ki smo jo vnesli v našo rubriko, kaže še en kontrast. Vegasta lesena ograja, ki so ji tedni šteti, res več ne sodi v kraj, kakršen je Gornja Radgona. Posebno še, ker je tik ob glavni cesti, ki pelje proti mostu. Podobne motive najdemo tudi v o-
stalih predelih mesta. Zal pa pri tem često naletijo na nerazumevanje zasebnikov, ki jim je skrb za ureditev mesta malo mar.
Nekdo mi je v Gornji Radgoni tudi dejal, da bo treba tudi za sušenje perila najti primerno mesto, ne da ga obešajo tik ob cesti. Morda je imel prav, vendar je še vrsto bolj nujnih stvari. Potrebno bo le razumevanje in sodelovanje.
KOBILJE
Tudi kobiljski gasilci so imeli pred nedavnim letni občni zbor, na katerem so ugotavljali, da je bilo delo društva v lanskem letu zadovoljivo. Na sektorskih vajah v Dobrovniku so položili 120 cevi v 28 sekundah, kar je svojevrsten rekord. Letos nameravaoskrbeti društveni prapor.
Dijaki soboške Srednje šole za telesno vzgojo se zanimajo tudi za kulturno-prosvetno dejavnost. Med drugim so priredili tudi Literarna večera. Študent slavistike Rudi Kokalj jim je predaval o sodobni slovenski književnosti in njenih najuglednejših predstavnikih, Jože Olaj pa jim je ob drugi priložnosti bral svoje pesmi in pesmi pomurskih rojakov.
S SKUPNIMI
MOČMI
HRUŠČEV POZIVA PREDSEDNIKA ZDA NA SODELOVANJE PRI OSVAJANJU VESOLJA — AMERIŠKI ODMEVI
Tudi Američan je v vesoljski ladji trikrat obkrožil Zemljo. O tem smo zadnjič že poročali. Pridružil se je dvema Rusoma, Gagarinu in Titovu. Ameriškemu predsedniku je ob tem pomembnem dogodku in ob splošnem narodnem slavju tudi ušla izjava, da so tako dohiteli SZ in »da si ne bodo dali nikoli iztrgati prednosti v vesolju«.
Polkovnik Glenn potem, ko so ga potegnili skupaj z njegovo kapsulo iz morja po uspešnem poletu okrog Zemlje
□	Boj za prodor v vesolje se je s tem zaostril. Ameriški uspeh je žel polno priznanje sovjetske vlade in sovjetskih znanstvenikov. Od tod so prišle prve čestitke junaškemu ameriškemu podpolkovniku Johnu Glennu, ki je moral večkrat preložiti polet zaradi neustreznih pogojev. Sovjetski premier Hruščev je v svoji brzojavki tudi izrazil željo, da bi ZDA in SZ skupaj pripravili osvajanje vesolja in v ta namen združili gmotne in znanstvene napore.
□	Predsednik Kennedy je tedaj odgovoril, da pripravlja
»nove in konkretne predloge« za sodelovanje. O tem naj bi se pomenili predstavniki obeh držav. Gre torej za poziv, naj bi pri tako velikih načrtih opustili blokovsko tekmovanje, ki bi ga lahko spremenili v pošteno sodelovanje. Nobena skrivnost ni, da porabijo za vesoljska raziskovanja težke milijarde dolarjev oziroma rubljev. Vprašanje zase pa je. ali ne bodo pentagonski in ostali vojaški izvedenci s svojim vplivom prodrli s strateškimi razlogi , ki igrajo v blokovski »hladni vojni« tolikšen pomen.
Sporazum pred vrati
V FRANCOSKO-TUNIŠKIH ODNOSIH SE OBETAJO NOVI ČASI. NACIONALNI SVET ALŽIRSKE REVOLUCIJE, NAJVlŠJI ORGAN SVOBODNEGA ALŽIRA, ZASEDA ŽE OSEM DNI, DA BI PODROBNO PROUČIL DELO POSEBNE »TAJNE KONFERENCE« PREDSTAVNIKOV OBEH VLAD TER ODOBRIL SPORAZUM O PRENEHANJU SOVRAŽNOSTI
Nekaj »dobro obveščenih« časnikov je že objavilo izvlečke predvidenega sporazuma, v katerega bo Svet — v to nihče ne dvomi — privolil. Gre predvsem za pravico prebivalcev Alžira, da si pozneje izberejo državljanstvo po svoji volji, za jamstva Evropejcem, za stanje v tako imenovanem »prehodnem obdobju«, ko bodo opravili tudi splošne volitve v ustavodajno skupščino ter formirali vlado, itd.
□	Na podrobnosti sporazuma se bomo vrnili še potem, ko ga bodo tudi uradno objavili.
□	Ni dvoma, da pomeni najnovejši razvoj v francosko-alžirskih odnosih velik preobrat. Notranji boj med francoskimi demokratičnimi silami, ki niso nikdar odrekale alžirskemu ljudstvu pravice do samoodločbe in svojega načina življenja, ter desničarskimi, profašistiičnimi in kolonialnimi silami, ki terjajo »francoski Alžir« za vsako ceno, se torej približuje zaključku. Uradni Pariz je načelo samoodločbo priznal in jo skuša sedaj tudi uveljaviti.
□ Okrepljena aktivnost podtalne vojske desnice dokazuje, da je nevarnost« pred dejanskim sporazumom velika. Poročajo o velikem begu francoskih kolonov — veleposestnikov z alžirske vasi v mesta. Napadi na domačine v mestih so vse pogostejši in vse bolj krvavi, pri čemer sodeluje tudi vojska, torej predstavnica uradnega Pariza.
Gre za znamenja strahu in dvomov pred prihodnostjo, ki zanesljivo prihaja, pa tudi za odraz slabe vesti tistih, ki so preveč izkoriščali svojo doslej neomejeno oblast nad alžirskim narodom.
Očitno je, da tudi sam sporazum ne more pomeniti več kot prvi, usoden korak za normaliziranje odnosov. Pričakujemo lahko še obračun med legalnimi silami predsednika de Gaulla in »vojščaki« upornega generala Salana, pa tudi trenja med francosko in alžirsko vlado pri izvajanju posameznih faz sporazuma. Toda tak razvoj je logičen in ga tudi moramo pričakovati. Naloga naprednih sil v Franciji je, da sam razvoj pospešijo in onemogočijo spletke desnice.

PREDSEDNIK TITO SE JE
VRML
Predsednik Tito se je v nedeljo zvečer ob 22.15 vrnil s svojim spremstvom v Beograd s potovanja po prijateljskih afriških deželah. ZAR in Sudana. S tem je zaključil obisk, ob katerem je s predsednikoma Naserom in Abudom zamenjal nazore o tekočih mednarodnih vprašanjih in o dvostranskem sodelovanju. O tem so izdali tudi uradno poročilo.
RAZLIČNIH MNENJ
Na predlog sovjetskega premiera Hruščeva, naj bi se 14. marca v Ženevi na sestanku odbora za razorožitev sestali naj višji državni voditelji osemnajstih dežel, je prejel različne odgovore. ZDA in Britanija vztrajata pri tem, naj bi bil ta sestanek v rangu zunanjih ministrov. Njihovemu mnenju se je pridružila Brazilija. Francija vztraja pri predlogu, naj bi se sestali predsedniki »štirih atomskih sil«, med katere se je tudi sama prištela. Burma je Hruščeva podprla, Indija pa sodi, da je predlog dober, vendar naj bi ga uresničili šele aprila.
POIZKUS UPORA V TURČIJI
V četrtek so v ankarski vojaški šoli organizirali upor proti vladi predsednika Inönüja. Kadeti so zasedli ankarsko radijsko postajo, vendar se večina vojske ni pri-
družila upornikom. Vlada je uvedla izredne ukrepe in dala zapreti večje število ljudi. Predstavniki vseh strank so ji nato izrazili lojalnost. Uporniki so zahtevali. naj parlament in vlado razpuste in naj iz strank izločijo elemente, ki so bili pristaši nekdanjega premiera Menderesa. Kot kaže, upornikom ne bodo sodili pred sodiščem.
ZMAGA KONGRESNE
STRANKE
V Indiji so bile doslej tretje skupščinske volitve. Volitve so zaključili skoraj po vsem indijskem ozemlju, razen tam, kjer neurje ni dopustilo, da bi volivci odšli na volišča. Računajo, da si bo tudi sedaj kongresna stranka premiera Nehruja zagotovila večine v skoraj vseh deželnih skupščinah in v novem parlamentu Indijske unije.
NOVA ITALIJANSKA VLADA
Naša jugozahodna soseda Italija je te dni dobila novo vlado, ki jo je sestavil dosedanji premier Fanfani. Značilno je, da se je nova vlada usmerila v levo in si s tem pridobila podporo Nennijevih socialistov. Poleg krščanskih demokratov, ki imajo vse ministrske resorje razen štirih, sodelujejo še republikanci in socialni demokrati.
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA
3
IZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI S
Dodatna mobilizacija
sredstev
Tov. Rudi Čačinovič je med drugim poudaril, da poročilo popolnoma pravilno, ob ugotavljanju vse Širše materialne baze za naš hitrejši razvoj, tudi zaostruje skrb za lastna sredstva v gospodarstvu in izven gospodarstva kot stalno nalogo in ugotavlja, da je v kolektivih še premalo prizadevanja za ustvarjanje skladov za razširjeno reprodukcijo. Dalje je poudaril, da so zgrešene težnje tistih občin in gospodarskih organizacij, ki se glede investicijskih vlaganj zapirajo sama vase, oziroma gledajo na investicijska vlaganja izolirano in ozko. Po sodb« tov. Čačinoviča je potrebno, da svojo investicijsko politiko prilagodimo politiki republiških in zveznih investicijskih sredstev, pri čemer je potrebna največja mobilizacija sredstev iz gospodarstva in ljudskih odborov.
V nadaljevanju je tov. Čačinovič med drugim menil, da imamo v kmetijstvu vse pogoje, da smatra Slovenija naše investicije za objekte, pomembno za celoten kmetijski razvoj. S tem v zvezi je omenil nalogo izgradnje velikih specializiranih objektov, oziroma obratov, opozoril na možnosti odkupa zemlje ter poudaril, da je nujno pristopiti k večji izgradnji modernih socialističnih obratov v kmetijstvu. Te obrate vzporedno razvijamo v povezavi s predelavo in sodobno pripravo izvoza, ki bo samo letos narasel za 25 odst. (pri tem smo visoko nad jugoslovanskim in slovenskim povprečjem). Poglavitni objekti našega perspektivnega plana s področja industrije so ali v zvezi z izvozom ali pa v skladu z najpomembnejšimi panogami slovenske industrije (ke-
mične industrije, Nafte, steklarne elektroindustrije itd.).
Zategadelj je po besedah tov. Čačinoviča razumljivo, da bo zastavljeni program gospodarskega razvoja uresničen le, če se bo lahko oprl na združene napore vseh subjektivnih sil v okraju, upoštevati pa moramo tudi nove cilje in pogoje gospodarskega razvaja širše skupnosti. Zahteva pa smotrno in disciplinirano sodelovanje v industrijski izgradnji posameznih komun in prav tako tudi medsebojno sodelovanje komun in gospodarskih organizacij v skupno zastavljenih ciljih. Investicijska politika v komunah se mora predvsem usmeriti na zagotovitev objektov, ki nas vse najbolj približajo cilju, temveč je nujno tudi čimprej odstraniti različne »planite«, ki zastirajo slabe poglede preko često slabo razmejenih interesov komuno in gospodarskih organizacij. Pri tem je dolžnost vseh političnih in družbenih sil, da pomagajo predvsem s pravilnim tolmačenjem problemov in zastavljenih ciljev.
Ko je nato govoril o nekaterih problemih proračunskih sredstev in potrošnje, je tov. Čačinovič med drugim še poudaril pravilnost naše politike mobilizacije lastnih sredstev, saj bi sicer bilo Pomurje pri sedanji hitri rasti potreb proračunske potrošnje izredno prizadeto. Rešitev iz sedanjega položaja je predvsem čim hitrejši gospodarski razvoj, krepitev materialne podlage komun in
gospodarskih organizacij. Tov. Čačinovič je rekel, da je danes pravilno, da take napore izvršujemo, saj pospešujemo pozitivni razvoj na naši vasi, zahteva pa so predvsem naš splošni družbeno-politični razvoj, šolstvo, socialno varstvo, sodobnejša administracija, srednje šolstvo, standard itd. Potrebno je, da se SZDL zavzame za pravilno tolmačenje teh potreb.
Ko jo govoril o mobilizaciji sredstev za krajevne skupnosti, je tov. Čačinovič menil, da je pri tem treba prav tako prelomiti z dosedanjo politiko vsakoletne drobitve že tako premajnih sredstev za krajevno potrebe, temveč se koncentrirati na objekte in akcije v središčih krajevnih skupnosti in le tedaj, če so pripravljene, premišljene in že mobilizirane tudi lokalne sile.
Svoj prispevek k razpravi je tov. Čačinovič zaključil z mnenjem, da je taka dodatna mobilizacija sredstev, ki je sicer edinstvena v Pomurju, prispevala k temu, da Pomurje več ne stagnira, temveč da napreduje tudi v družbeno-političnem razvoju te« da je pokazalo velik napredek predvsem v šolski in izobraževalni dejavnosti.
Javne razprave z občani
Ko je govoril o problemih, s katerimi se srečujejo sekcije Socialistične zvezo pri praktičnem uvajanju novih metod dela in o prvih tovrstnih izkušnjah, je delegat Nace Žunič iz Ljutomera med drugim v svoji razpravi poudaril, da so občani voljni sadelovati in razpravljati o vseh problemih. Spričo tega so v Ljutomeru omogočili občanom, da so se na prvih dveh javnih razpravah seznanili z najbolj perečo komunalno problematiko, pozneje pa bodo na podoben način, s pomočjo javnih tribun, obdelali tudi ostale komunalne in stanovanjske probleme.
Tov. Žunič je dalje dejal, da so javne razprave z občani o vseh važnejših družbeno-političnih dogajanjih v komuni pokazale kot najbolj primerna oblika sodelovanja in angažiranja občanov pri reševanju gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih in vseh ostalih problemov. To je najbolj prikladen način obveščanja občanov. na dnevni red pa morajo priti taki problemi, o katerih so državljani začeli razpravljati neorganizirano že sami od sebe, na primer v gostilnah, po ulicah, kar je samo po sebi dokaz, da to občane zanima, da so na ta ali oni način prizadeti in da je treba te probleme javno obdelati in dati nanje odgovor na javni tribuni.
Po sodbi tov. Žuniča bi prav temu problemu morali krajevni odbori in vodstva sekcij posvečati največ pozornosti, ker je znano, da slabo pripravljeni sestanki, razprave, pogovori in druge oblike stika s članstvom odbijajo članstvo ter povečujejo nezainteresiranost članstva, kar ima za posledico neaktivnost organizacij SZDL.
Pri delu sekcij in krajevnih odborov se pojavljajo tudi določene težave. Očitno je namreč, da nekateri vodilni tovariši v organih komuno no pojmujejo pravilno vloge organov in sekcij SZDL. Poslužujejo se še starih metod odločanja o vseh važnejših problemih v »ožjem krogu trojke, četvorke«, in se jim zdi odveč, da bi vprašali občane za mnenje o rešitvi te ali one zadeve. Javne tribune jim torej niso preveč pri srcu in se jih ne udeležujejo, ali pa skušajo vplivati na ta ali oni način na njihov potek in priprave. Pri vodilnih uslužbencih v podjetjih prevladuje mnenje, da občani na javnih tribunah nimajo pravice razpravljati o razmerah in gospodarjenju v podjetjih, ker so to njihove »interne zadeve« in se s tem kršijo pravice delavskega upravljanja. Čim bolj uspešno bodo delale in se uveljavljale sekcije SZDL, tem manj bo takšnih in podobnih primerov.
Krajevni odbor v Ljutomeru s. prizadeva, da bi se sekcije med občani v polni meri uveljavile. Z namenom, da bi na javnih razpravah sodelovalo čim več občanov in da bi dobili zadovoljive odgovore, bodo v Ljutomeru omogočili občanom, da postavljajo pismena vprašanja, katera bodo oddajali v poseben nabiralnik. Odgovore bodo dobili od zastopnikov pristojnih organov komune na javnih razpravah. Na ta način bo po besedah tov. Žuniča postala SZDL pomemben in odločujoč organizem družbenega samoupravljanja, ki naj o vseh stvareh razpravlja, ki naj bo o vseh stvareh poučen in ki naj povsod da svoje mnenje torej pravi ljudski parlament.
Skrb za človeka
O posledicah, ki spremljajo tako hitro investicijsko izgradnjo v Pomurju in nam lahko tudi škodujejo, če ne bomo dosledni v prizadevanjih po skladnem razvoju našega okraja, je spregovorila tov. Marija Vildova. Prvi tak problem je po njeni sodbi izobraževanje oziroma usposabljanje zaposlenih. V našem okraju že deluje več centrov za izobraževanje na delovnem mestu, toda večina je brez zadostnega števila za te namene usposobljenih inštruktorjev, a še tam, kjer jih imajo, jim nalagajo vsa druga opravila.
Posebna skrb bi morala veljati po sodbi tov. Vildove učvrstitvi mladinskih aktivov v naših, hitro se razvijajočih gospodarskih organizacijah. Praksa kaže, da za novosprejete delavce ne skrbimo dovolj, prav tako pa čutimo vse večjo potrebo po tehničnem in mojstrskem kadru, ki ga nimamo dovolj. Nešteto malih in tudi nekaj večjih gospodarskih organizacij jih sploh nima. V kolikor temu stanju botruje borba za stolčke, je treba temu narediti konec, saj ugotavljamo, da se nam prav takih gospodarskih organizacijah proizvodnost ne premakne nikamor.
Nato je tov. Vildova opozorila na drugi problem, — kot posledico naglega razvoja, — na družbeni standard. Vse investicije planiramo na odvisno delovno silo s kmečkega področja, pozabljamo pa, da ta delovna sila ne želi in niti ne more v celoti in za vedno ostati na vaseh. Tov. Vildova je omenila primere, da posamezniki, hišni lastniki v M. Soboti, ki izdajajo vse mogoče prostore, — čumnate, kopalnice, shrambe in kletne prostore za stanovanja, — zaračunavajo visoke najemnine. V Murski Soboti je znan primer, ko lastnica enostanovanjsko hiše, v kateri tudi sama stanuje, prejema mesečno 38.000 dinarjev samo is. najemnine. Glede na take pojave bi bilo prav, da bi občinski ljudski odbori sprejeli odloke, s katerimi bi vsaj delno zajezili možnosti takega izkoriščanja.
Naposled je tov. Vildova opo-
zorila še na nerešeno zdravstveno službo v gospodarskih organizacijah, nerešene probleme prehrane in drugo.
Med gosti: Miha Marinko in Franc Kimovec
 Notranji odnosi in delavsko
samoupravljanje
V svojem prispevku v razpravi je tov. Branko Zadravec obravnaval nekatere, vprašanja notranjih razmer in odnosov ter sil, ki delujejo na usmerjanju in krepitvi teh odnosov. Najprej je omenil številne majhne gospodarske organizacije, kjer predstavlja delavski svet celoten kolektiv in dejal, da Jo takih majhnih podjetij v okraju mnogo, pravice in dolžnosti delavskega sveta, v tem primeru vseh zaposlenih, pa si v tar kih kolektivih po največkrat pri-
svaja vodilni aparat, v določeni meri upravni odbor ali pa izbrana skupina teh predstavnikov.
Ko je nato omenil stanje v nekaterih gostinskih obratih, pekarnah, mlinih in raznih manjših komunalnih, gradbenih in uslužnostnih dejavnostih, a tudi v ne-
katerih trgovskih podjetjih in delavskem samoupravljanju v posameznih poslovnih enotah kmetijskih zadrug, je dejal, da se mnoge majhne gospodarske organizacije s težavo borijo za svoj obstanek. Navedel je vzroke takšnega stanja in menil, da bi bila naloga krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij Socialistične zveze, da posvetijo več skrbi odnosom v takih kolektivih.
V nadaljevanju je tov. Zadravec omenil nove oblike delavskih samoupravnih organov, ki so se razvile v pogojih novega gospodarskega sistema in to zlasti v zadnjem letu ter v zvezi s tem poudaril stališče Socialistične zveze, sindikatov in drugih političnih forumov, da naj se dohodek, ki se ustvarja v ekonomski enoti, tudi tam porazdeljuje, pri čemer pa morajo te kolektive voditi perspektive in naloge celotnega podjetja. Poudaril je še med drugim, da naj sedaj občinski odbori SZDL skupno s sindikati in pri-
zadetimi kolektivi proučijo dosedanje izkušnje in tako ustvarjalno sodelujejo pri razvijanju decentraliziranega in čim bolj demokratičnega upravljanja v takih večjih gospodarskih organizacijah.
Tov. Zadravec je nato govoril o problemih in slabostih, ki spremljajo in ovirajo naše gospodarske organizacije v njihovem vsestranskem in še uspešnejšem razvoju, nanjo pa so opozorile nedavne konference po občinah, S tem v zvezi Je podrobno opozoril na vlogo in mesto odgovornih političnih sil in organov v podjetjih, pri čemer morajo konstruktivno sodelovati vsi proizvajalci. Ob koncu svojega prispevka v razpravi je tov. Zadravec govoril o predstoječih volitvah delavskih svetov ter menil, da je treba čas do volitev izkoristiti za temeljite razprave znotraj kolektivov.
Naposled se je zavzel za to, da bi postali prav naši proizvajalci bolj aktivni v krajevnih organizacijah SZDL, v njenih sekcijah in s tem pri reševanju problemov krajevnih ali stanovanjskih skupnosti ter da bi prihajali bolj do izraza na zborih volivcev in v samoupravni organih širše skupnosti, t. j. komune.
Z novimi oblikami dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
taka, da bo usposabljala naraščaj strokovno in s socialistično orientacijo bodočega proizvajalca in upravljalca Izdatki za šole so dosegli v letu 1961 skupno 673 milijonov dinarjev. Šolski kolektivi so bili v lanskem letu postavljeni pred dve težki nalogi. Izdelati so morali ekonomske izračune o stroških šole in pričeti z uvajanjem delitve dohodka po delu. Težavnost teh nalog in začetno nerazumevanje je povzročalo, da so šolski odbori in kolektivi na šolah počasi pristopali k temu delu. Zato so ti organi tudi v nezadovoljivi meri sodelovali pri kategorizaciji šol. Pokazale so se tendence formalnega vrednotenja, da se obdrži administrativni način nagrajevanja.
Ob koncu je tov. predsednica govorila o dosedanjem delu sekcij SZDL: — Krajevne or-
ganizacije naj še bolj razvijejo delovanje in omogočijo občanom na zborih občanov, v sekcijah na raznih posvetovanjih in na sedežih krajevnih organizacij izražati svoja mnenja, vprašanja, predloge in pripombe o vseh zadevah, ki jih zanimajo. Za to pa so krajevnim organizacijam SZDL potrebni tudi primerni prostori. Sekcije za konkretna vprašanja so najbolj primerne oblike v katerih občani spoznavajo določene probleme. Krajevni odbori so si prizadevali razviti nove oblike delovanja in so dosegli doslej tudi uspe he. Prvi koraki so v tem pogledu storjeni, občinske organizacije pa morajo izboljšati sistem, metode in oblike dela pri večji aktivizaciji občanov — je bilo rečeno ob koncu referata na letini konferenci SZDL.
Socialni problem v Apaški kotlini
Delegat Albert Lorbek je govoril o nekaterih problemih kolonistov-borcev NOV iz Apaške kotline. Zavzel se je med drugim za to, da se čimprej uredijo zadeve starejših in ostalih za delo nesposobnih ljudi, tudi udeležencev NOV, da se rešijo posamezni primeri bodisi s pokojninami bodisi' s priznavalninami, kjer so izpolnjeni pogoji zakona o pokojninskem zavarovanju. Omenil je tudi pobudo, da naj bi se formiralo invalidsko podjetje z obratom v G. Radgoni ali v Apačah, saj bi taka delavnica ugodno vplivala na zaposlitev invalidov in borcev. Go-
voril je še o problemih v zvezi s krediti, ki jih lahko dobijo kolonisti-borci za popravilo hiš in gospodarskih poslopij ter o težnji nekaterih, ki se nameravajo odseliti v industrijske centre z namenom, da bi s stalno zaposlitvijo v industrijskih centrih lahko dosegli potrebno delovno dobo za pokojnino.
Ob koncu je menil, da bo v primeru, če se bo ustanovilo podjetje ter če bo uspelo zemljo starih in onemoglih vključiti na določeni način v družbeni sektor, socialni problem Apaško kotline rešen.
USPEH ZADREGE V MARTJANCIH
Delegat Jože Kuhar pa je v
svojem prispevku v razpravi omenil nekatere probleme na področju* kmetijskega zadružništva, glede Kmetijske zadruge »Zeleno polje« v Martjancih pa je poudaril, da je uspešno zaključila poslovno leto 1961, saj je ustvarila pri 314 milijonskem prometu okrog 18 milijonov dinarjev skladov pri 16 milijonskem plačnem skladu. Dejal je, da bodo ustvarjena sredstva uporabili za lastno ude-
ležbo pri gradnji raznih objektov, za odkup zemljišč in za izpopolnitev kmetijsko mehanizacije, s čimer opravičujejo akumulacijo pri odkupu.
Naposled je menil, da vlagajo trgovska podjetja premalo sredstev za ureditev trgovskih lokalov, če pa lokal ne odgovarja, ga enostavno zaprejo in ukinejo trgovino z utemeljitvijo, češ da ni rentabilna kar povzroča pri prebivalstvu negodovanje.
Med konferenco
Sekcije SZDL in krajevne
skupnosti
Tov. Vlado Kolmanič, delegat iz Murske Sobote, je poudaril najprej pomen pestrejših oblik dela in boljše vsebine. Vnašanje takšnih oblik dela namreč omogoča poseganje vedno širšemu krogu državljanov v reševanje raznih problemov. Hkrati pa morajo odbori krajevnih organizacij Socialitstične zveze vzpostaviti stalne in neposredne stike s članstvom. Pred nedavnim izvedeni sestanita v 65 podružnicah potrjujejo prizadevanja krajevnih odborov za neposreden stik s člani.
Za nemoteno delo krajevnih odborov SZDL pa je po sodbi tov. Kolmaniča v novih organizacijskih oblikah zelo važno, da imajo urejene prostore. »Pri nas imamo
samo 5 krajevnih odborov s primernimi prostori in primerno opremo,« je dejal tov. Kolmanič, »12 organizacij ima prostore brez opreme, medtem ko 8 organizacij nima ne prostorov ne opreme. Za nabavo inventarja so krajevne organizacije v svojih proračunih za leto 1962 predvidele znesek 250.000 dinarjev, občinski ljudski odbor pa je predvidel 1 milijon dinarjev. Računamo, da bomo s temi sredstvi nabavili opremo za tiste organizacije, ki imajo prostore in nimajo opreme.«
Pri krajevnih organizacijah v soboški občini je ustanovljenih 88 sekcij. Največ je sekcij za kmetijstvo, kar je spričo gospodarske strukture razumljivo. Te sekcije
so pokazale tudi največjo aktivnost, saj so se angažirale predvsem v političnih pripravah za proizvodno sodelovanje in organizirale razprave ter predavanja o problemih v kmetijstvu. Sekcije za komunalna vprašanja so skupaj s pristojnimi odbori organizirale razprave o komunalnih problemih. Te sekcije so se hkrati uveljavile kot aktivni mobilizator državljanov pri izgradnji nekaterih pomembnih objektov šol, vaških domov itd. Obstoječi športni sekciji sta se doslej zelo aktivno uveljavili pri mobilizaciji mladine za športno udejstvovanje in pri izgradnji nekaterih pomembnih športnih objektov. Do neke mere so se uveljavile tudi kulturno-prosvetne sekcije. Vendar ne kot iniciator določenih pobud, marveč kot izvajalec kulturnih programov na raznih proslavah, kar sodi v pristojnost in delo prosvetnih društev. Za ostale sekcije velja, da se v soboški občini počasi. a vztrajno uveljavljajo. Osnovna njihova slabost je, da je njihova aktivnost odvisna od pobud krajevnih odborov.
Ko je govoril o krajevnih skupnostih in o tem, da bi le-te pričele delati in prevzele nase nove naloge, jo tov. Kolmanič menil, da je treba predvsem pristopiti h kadrovski sestavi novih odborov krajevnih skupnosti, kateri naj bi šteli od 7 do 9 članov. V odbore je treba izbrati ljudi, ki imajo interes in voljo do dela te vrste. Sestaviti je treba tudi plane dela za letošnje leto. To je važno zaradi porazdelitve sredstev.
Naposled morajo krajevne skupnosti ugotoviti potrebe, ki so na njihovem območju in katerih iz predvidenih sredstev v letošnjem letu ne bo mogoče reševati. V ta namen bodo potrebni določeni samoprispevki.
Delovno predsedstvo med konferenco
4
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA
IZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA LETNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA LE
Kadrovski problemi krajevnih organizacij SZDL
O nekaterih ugotovitvah analize Občinskega odbora SZDL v Ljutomeru in sicer o delu krajevnih organizacij SZDL v organizacijskem, zlasti pa v vsebinsko-političnem pogledu, je govoril tov. Avgust Bedekovič. Dejal je med drugim, da v manjših krajevnih organizacijah Socialistične zveze ni dovolj sposobnih kadrov, zato
pa tudi ni zaželenih uspehov pri delu. V organizacijah, kjer Je bilo laže zbrati dobra vodstva odborov in sekcij, je stopnja doseženih uspehov neprimerno boljša. Take organizacije so predvsem v mestu Ljutomer in nekaterih večjih krajevnih centrih.
Statistični podatki o socialnem sestavu krajevnih odborov kažejo,
da je delavcev in uslužbencev 73 odst. Večina takih odbornikov iz vrst delavcev in uslužbencev, —
to velja za odbornike izven mesta in centrov, — vežejo po službenem času druge obveznosti ali doma na posestvu, ali pa si iščejo kje drugje pri kmetih dopolnilnega zaslužka. Praktično taki kadri nimajo časa, da se poglabljajo in spoznavajo naš politični razvoj, ne sledijo temu razvoju in zato rešujejo stvari na stari, prakticistični način. Znano je tudi to, da se vodstva sindikalnih organizacij in podjetij pritožujejo, da taki delavci niso zainteresirani, da se pasivno udejstvujejo v delavskem samoupravljanju itd.
Te ugotovitve se nanašajo na krajevne organizacije SZDL na vasi, zlasti tam, kjer ni nekih izrazitih krajevnih centrov. V nadaljevanju pa je tov. Bedekovič omenil uspešno delo krajevne organizacije SZDL in njenih sekcij v Ljutomeru. Pripomnil je, da se del organizacij, zlasti v večjih krajevnih centrih, kjer je kadrovsko vprašanje boljše rešeno, po oblikah in vsebini dela zelo približujejo ljutomerski krajevni organizaciji SZDL, medtem ko ostale rešujejo probleme počasi in se poslužujejo starih metod dela. Zaradi tega bo naloga občinskega odbora SZDL in komisij, da nudijo več konkretne pomoči prav tem krajevnim organizacijam.
Zgoraj: med odmorom na konferenci — spodaj: delegati
Dvojezično šolstvo
in dvojezično poslovanje v upravi
Tov. Aleksander Torok iz Lendave je govoril o dvojezičnem šolstvu ter dejal, da so težave predvsem v tem, da je za tak pouk za zdaj usposobljenega še premalo učnega kadra. Dejal je, da ugotavljajo, da bo vsako leto teh dvojezičnih oddelkov več, zato bi morali imeti toliko pripravljenih učnih moči več. Ker pa šola ne more dati takega kadra, je potrebno začeti z izpopolnjevanjem prosvetnega kadra za dvojezični pouk in prirejati še v bodoče seminarje oziroma tečaje, kjer dopolnijo kadri svoje znanje bodisi v slovenskem ali madžarskem jeziku. Na Učiteljišču v Murski Soboti pa bi naj formirali oddelek, kjer bi bil pouk tudi dvojezičen. Na ta način bi te šole prišle čimprej do prepotrebnega kadra, ki bo obvladal pravilno oba jezika.
Po sodbi tov. Töröka morajo prosvetni delavci, ki že poučujejo v dvojezičnih oddelkih, tudi sami vsakodnevno individualno izpopolnjevati svoje znanje za tako zahtevno nalogo. To lahko tudi upravičeno od njih zahtevamo, saj prejemajo za dvojezični pouk tudi primerne dodatke. Dalje je tov.
Torok menil, da je važen moment pri doseganju učinkovitejšega pouka tudi razširjanje predšolskih ustanov, kjer se otroci že pripravljajo na dvojezični pouk. Ugotavljajo namreč, da je delo tam, kjer take ustanove že obstajajo, v dvojezičnih šolah lažje. Pri izboljšanju dvojezičnega šolstva pa bodo morali svojo vlogo še bolj okrepiti družbeni organi svet za šolstvo in šolski odbori, prav tako pa tudi Socialistična zveza in vsi organi, ki imajo s tem opravka.
Ob koncu je tov. Torok govoril tudi o vprašanju dvojezičnega poslovanja v upravi. Ugotovil je, da se je to že začelo izvajati na njihovem območju, vendar nastaja problem kadra.
Kmečko zavarovanje in družbeno upravljanje v zdravstvu
O nekaterih problemih po prehodu na novi način finansiranja v zdravstvu je spregovoril delegat Jože Kocon iz Čentibe. Omenil je tudi težave, ki so nastale pri finansiranju zdravstvenih storitev kmečkih zavarovancev. Sklad te panoge zavarovanja ni imel na razpolago dovolj sredstev za plačilo opravljenih storitev. Prispevki kmečkih zavarovancev in prispevek proračuna niso krili vse izdatke tega zavarovanja in zaradi tega je nastal na območju občine Lendava primanjkljaj v znesku okrog 10,000.000 dinarjev.
Sicer pa so po njegovih besedah pričakovali z uvedbo kmečkega zavarovanja večje težave, kakor jih stvarno imajo. Priliv teh zavarovancev v ambulante ne dela pravzaprav nobenih težav, kljub temu, da je na območju občine Lendava 11.000 kmečkih zavarovancev. Res pa je, da jim primanjkuje visokokvalificiranega zdravniškega kadra, prav tako tudi višjega medincinskega kadra. Dva zdravnika v Lendavi in eden v Dobrovniku nikakor ne morejo opraviti celotnega dela, v kolikor pa ga opravijo, to delo ne more biti na ustrezni višini glede na preobremenjenost. To stanje se bo zboljšalo po prihodu novega zdravstvenega kadra, saj jih zavod štipendira 16 po številu.
Družbeno upravljanje v zdravstvu je v preteklem letu doseglo določen napredek, v zdravstvu deluje svet zavoda in upravni odbor zavoda. Podoba je, da nekateri člani sveta, ki so iz vrst delovnih kolektivov, ne sodelujejo dovolj
aktivno pri samem delu. Zato bo potrebno v bodoče pri volitvah članov v svet misliti na to, da bodo sestavljali ta organ ljudje, ki jih zanima zdravstvena problematika. Tudi upravni odbor kot celota ne deluje, saj je večkrat očitno, da delujejo aktivno le ne-
kateri člani, medtem ko drugi več ali manj molče pritrjujejo.
Največji problem pa je še vedno nizka prosvetljenost prebivalstva zdravstvene higiene. O tem priča danes še vedno nadnormalno število raznih črevesnih obolenj.
Vedno večje zanimanje za proizvodnjo
Delegat Stojan Tomelj je med drugim omenil, da zavzema Kmetijska zadruga »Brazda« območje bivše Kmetijske zadruge Kobilje-Dobrovnik ter Mostje in Gomilice. Z združitvijo so povečali sklade v toliškni meri, da so danes kos vsem nalogam vlaganja sredstev za nadaljnjo izgradnjo in nabavo mehanizacije. Tako močna zadruga tudi omogoča uspešnejše delavsko samoupravljanje. Danes je v zadružnem svetu 50 odst. delavcev od strani kolektiva in 56 odst. zadružnikov.
Vrh tega so v zadrugi formirali tri poslovne enote, od katerih ima vsaka svoj delavski svet. Delavski sveti poslovnih enot imajo široka pooblastila, saj sklepajo o delitvi sredstev za svojo poslovno enoto. Da bi se pospešila investicijska izgradnja in ublažile vrzeli, ki so nastale pri pomanjkanju sredstev za dograditev hlevov za govejo živino v Kobilju in v Dobrovniku, je kolektiv kmetijske zadruge »Brazda« odstopil
lastna sredstva v višini 3,500.000 dinarjev, a tudi 1,750.000 dinarjev za skladišče za gorivo. Pri formiranju poslovnih enot ugotavljajo, da je zanimanje za proizvodnjo iz dneva v dan večje pri delovnem kolektivu, še posebno pa sedaj, ko ni več mezdnih odnosov in izhajajo vsa osebni dohodki iz učinka.
Omenjena zadruga zaposluje 7 kmetijskih tehnikov, med letom pa bo prišel iz šole tudi agronom. Prav tako šolajo še 4 osebe na srednji kmetijski šoli in 1 na višji agronomski. Z vztrajnim delom med individualnimi kmetovalci so dosegli, da porabijo le-ti povprečno nad 150 kg umetnih gnojil na hektar, kar zopet omogoča višje hektarske donose. Tudi pri kooperaciji in agrotehničnem minimumu ni posebnih težav, zdaj, v zimskem času pa so organizirali več strokovnih predavanj in praktičnih nasvetov v posameznih vaseh. Prt tem so sodelovali kmetijski strokovnjaki zadruge.
Specializacija in organizirano sodelovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvodne zmogljivosti. Tovariš Čačinovič je govoril tudi o potrebi določene prekvalifikacije proizvodnih zmogljivosti naših podjetij in njihovega smelejšega vključevanja v mednarodno menjavo, za kar obstajajo v Pomurju zelo ugodni pogoji, čeprav smo bili že doslej močno udeleženi pri izvozu. Hkrati s specializacijo je potrebno tudi večje in organizirano sodelovanje med posameznimi podjetji, da bi bil tako zagotovljen njihov uspešnejši nastop na domačem in inozemskem tržišču. Pri tem gre predvsem za vzpostavljanje skupnih strokovnih in komercialnih služb, za odpiranje manjših strokovno-znanstvenih institutov pri posameznih večjih podjetjih ali za več sorodnih podjetij skupaj itd. V okviru tako organiziranih skupnih služb je lažje doseči tudi večjo angažiranost tujih strokovnjakov v okviru mednarodne tehnične pomoči. Govornik se je zavzel tudi za specializacijo proizvodnje in uslug v večjih delavnicah industrijskih podjetjih in govoril o pojavu »svaštarstva« brez organiziranih proizvodnih programov v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah; pri tem je poudaril, da taki pojavi že sedaj spravljajo nekatera podjetja v životarjenje, v prihodnosti pa jih bodo prav gotovo izpostavili še večjim gospodarskim pretresljajem. Proizvodnjo je potrebno povsod do največjih možnosti spraviti na sodobno raven in jo usposobiti, da se bo lahko uspešno kosala na tržišču predvsem s kakovostjo proizvodov. Zavzel se je tudi za poslovno sodelovanje naših pletilskih obratov, ki se sedaj vsak zase ne morejo uspešno pojavljati na tržišču, medtem ko bi to veliko lažje dosegli že s skup
no organizirano komercialno službo.
Zvezni poslanec ing. MIRAN MEJAK je govoril o prizadevanjih kolektiva lendavske Nafte, da se čimbolj uspešno vključi v družbena gospodarska prizadevanja Pomurja in Slovenije. Poleg dograditve tovarne metanola, bodo letos predvidoma imeli na razpolago tudi 800 milijonov din za raziskovalna dela pri odkrivanju novih naftnih nahajališč. Po njegovih navedbah so morali tem glavnim smotrom podjetja podrediti tudi notranjo organizacijo dela v delavnicah, čeprav imajo v perspektivnem načrtu osvojitev nekaterih novih kovinskih izdelkov, ki sicer strogo ne sodijo v naftno industrijo. Navedel je tudi nekaj zanimivih primerov, ki dokazujejo, da se je lendavska Nafta že zelo ugodno uveljavila s svojimi vrtalnimi uslugami — ne samo na domačih naftnih poljih, marveč tudi v Egiptu, kjer se spričo izredno ostre konkurence naftnih podjetij iz vseh delov sveta ni lahko uveljaviti.
Odbornik IVAN HORVAT je govoril o nekaterih rezervah v kmetijstvu in se zavzel zlasti za učinkovitejše ukrepanje pri združevanju manjših parcel v večje komplekse, pri tem pa je poudaril, da je sedanja razkosanost zemlje glavni vzrok za drage traktorske storitve in večkrat tudi za neučinkovitost kmetijske strokovne službe v zasebnem sektorju kmetijstva. Združevanje parcel seveda ne hi poseglo v lastninske odnose. Po njegovih navedbah je samo v beltinski občini okrog 300 ha rodovitne zemlje pod raznimi vratmi, medtem ko so traktorske usluge v zadrugi domala enkrat dražje kot na kmetijskem družbenem posestvu.
Odbornik JANEZ BLAGOVIČ je razpravljal o nekaterih problemih v naši obrti in se zavzel za ustanavljanje obrtnih strokovnih združeni v okviru občin. Taka združenja bi se lahko bolj življenjsko ukvarjala s problematiko obrtništva v komunah, kot pa se lahko sedaj okrajna komunalno-obrtna zbornica.
Ljudski odbornik KAREL LUTAR je govoril o potrebi po urejevanju notranjih odnosov v gospodarskih organizacijah in doslednem uresničevanju letošnjih gospodarskih nalog, pri tem pa poudaril, da ne moremo zanemarjati pri tem nalog s komunalnega in stanovanjskega področja: te morajo hiti sestavni del skupnih prizadevanj. Zavzel se je zlasti za čimprejšnjo urbanistično ureditev naših krajev, zlasti še Murske Sobote, kjer že v bližnji bodočnosti pričakujemo največji po-
rast prebivalstva. Skuten problem sta kanalizacija in vodovod; doslej smo že izdali težke milijone več pri gradnji stanovanjskih blokov prav zaradi odsotnosti teh dveh glavnih objektov bodoče komunalne in urbanistične ureditve mesta. Skratka: vedno več Je problemov, ki terjajo čimprejšnjo sestavo dolgoročnega urbanističnega načrta.
Predsednik Trgovinsko-gostinske zbornice FRANC FICKO je govoril o nekaterih problemih na področju blagovnega prometa in opozoril na nevarnost monopolizacije trgovine v tistih občinah, kjer imajo samo eno trgovsko podjetje. Ljudski odbornik dr. NIKOLAJ LANJŠČAK je med drugim dejal,
da mora tudi naše zdravstvo v korak z gospodarskim razvojem in navedel zlasti nujnost postopne graditve nove bolnišnice za potrebe prebivalstva Pomurja. Pri tem pa ne gre samo za nove objekte, marveč tudi za kadre in sodobno opremo, ki naj bi zdravstvenim delavcem omogočila kar najbolj uspešno zdravljenje bolnikov.
Na seji sta govorila še podpredsednik OLO JOŠKO SLAVIC in sekretar za industrijo pri Izvršnem svetu LRS KOTNIK ing. VIKTOR, ki sta s svojimi tehtnimi prispevki obogatila razpravo o tem važnem kažipotu letošnjega gospodarskega razvoja v Pomurju.
Letna skupščina ZROP
Pred nekaj dnevi so se v Ljutomeru sestali delegati osnovnih organizacij ZROP na letni skupščini občinske organizaciije rezervnih oficirjev in podoficirjev.
Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je organizacija v pretekli dobi dosegla vidne uspehe. Obe organizaciji v Ljutomeru in v Križevcih štejeta
skupaj 234 rezervnih oficirjev in podoficirjev. V minulem obdobju je organizacija organizirala 11 strokovnih predavanj organizirana je bila tudi tekmovalna ekipa, ki se je udeležila Pohoda ob žici okupirane Ljubljane«, kjer je zasedla drugo mesto. Ob priliki počastitve JLA pa je bilo v okviru proslav organiziranih več predavanj in akademij.
Delegati so ugotavljali, da je malo rezervnih oficirjev in podoficirjev vključenih v druge organizacije in društva, tako na primer v strelsko društvo itd. Poudarili so tudi, da bo ptorebno v bodoče navezati tesnejše stike s člani ZB NOV ZROP in ZVVI.
PODMLADKARJI V ČASU JPI
Podmladkarji Rdečega križa v Pomurju so se aktivno vključili v tekmovanja v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Tako bodo med letom prirejali razne seminarje prve pomoči ter sodelovali pri telesno-vzgojnih akcijah. Šolski higienski aktivi pa bodo skrbeli za izvajanje zdravstveno-higienskih predpisov. Dalje bodo imeli več predavanj o zdravi prehrani, ter predava nje o škodljivosti alkohola in kajenja za mladega človeka V to tekmovanje se je vključila tudi srednješolska mladi na po šolah in dijaških domovih.
Letos urejanje gozdov
Novi zakon o gozdovih med drugim predvideva, da morajo biti vsi gozdovi ne glede na sektor lastništva urejeni v dobi treh let. V Pomurju je samo okrog 25 odstotkov goz-
dov za katere so izdelani ureditveni elaborati.
Pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo so ustanovili sekcijo za urejanje gozdov. Omenjena sekcija je v preteklem letu delala na desnem bregu Mure v okolici Vidma in v Apaški kotlini, kjer so bila opravljena terenska dela. Predvideva se, da bodo do meseca julija letos izdelani gozdni ureditveni načrti za ta del Pomurja. Še letos pa nameravajo pristopiti k urejanju gozdnih površin na Goričkem.
SEMINAR ZA MLADINSKE FUNKCIONARJE
V nedeljo so v Gornji Radgoni končali s tridnevnim seminarjem za vodstva mladinskih aktivov radgonske občine in člane ObK LMS Gornja Radgona. Na seminarju so se mladinke in mladinci podrobneje seznanili z vodenjem se-
stankov, z idejno vzgojo v organizaciji LMS, v razpravi pa so razčlenjevali vlogo mladine v bodočih krajevnih skupnostih. v organih samouprave in v ostalih družbeno-političnih organizacijah. Seminarja se je udeležilo 55 mladink in mladincev.	-r-
VESTI
PERTOČA — V nedeljo bo tudi gasilsko društvo v Pertoči priredilo »borovo gostüvanje«.  Dohodek te prireditve nameravajo porabiti za gradnjo doma vaških organizacij, ki je v kraju nujno potreben.
LJUTOMER — DPD Svoboda Ljutomer bo v nedeljo poslednjič uprizorilo Prežihovega Voranca igro »Samorastniki«. Ljutomerčanom se v tej sezoni obeta še več dramskih prireditev.
PETROVCI — V nedeljo so imeli v Petrovcih letni občni zbor občinske gasilske zveze. Ugotavljali so, da so društva v občini obvarovala skoraj štiri milijone dinarjev vrednosti. Zlasti veliko pozornost so lani posvečali preventivnemu delu. Kakor so ugotavljali, bodo v letošnjem letu kupila nove motorne brizgalne še tri društva in sicer Neradnovci, Stanjevci in Martinje. Vsa društva pa bodo posvečala več skrbi strokovni vzgoji članov.
VIDEM — Med šolsko mladino pri Vidmu ob Ščavnici vlada veliko zanimanje za glasbeni pouk. Spričo tega nameravajo pri Vidmu osnovati oddelek glasbene šole, saj so starši otrok pripravljeni plačevati stroške šolanja.
PEČAROVCI — Pečarovska mladina se te dni pripravlja na praznovanje 8. marca, Dneva žena. Mladina bo na proslavi sodelovala s kulturnim programom, dramska skupina pa se že dalj časa pripravlja na veseloigro »Komedija o komediji«.
V lanskem letu je pečarovska mladina sodelovala pri gradnji športnega igrišča. Letos nameravajo dokončno urediti igrišče za odbojko, rokomet in stezo za tek.
MURSKA SOBOTA — Zavod za ekonomiko in organizacijo podjetij v Murska Soboti je te dni zaključil tridnevni seminar za vodje ekonomskih enot. Menijo, da bo seminar mnogo pripomogel k temu, da bo trudi v manjših gradbenih podjetjih zaživelo nagrajevanje po učinku.
Zavod pripravlja tečaj za opravljanje izpitov za visokokvalificirane delavce raznih strok. Tečaj bo trajal dva meseca. Za ta tečaj vlada veliko zanimanje, saj se je že do danes prijavilo preko 60 kandidatov.
MURSKA SOBOTA — Občinski odbor združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Murski Soboti je pred dnevi priredil predavanje »O pohodu XIV. divizije po Štajerskem, leta 1944«. Predavanja se je udeležilo lepo število rezervnih oficirjev in podoficirjev. Predaval je nekdanji komandir in komandant bataljona, rezervni major Anton Gregorič.
KRAJNA - Mladina na Krajni bo letos pomagala s prostovoljnim delom graditi vaški dom. Za gradnjo bodo porabili opeko in ostali gradbeni material iz starega gasilskega doma, ki so ga podrli. Te dni pa se mladina pripravlja tudi na maškerado, na katero nameravajo povabiti še mladino iz okoliških vasi.
SODIŠINCI — Gasilsko društvo v Sodišincih skrbi zn vzgojo mladih gasilcev. Pred dnevi pa je opravilo osem mladincev izpite za izprašane gasilce.
TIŠINA — V Jugoslovanske pionirske igre se je vključila tudi šolska mladina na Tišini. Društvo šteje nad 120 pionirjev. Sklenili so, da bodo izvedli šahovska tekmovanja na šoli ter se udeležili občinskega tekmovanja. Največja delovna akcija v kateri bo sodelovala šolska mladina, pa bo gradnjo novega igrišča. Dalje bodo izvedli tudi strelska tekmovanja po razredih ter organizirali kolesarske dirke. Udeležili se bodo tudi pohoda po Pomurski transverzali ter po partizanskih poteh. Med letom bodo organizirali tudi več izletov v naravo.
BELTINCI — Dne 22. februarja je bila v Beltincih redna letna konferenca Zveze borcev NOV. Iz referata predsednika je bila razvidna razgibana dejavnost organizacije na vseh proslavah v lanskem letu, pri prijavljanju borcev k izpitu za pridobivanje višje strokovnosti itd.
Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo.
MURSKA SOBOTA — Te dni je Občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger v Murski Soboti sprejel zadnje delovne programe pionirskih odredov, ki so se prijavili k tekmovanju iz soboške občine. Skoraj v vseh programih je opaziti največji poudarek raznim tekmovanjem. Večina pionirskih odredov bo letos zgradila nova igrišča. Tako bodo imeli odbori JPI v letošnjem letu veliko dela.
ROŽIČKI VRH — V dvorani Zadružnega doma na Rožičkem vrhu so v nedeljo popoldne člani prosvetnega društva Murščak — Rožički vrh uprizorili dokaj zahtevno igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Polna dvorana gledalcev je bila z izvajalci vlog zadovoljna.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — V nedeljo so igralci iz Hrastje-Mote gostovali z igro »Prisega ob polnoči« v Križevcih pri Ljutomeru. Z igro so gostovali že na Kapeli, nameravajo pa jo uprizoriti še v nekaterih drugih krajih.
VIDEM OB ŠČAVNICI — Na videmskem odru sta v mesecu februarju gostovali dve igralski skupini. Najprej so se tamkajšnjim gledalcem predstavili igralci s Stare gore z igro »Prevarani soprog«, v nedeljo pa so tu gostovali igralci iz Radoslavec pri Bučkovcih z igro »Jalnov dom«.
KAPELA — Pred dnevi so na Kapeli končali s prvo etapo pri urejanju vodovoda. Najprej so vodovod uredili v osnovni šoli in v sosednjih hišah, kasneje pa ga bodo v okviru finančnih možnosti napeljali tudi v ostalih poslopjih. V turistične namene pa nameravajo urediti tudi nekaj vodovodnih pip.
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA
5
Aktiv „Partizana“ tudi v Mačkovcih
Na letnem Občnem Zboru TVD Partizan v Moščancih so med drugim ugotovili, da je društvo kljub temu, da je še zelo mlado, doseglo v preteklem letu nekaj ugodnih uspehov. Težišče aktivnosti članov je bilo v sekcijah za lahko atletiko, odbojko in šah Delovanje v teh sekcijah je postalo uspešnejše zlasti po zgraditvi športnega stadiona ki pomeni veliko pridobitev za ves kraj. Čez leto so priredili številna meddruštvena tekmovanja, odbojkarji so se merili celo v okrajnem merilu, pa tudi pionirji so često tekmovali z vrstniki iz soseščine. V bližnja prihodnosti namerava-
jo formirati še rokometno in žensko odbojkarsko sekcijo.
Na zboru so izročili zaslužena priznanja najaktivnejšim društvenim članom in tekmovalcem. Za nadaljnje, še uspešnejše delovanje društva govori tudi več koristnih sklepov Tako namerava društvo ustanoviti aktiv Partizana v Mačkovcih. Ta aktiv bo lahki pozneje prerasel v samo stojno društvo. Telovadišče bodo uredili dokončno. Na zboru so se odločno zavzeli tud: za gradnjo plavalnega bazena za katerega so že določili lokacijo in izdelali načrt, zgradili pa ga bodo s pomočjo vseh prebivalcev kraja in še zlasti
mladine. Opravili so že tudi lokacijo za smučarsko skakalnico, ki jo bodo predvidoma pričeli graditi že prihodnje leto. Čeprav šteje društvo okrog 90 članov si bodo letos prizadevali, da bi število članov še povečali. Tekmovali bodo tudi v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger — v vseh možnih športnih panogah.
Telesnovzgojno društvo Partizan v Moščancih sodi prav gotovo med najaktivnejše vaške telesnovzgojne organizacije in po razpoloženju na občnem zboru lahko sklepamo, da bo ta primat obdržalo tudi letos.	D . O.
Mladina v Markišavcih je v zadnjem času aktivna tudi na športnem področju. Doslej še niso imeli v kraju nobenega športnega objekta, zato so že začeli urejati ustrezno igrišče. Graditelji si obetajo, da bodo spomladi na novem igrišču že lahko nastopili rokometaši, odbojkarji in košarkarji.	O. D.
V nedeljo bo v Ptuju tradicionalno Kurentovanje. Po pripravah sodeč bo to velika prireditev. Letos računajo, da si bo ogledalo ptujsko kurentovanje še večje število ljudi. Med drugim beležimo letos tudi sodelovanje etnografske skupine iz Predanovec, ki bo nastopila na Kurentovanju z znamenitim prekmurskim Borovim gostüvanjem.
Na sliki: dekleta iz Cirkovc vlečejo »Klado« in slamnatega ženina. Zadaj gre »žalostna nevesta«.
Občinsko tekmovanje za ,,Zlato puščicoʻʻ v Murski Soboti
Dva kandidata - en zmagovalec
Preteklo nedeljo je bilo v dvorani zračnega strelišča v Murski Soboti streljanje za občinsko »Zlato puščico«. Od 39 v občinsko tekmovanje uvrščenih strelcev je nastopilo 23 tekmovalcev, ki so streljali z zračno puško domače proizvodnje.
Letošnje tekmovanje je bilo še posebno zanimivo zategadelj, ker
so bili tekmovalci zelo izenačeni in ni bilo vse do zadnjega izstreljenega naboja moč predvideti, kdo bo zmagovalec. Konkurenca v prvi desetorici tekmovalcev je vzbudila pri gledalcih pravo presenečenje. Glavna borba za občinsko »Zlato puščico« je bila namreč med tekmovalci: Dragom Kolmaničem, Adamom Kučincem in Pavlom Pongracem. Samo za en krog prednosti je naposled uspel Kolmanič. Njegova zmaga je kljub temu zaslužena, vendar pa je potrebno hkrati omeniti tudi uspeh njegovega največjega rivala Kučinca, ki je bil favorit za prvo mesto vse do konca streljanja. Njegova zmaga je bila že na obzorju! Od 30 mogočih je že zbral 15 desetk, kar je doslej največji podvig na naših streliščih. V finišu, ko bi moral potrditi svojo kakovost, je prišlo najtežje — trema. Po zadnjih petih izstreljenih nabojih je imel 4 šestice, kar pa je bilo dovolj, da se mu je poprej že zanesljiva zmaga izmuznila iz rok: pristal je na 2. mestu, toda brez Puščice.
Omeniti kaže tudi ugoden rezultat mlade tekmovalke SD -Kovinar« — Jolanke Sapač, ki je od 300 možnih naštela 250 krogov in v skupni razvrstitvi zavzela osmo mesto. Če bo Jolanka redno
trenirala in se tehnično še bolj izpopolnjevala, lahko še postane zelo zapažena tekmovalka s še ugodnejšimi rezultati.
Rezultati prve desetorice, ki se je uvrstila v tekmovanje za okrajno -Zlato puščico«: Drago Kol-
manič 264, Adam Kučinac 263, Pavel Pongrac 263, Jože Ozvatič 256, Aleksander Bagari 254, Ivo Perinič 253, Silvo Sušnik 251, Jolanka Sapač 250, Koloman Pintarič 248, Geza Cigüt 247 krogov.	I. P.
Občni zbor TVD v Moščancih
Živi šah v Moščancih
Pionirji odreda »Miško Kranjec« iz Moščanec so že nekaj let znani po svoja aktivnosti, saj že vsa leta sodelujejo v JPI in so dobili za svoje uspehe tudi več priznanj. Nadaljujejo pa tudi letos in so si v okviru tekmovanja JPI že sestavili pester delovni program.
V zimskem tekmovalnem obdobju predvidevajo smučarski tečaj in razna tekmovanja, ki jih bodo uresničili, če bodo snežne razmere količkaj ugodne. V šahovski krožek so vključili tudi najmlajše pionirje. Tudi mladi strelci so že pričeli pridno vaditi in se pripravljajo na razredna tekmovanja. V marcu bodo priredili tek čez drn in strn. Šahisti se bodo pomenili v medrazrednem tekmovanju.
Spomladanski del tekmovanja bo v znamenju lahkoatletskih, odbojkarskih in nogometnih tekmovanj, pomerili pa se bodo tudi v igri »Med dvema ognjema«. Prirediti nameravajo izlet v Mačkovce. Posebno bogat spored prireditev napovedujejo za Teden mladosti. Večer pred Dnevom mladosti bodo imeli folklorni večer, naslednja dan pa bodo
demonstrirali živi šah na šolskem igrišču. V juniju nameravajo prirediti telovadni nastop in tekmovanje s sosednimi odredi v nogometu, odbojki in atletiki.
V poletnem obdobju bodo nabirali gozdne sadeže in zdravilna zelišča, priredili več izletov v Mursko Soboto in k Muri, kjer se bodo učili plavata.
Jesen bo za njih minila v znamenju zaključka JPI: s telovadno akademijo, medrazrednimi tekmovanji, izletom na Vanečo  itd.
BREZ MLADINE NE BO ŠLO
Pred nedavnim je polagal letni obračun svojega dela radgonski Partizan. Po poročilih društvenega predsednika in načelnika so zborovalci slišali, da šteje društvo 182 članov, od katerih je le 17 članov in članic, vsi ostali pa so šolski otroci; torej je društvo brez mladine, če ne mislimo pri tem na tisto mladino, ki igra pod okriljem Partizana nogomet. Ker se to ponavlja iz leta v leto, bo prvenstvena naloga novega upravnega odbora, da bo skrbel za mladino, saj bo moč le tako vzgojiti nove člane, ki jih prav tako potrebuje naša telovadnica.
Ne glede na to slabost pa je dosegal radgonski Partizan lani zelo lepe uspehe. Vsi člani so redno vadili nad 7800 ur; med njimi so bili najbolj pridni starejši pionirji in starejše pionirke. Radgonski Partizan je nastopil na desetih prireditvah, od teh na štirih izven Radgone. Posebno dobro je uspela akademija, ki je bila prirejena v počastitev občinskega praznika v Gornji Radgoni.
Kvalitetno je najboljša in homogena vrsta orodnih telovadcev, ki je edina te vrste v vsem Pomurju; njihov neumorni vaditelj tovariš Topolovec je vzgojil vrsto kakovostnih telovadcev in, da bi bila stvar še bolj zanimiva, ni od teh telovadcev niti eden iz Radgone, pač pa iz okoliških vasi; večino teh tvorijo bratje Roškarji.
Med športnimi panogami delujejo v okviru Partizana najštevilnejši nogometaši, ki so si nadeli naslov NK Radgona. In ko ti — le nogometaši — objavljajo po plakatih svoje tekme, iz njih ni razvidno, da so nogometaši tudi člani Partizana. Nadvse marljivi so tudi rokometaši in vse kaže, da bodo v najkrajšem času tudi oni pričeli tekmovati s priljubljenimi
radgonskimi nogometaši. Žal pa se radgonski fizkulturniki premalo navdušujejo za lahko atletiko. Svojčas jim je društvo pripravijo lepe prostore za ta šport, imeli so tudi lepo speljano tekališče, ki pa ga je vedno prerasla le trava; zdaj je poslalo to tekališče del nogometnega igrišča.
Občni zbor radgonskega Partizana je pozdravil tudi zastopnik republiške zveze za telesno vzgojo Ivan Orešnik, izročil radgonskemu Partizanu lično diplomo Republiške zveze Partizana, mu čestital k dosedanjim uspehom in zaželel društvu še lepših časov na fizkulturnem področju.
-ar
Po X. in XI. kolu v Pomurski košarkarski ligi
Zmage favoritov
Za deseto in enajsto kolo tekmovanja v Pomurski košarkarski ligi lahko zapišemo: brez večjih presenečenj, saj so zmage in tekmovalne točke pobrala moštva, ki so bila favoriti v posameznih srečanjih. In vendar Lahko na rob obeh kol zapišemo tudi nekaj značilnosti; prvi poraz prvega moštva Elana v srečanju s tekmovalno ekipo ESŠ v desetem kolu, čeprav v tem srečanju ni imelo nobeno moštvo izrazitih prednosti za zmago, zmago Grafičarja z razmeroma majhno razliko v koših v tekmi z drugim moštvom Elana v enajstem kolu in na koncu še dva troštevilčna rezultata (edina v obeh kolih) moštva SŠTV v borbi z ekipami na repu prvenstvene lestvice. Torej je bilo pretekli nedelji zanimivo tudi pod koši, v naslednji rundi pa si obetajo še več odločilnih rezultatov. V ospredju pozornosti bo srečanje med moštvoma SŠTV in Grafičarja. Tekma bo prav gotovo odločilna za dokončno razvrstitev obeh moštev na lestvici!
V desetem kolu tekmovanja v PKL so bili doseženi naslednji rezultati: Grafičar :
SKŠ Rakičan 41:32, Sloga : Elan II 68:58, ESŠ : Elan I 65:44, SŠTV : Agroservis 108: 45. Najboljši strelci v tem kolu: Zver (Elan II) 41, Titan (SŠTV) 40, Kovač (ESŠ) 32 itd. XI. kolo: SŠTV : Sloga 101:43, ESŠ : SKŠ Rakičan 85: 34, Grafičar : Elan II 55:35, Elan I : Agroservis 78:25. Najboljši strelci' v tem kolu: Šarotar (ESŠ) 35, Titan (SŠTV) 35, Šeruga (ESŠ) 32 košev itd.
LESTVICA PO 11. KOLU Elan I	11	10	0	1	794:482	20
ESŠ	11	9	0	2	732:427	18
Grafičar	11	8	0	3	594:422	16
SŠTV	11	7	0	4	748:552	14
SKŠ (Rak.)	11	5	0	6	544:667	10
Elan II	11	3	0	8	459:631	6
Sloga	11	1	0	10	538:917	2
Agroservis	11	1	0	10	397:708	1
Pionirji soboške I. Osemletke so dobro izkoristili zimski čas in priredili več tekmovanj v namiznem tenisu. Toliko tekem kot letos še doslej niso imeli! Na ekipnem tekmovanju za prvenstvo šole je sodelovalo 9 ekip, skupno je bilo 18 tekem, prvak šole pa je ekipa 8b razreda (Vadnal, Kerčmar, Debelak). Tekmovanje za prvenstvo šole za posameznike je bilo najprej po razredih, potem pa se je v finalnem tekmovanju pomerilo med seboj 16 najbolje uvrščenih. Našteli so skupno 21 finalnih tekem. Prvak šole v namiznem tenisu je Ervin Kerčmar pred Vadnalom, Kukanjo, Debelakom, Sinicom itd.
Skupno je na vseh tekmovanjih za prvenstvo nastopilo 40 pionirjev, dvobojev pa je bilo 120, kar je vsekakor rekordno število. Zmagovalci so prejeli lepe diplome, prvaki šole pa prehodne zastavice.	E. K.
Tudi radgonski nogometaši so se pričeli aktivno pripravljati za spomladanski start v Pomurski nogometni ligi. Predzadnjo nedeljo so imeli v gosteh enajstorico Pušče in jo premagali z rezultatom 7:2 (2:2), v nedeljo pa sta se obe radgonski enajstorici prijateljsko srečali z ustreznimi moštvi »Nafte« iz Lendave. Rezultati obeh srečanj: Nafta II : Radgona II 0:0, Nafta I : Radgona I 1:1 (0:0).	-sk
V nedeljo je bil na soboški I. Osemletki dvoboj v namiznem tenisu med domačima in gostujočima ekipama ŽNTK iz Maribora. Gostje so premagali domačine (B in A ekipo PSD »Mladost) z rezultatom 5:0. Priredili so še nekaj eksebicijskih dvobojev. Soboški pionirji športniki bodo svojim gostom vrnili obisk v začetku aprila. Srečanje je minilo v prijateljskem vzdušju, Mariborčani pa so domačinom podarili zapisnike, žogice, značke in spominsko zastavico.
E. K.
Košarka je na soboški Gimnaziji šport številka 1. V ponedeljek so priredili na šolskem zavodu tudi košarkarski turnir, dijaki so nastopili v domači telovadnici, dijakinje pa so odšle gostovat v Rakičan.
Tekmovali so po sistemu izpadanja. Posebno presenečenje je pripravil 3a razred, ki je sestavil dve enakovredni moštvi, v katerih je bilo tudi nekaj igralcev »Elana«. Po pričakovanju sta se uvrstili v finale ekipi 3a razreda, posebno pa je presenetila I. ekipa 4. razreda, ki je zasedla tretje mesto.
Rezultati tekem za 3. in 4. mesto: 4I : la 55:31, za 1. in 2. mesto: 3a I : 3a II 20:0 (p. f.). Jani
NOVI STRELSKI INŠTRUKTORJI
23 strelcev iz soboške občine, med njimi tudi dve članici, je od 19. do 25. februarja obiskovalo v Murski Soboti tečaj za inštruktorje v strelskem športu. Tečaj je priredil občinski strelski odbor, gmotna sredstva za tečaj pa je dala Strelska zveza Slovenije. O-
biskovalci tečaja so si pridobili mnogo koristnega teoretičnega znanja, glavno pozornost pa so na tečaju posvečali praktičnemu usposabljanju.
Ob zaključku tečaja so obiskovalci pokazali solidno znanje in so dobili legitimacije inštruktorjev III. razreda. V soboto so se na obeh soboških streliščih tudi pomerili med seboj v streljanju z malokalibrsko in zračno puško, v nedeljo pa so se udeležili občinskega tekmovanja za »Zlato puščico« kot sodniki, dežurni, zapisnikarji itd. in tako tudi v praksi utrdili na tečaju pridobljeno znanje.
Občinski strelski odbor v Murski Soboti je lani priredil dva podobna tečaja, na katerih je bilo usposobljenih za strelske inštruktorje 31 obiskovalcev. Tako naštejejo sedaj v soboški občini že 54 strelskih inštruktorjev, kar pa še vedno ni dovolj, če upoštevamo, da ima strelska organizacija v svojih vrstah že nad 1700 članov.
I. P.
Dve zmagi Sobote
V okviru priprav na spomladansko tekmovanje v Slovenski conski ligi je prva enajstorica NK »Sobote« predzadnjo nedeljo gostovala v Čakovcu in premagala tamkajšnje moštvo »Sloge z rezultatom 3:2, v nedeljo pa se je v Kidričevem pomerila z moštvom »Aluminija« in v tem
srečanju dosegla prepričljivo zmago z rezultatom 4:1.
Podoba je, da se naš predstavnik v slovenski nogometni konkurenci zelo resno pripravlja na bližnji start, temeljite priprave pa obetajo moštvu tudi ugodne uspehe, ki jih bodo prav gotovo veseli vsi ljubitelji nogometne igre v Pomurju.
Rokometaši v namiznem tenisu
Okrajni rokometni odbor v, Murski Soboti je preteklo nedeljo priredil za svoje aktivne člane tekmovanje v namiznem tenisu. V šestih tekmovalnih moštvih je nastopilo 20 posameznikov. Igrali so na izpadanje. Po končanem tekmovanju so se moštva razvrstila takole: Tekstilec, Mla-
dost, Grafičar itd., v vodilni trojici posameznikov pa so: Fridrih (Tekstilec), Hartman (Grafičar), Unger (Tekstilec). Za največje presenečenje je vsekakor poskrbelo moštvo PŠD Mladost«, ki je premagalo ekipo SŠTV z rezultatom 5:0 in Grafičarja z rezultatom 5:2 in se tako uvrstilo na častno drugo mesto,
Športni non stop
Na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti so priredili povratni šahovski dvoboj med dijaki in profesorji. Zmagalo je vodstvo šole z rezultatom 5:1
Pred dnevi so priredili tudi tri šahovske simultanke. Proti dijakom je nastopil prof. Evgen Titan in na vseh srečanjih zbral skupno 22 in pol točke, medtem ko so dijaki zbrali 2 in pol točki. Dvakrat je zmagal dijak Lülik, dijak Glažar pa je enkrat igral neodločeno.
Na šahovskem tečaju, ki so ga priredili na SŠTV, so se dijaki seznanili z osnovami šahovske igre in z načinom registriranja šahovskih partij. Na »piko« so vzeli tudi tabelo za vodenje šahovskih rezultatov.
JOŽE SIHERLE V BOHINJU
Smučar Jože Siherle iz Rakičana se je prejšnji teden udeležil tekmovanja za republiško smučarsko prvenstvo gozdarjev in lesnoindustrijcev Slovenije. Tekmovanje je bilo
v Bohinju in je trajalo štiri dni. Jože Siherle je tekmoval v veleslalomu in je med 63 udeleženci iz vseh krajev Slovenije zasedel častno deseto mesto.
PESTRI ŠPORTNI
DNEVI
Letošnje Jugoslovanske pionirske igre in z njimi povezano delovanje v naših telesnovzgojnih ustanovah in šolskih športnih društvih, so ugodna priložnost tudi za vsebinsko izboljšanje športnih dnevov na naših šolah, zlasti še tam kjer so se ti športni dnevi že domala povsem izrodili v obiskovanje kino predstav, izlete brez vsakega smotra itd., večinoma iz objektivnih razlogov, saj na šolah, kjer imajo na voljo predmetne telsnovzgojne učitelje, takih primerov v glavnem tudi ni bilo.
Zadnje dni nam poročajo s številnih šol o uspelih športnih dnevih, ki so pritegnili k sodelovanju veliko večino učeče se mladine. Posredujemo samo nekaj poročil!
RAKIČAN
Prejšnji petek so imeli na SKŠ športni dan, ki je uspel kljub slabemu vremenu. Pripravili so medrazredna tekmovanja v košarki, streljanju, namiznem tenisu in šahovski brzoturnir. Dijaki, ki niso tekmovali v teh športih, so odšli na izlet v Radence. Prva mesta v posameznih športnih disciplinah so si priborili: v šahu Ivo Jurhar, v namiznem tenisu Herbert
Hedl, v košarki — moški 3. razred, v košarki — ženske la razred in v streljanju Pavel Pongrac.
M. SOBOTA: ESŠ
Športni dan na ESŠ je bil dobro pripravljen in je zajel tekmovanja dijakov v namiznem tenisu, šahu, košarki, streljanju z zračno puško in orientacijskem pohodu. Na tekmovanjih je sodelovala velika večina dijakov, trajala pa so do poznega popoldneva. Značilnost tega športnega dneva je bila tudi v tem, da so posamezna tekmovanja vodili v glavnem dijaki sami.
M. SOBOTA: SŠTV
Dijaki SŠTV so svoj športni dan izpeljali odlično. Podali so se na 14-kilometrski orientacijski pohod skozi vasi Markišavci, Sebeborci in Martjanci nazaj v Mursko Soboto. Vsak dijak je imel na progi specifično nalogo, za katero je izvedel šele med potjo, naloge so imeli namreč v zaprtih kuvertah. Tako so med drugim odkrivali že redke slamnate hiše in vodnjake na vzvod, v Rimski čardi pa so si ogledali vrtalni stolp, v martjanski cerkvi znamenite freske itd. Dijaki so svoje naloge dobro izpeljali. Na pohodu so opravili tudi razna medicinska merjenja.
6
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA
ZANIMIVI TEČAJI
V občini Murska Sobota so letos začeli po vaseh z zdravstveno-gospodinjskimi tečaji. Občinski odbor RK je nedavno zaključil zdravstveno-gospodinjski tečaj v Borejcih, te dni pa so pričeli s tečajem v Ivancih. Zanimanje za te tečaje je v Pomurju veliko.
Na tritedenskem tečaju se žene seznanijo z anatomijo in
fiziologijo človeškega telesa, z vzroki bolezni. Temeljito se seznanijo s splošno higieno, poseben poudarek na tem seminarju je na higieni hiše in okolice ter higieni prehrane. Tečajnice spoznajo zdravo prehrano in naj pogostejše napake v prehrani. Na seminarju se seznanijo s prehrano dojenčka in malega otroka, otroškimi boleznimi ter z nego bolnika. Tudi razna vzgojna predavanja so na programu. Tako n. pr. odnos staršev do otrok, vzgoja za zakon, spolna vzgoja in otrok itd.
Na tečaju se seznanijo tudi z obdelavo vrta, vrtnarstvom in perutninarstvom, krojenjem itd.
Tečajnice vsak dan pripravljajo hrano na najbolj sodoben način, kjer teorijo povezujejo s prakso. Razlika teh zdravstveno-gospodinjskih tečajev od prejšnjih kuharskih je v tem, da teorijo povezujejo s prakso, da kuhajo in pečejo jedi, ki jih kmečke žene na vasi vsak dan rabijo.
SMRTI
Umrli so: Janez Koudila, posestnik iz Andrejec, star 71 let; Jurij Deak, kmet iz Dobrovnika, star 78 let; Jožef Zelko, kmet iz Doliča, star 51 let; Pero Dražič, upokojenec iz Murske Sobote, star 43 let.
ROJSTVA
Rodile so: Irena Schek iz Križevec deklico, Terezija Raker iz Martjanec dečka, Simona Čahuk iz Černelavec deklico, Alojzija Škalič iz Gornjih Petrovec dečka, Margareta Horvat iz Beltinec — dečka, Terezija Štihec iz Sodišinec - dečka, Marjeta Kolmanič iz Murske Sobote — dečka, Marija Veren iz M. Sobote
dečka, Aranka Biro iz Gornjega Lakoša — dečka. Emilija Bojnec iz Šalovec — dečka, Anica Pergar iz Lendave dečka. Marija Baranja iz Krašč — dečka, Elizabeta Pintarič iz Korovec — dečka, Marija Hozjan iz Gradišča
dečka, Marija Celec iz Krajne
dečka. Frida Kerčmar iz Predanovec dečka, Julka Koveš iz Turnišča — dečka, Helena Casar iz Petišovec — dečka, Elizabeta Vohar iz Dokležovja	deklico,
Marija Vogrinčič iz Cankove — deklico, Bara Režonja iz Renkovec
—	deklico, Alojzija Horvat iz M. Sobote dečka, Marija Štefanec iz Borejec — dečka, Marjeta Svetec iz Šalovec — dečka, Rozalija Vütek iz Dobrovnika — deklico, Rozalija Gruškovnjak iz Beltinec
dečka, Angela Podgorelec iz M. Sobote — dečka, Marija Gujtman iz Bratonec — deklico, Regina Lovrenčec iz Renkovec — dečka, Marjeta Baranja iz Krašč
—	dečka, Pavla Dominko iz Lendave — deklico, Ana Koren iz Lendave — dečka, Anica Vrečič iz Otovec — deklico, Emilija Flisar iz Tržiča — dečka, Marija Jesenik iz Ljutomera — dečka, Darinka Ritonja iz Veržeja — dečka, Margareta Sinko iz Rogašovec — deklico, Erna Baranja iz Črnelavec — deklico, Marija Sapač iz Beznovec — deklico, Rozalija Žalig iz Gančan — deklico.
POPRAVEK
V prejšnji številki smo pomotoma objavili, da je Kozar Sidonija rodila deklico; pravilno se glasi: Sidonija Kozar iz Pečarovec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Stefan Jakob, strojni klučavničar iz Lipovec in Marija Jurinec, bolničarka iz M. Sobote; Janez Horvat, traktorist iz Bakovec in Jožefa Škrjanec, uslužbenka iz M. Sobote; Anton Srejš — kurjač iz Bakovec in Cecilija Kovač, kmetovalka iz Bakovec.
MALI OGLASI
POSESTVO, srednje veliko, vseh kultur, z elektriko in vodovodom v bližini Maribora ob glavni cesti, pri avtobusni postaji, ugodno prodam. Naslov: Anton Jarc, Sp. Kungota, p. Pesnica pri Mariboru.	M-184
POSESTVO 6 ha, njive, travnik, 1 ha sečnega gozda, sadonosnik in vinograd. Poslopja delno nova zidana, prodamo takoj. Poizvedbe: Murščak, Murski vrh št. 4.	M-186
TlRSNE cepljenke, vinogradniško kolje, akacijske sohe, žične vzgoje, prodam. Franjo Holc, Gomila, p. Juršinci.	M-188
TELEVIZOR, znamke »Telefunken« z ekranom 53, prodam. Vprašati; Čakovec, Mažuraničeva 4.
M-189
DENARNICO z dokumenti in boni sem izgubila dne 21. februarja 1962 v Murski Soboti. Najditelja prosim, da denar obdrži, dokumente in bone pa vrne na naslov: Nežka Mešič. Partizanska 42, M. Sobota. M-190 HIŠO s trosobnim stanovanjem v centru mesta Murska Sobota, prodam. Naslov v upravi lista.
M-185
POSESTVO, 7 ha, blizu Maribora na ravnem terenu, ob avtobusni postaji, za 1,500.000 dinarjev, prodam. Jože Gornik, Sp. Jakobski dol 30, p. Jakobski dol.
M-192
OPEKARNA PUCONCI
rabi večje količine
SUHIH BOROVIH ALI SMREKOVIH LETEV
5/4 in desk 5/4
Možna je tudi zamenjava za strešno opeko.
KINO
MURSKA SOBOTA — od 2.-4. marca francoski barvni kinemaskopski film: »Ljubezen pod nadzorstvom-; od 5.-6. marca japonski kinemaskopski film: »Smrt na Pacifiku«; od 7.-8. marca zahodnonemški film: »Pred zahodom sonca«.
BELTINCI	od	3.-4. marca
nemški film: »Deklica Rosemarie«.
GORNJA RADGONA — od 3.-4. marca ameriški barvni kinemaskopski film: »Obračun pri Table Rocku«; 7. marca ameriški film: »Mata Hari«.
‘ VIDEM OB ŠČAVNICI — Od 3.-4. marca francoski film: »To je čas morilcev«.
ŠALOVCI — od 3.- 4. marca ameriški barvni film: »Tri ure do odločitve«.
VELIKA POLANA	od 3.-4
marca poljski film: »Likvidacija«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 3.-4. marca ameriški kinemaskopski film: »Princ igralcev«; 7. marca italijanski film: »Siromašni a lepi«.
POZOR! Večjo količino slame prodam. Poizvedbe: Koloman Šavel, Vaneča št. 78.	M-194
LESENO hišo, z opeko krito, v dobrem stanju 15 x 5, prodam. Peter Kučan, Križevci v Prekmurju št. 78.	M-195
Obveščamo kmetijska gospodarstva in zasebne pridelovalce, da bomo odkupovali v času košnje večje količine SVEŽE LUCERNE in manjše količine SVEŽE ČRNE DETELJE od vseh tistih pridelovalcev, kateri sklenejo z našim obratom predhodno pismeno pogodbo.
Cene ugodne! Vsa podrobna pojasnila prejmejo lahko interesenti vsak dopoldan v pisarni obrata
AGROMERKUR v M. Soboti ul. I. L. Ribara 3.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 2. marca — Radoš Sobota, 3. marca — Milena Nedelja, 4. marca — Kazimir Ponedeljek, 5. marca — Janez Torek, 6. marca - Pust Sreda, 7. marca — Tomaž Četrtek, 8. marca — Bojanka
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 2. do 9. marca 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
2.	marca - dr. Sedlaček
3.	marca	—	dr.	Udovč
4.	marca	—	dr.	Udovč
5.	marca	—	dr.	Sedlaček
6.	marca — dr. Udovč
7.	marca	—	dr.	Sedlaček
8.	marca	—	dr.	Sedlaček
9.	marca — dr. Udovč
GP „GRADBENIK“
IZOLA pri KOPRU
sprejme večje število
kvalificiranih zidarjev in tesarjev
ter nekvalificiranih delavcev
za gradbišča v Kopru, Izoli in Piranu
Osebni dohodek, po uspehu EE.
Kvalitetna hrana in samska stanovanja zagotovljena pri podjetju.
Rok nastopa do 31. marca 1962.
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža
PERE DRAŽIĆA
se nijiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Starcu za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi idr. Benkoviču za vso uvidevnost, tov Štefanu Šabjanu, Savu Raplu ter vsem lovcem, posebno pa lovski družini Bakovci. Posebna zahvala zastopnikom okrajnih, občinskih in lokalnih političnih oblastvenih forumov, zastopnikom organizacij, pevskemu zboru, pionirjem in godbi na pihala.
Murska Sobota, 24. februarja 1962
Žalujoči: žena Olga in ostalo sorodstvo
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ČZP »Pomurska tisk« M. Sobota
razpisuje delovni mesti
DVEH KOREKTORJEV
Pogoji: dobro poznavanje slovenskega jezika in slovnice.
Predvsem so zaželjemi grafični delavci, ali osebe s popolno srednjo šolo. V poštev pridejo tudi upokojenci.
Zaposlitev redna ali honorarna, nastop službe takoj. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota, Kocljeva 7
ČZP Pomurski tisk »Dobra knjiga., Murska Sobota in vse knjigarne v Lendavi, Ljutomeru in Radgoni, sprejemajo naročila za
NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS
Za naročnike bo cena knjigi, vezani v polusnje 4.500 din, v kolikor bodo knjigo plačali do 15. aprila 1962.
Cena knjigi v prosti prodaji bo mnogo višja.
Komisija za razpis v Zdravilišču »Radenska Slatina« Slatina Radenci na podlagi 310. člena Zakona o javnih uslužbencih razpisuje naslednja delavna mesta:
1. Referenta za telesno vzgojo
Pogoji: višja ali srednja šola za telesno vzgojo, ali daljša praksa na področju telesne vzgoje, predvsem v plavanju.
2. Knjigovodje osnovnih sredstev
Pogoji: srednja ekonomska šola, ali trgovska izobrazba z nekaj prakse.
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po dogovoru, stanovanje za samce zagotovljeno.
  RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 4. marca do 10. marca
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska igra — Marjan Marinc: Krasen cirkus; 8.50 V glasbeni šoli L. M. Škerjanca; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Minute za partizanskega skladatelja Francija Sturma;
10.00	Se pomnite, tovariši . . . Tončka Drobnič: K partizanom; 10.30 Ura romantične glasbe; 11.30 Silvo Matelič: »Vedno razpoloženi in . . .« (reportaža) ; 11.50 Medigra za opoldne; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koroške narodne poje Slovenski oktet; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Intermezzo v folklornem tonu; 16.00 Humoreska tega tedna — S. Rozman: Janez in devet prijateljev; 16 20 40 nedeljskih minut; 17.05 Kitara. orglice in mandoline; 17.15 Matjaž Kmecl: Nova šola v Sent Fenku; 17.45 Dunajski valčki; 18.15 Basist Julij Betetto, Prešernov nagrajenec 1962, zapoje štiri speve; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Zabavni zvoki; 21.00 Glasovi od včeraj in danes; 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo . . .; 22.45 Po belih in črnih tipkah; 23.05 Plesna glasba;
23.45	Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK
8.55 Ljubljanski oktet poje pesmi in priredbe Leopolda Černigoja; 8.20 Od Urala do Apeninskega polotoka; 8.55 Za mlade radovedneže; 9 25 Med suitami; 10.15 Od tod in ondod; 11 00 Štiri angleške pesmi Josepha Haydna: Mornarjeva pesem — Popotnik — Naklonjenost — Nikoli ni govorila o svoji ljubezni (Peter Pearce — tenor, Benjamin Britten — klavir);
11.15	Naš podlistek — C. Pearson: Montyjev dvojnik; 11.35 Uvertura in balet »Valpurgina noč« iz Gounodovega Fausta; 12.05 Trio iz Do-
line pri Trstu; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ludvig Strobl: Semenska proizvodnja doma ali nakup iz uvoza; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.59 Georg Philipp Telemann: Andante in Allegro iz Sonate v g-molu za oboo in klavir;
14.05	Zvočni kaleidoskop; 15.20 Majhni zabavni ansambli; 15.40 Literarni sprehod — A. Rudnicki: Leto 1941; 16 00 Vsak dan za vas;
17.05	55 minut za ljubitelje oper-
ne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Ko na zemljo pada mrak . . .;	18.45
Radijska univerza — Nevarnost atomskega žarčenja; 19.05 Ljubljana — Zagreb — Beograd (Popevke in zabavni ansambli naših radijskih postaj); 20.00—21.35 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije dirigent Samo Hubad, solist Stefan Ruba; 20.45—
21.00	Kulturna tribuna; 21.35 Radi jih poslušate; 22.15 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno (Angleški najmlajši pesniki); 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana.
TOREK
8.05	Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 8.25 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeno popotovanje po partizanski Beli Krajini; 9.25 Risto Savin: Sonata opus 22 za violončelo in klavir; 9.52 Paul Dukas: Villanella;
10.15	Izberite melodijo tedna (ponovitev); 11.00 Plesni orkester Kurt Edelhagen; 11.30 Mozart v izvedbi pianistke Klare Haskil: Koncert za klavir in orkester št. 19 v F-duru, Köchel; 12.05 Ansambel Mežek iz Žirovnice; 12.15 Kmetijski nasveti — France Vardjan: Več enoletne čebule; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Zabav-
ni orkester RTV Ljubljana; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Gvineja — dežela stoterih zanimivosti; 14.35 Arije iz oper Georga Friedricha Händla; 15.20 Nekaj veselih popevk Boruta Lesjaka; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Reška mezzosopranistka Blanka Zec z novimi pesmimi, vmes medigre od Profokjeva; 17.40 Zabavni orkester Alfredo Antonini; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Odprimo glasbeno zgodovino — III. oddaja;
18.45	S knjižnega trga; 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna;
20.00	Pevski zbor filozofske fakultete iz Porto Alegre, dirigent H. Ruffier; 20.30 Radijska igra — Marijan Marinc: v krempljih enookega gusarja; 21.40 Vesele glasbene slike; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (19); 23.05 Italijanske popevke; 23.25 Plesna glasba.
SREDA
8.05	Igra Kmečka godba; 8.20 Bruno Bjelinski: Godalni kvartet številka 2; 8.47 Violinist Blaise Calame zaigra Adagio Zoltana Ko-dalyja pri klavirju Marijan Lipovšek; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Zvočna mavrica; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Blagoje Bersa: Dramatična uvertura; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Radi jih poslušate; 12.05 Narodne poje Darinka Režek; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. France Lomberger: Donosnost sodobnega pridobivanja sodaj; 12.25 Melodije ob 12.25;	13.30 Poje vokalni kvintet
»Lisinski« iz Zagreba; 13 45 Zabavni orkester Raphaele; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Glasbena popotovanja po partizanski ,Beli Krajini; 14.35 Iz cikla Bedricha Smetana Moja domovina; 15.20 Pri skladatelju Blažu Arniču; 16.00 Vsak dan za
Ružič, 28. februarja 1962 vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Hammond orgle; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz studiov Radiotelevizije Beograd in Zagreb; 18.45 Ljudski parlament
19.05	Koncertirajo Rimski virtuozi pod vodstvom Renata Fasana;
20.00	Naš variete; 20.50 Richard Strauss; III. dejanje opere »Kavalir z rožo«; 22.15 Po svetu jazza »Billy May igra Lunceforda«;
22.45	Orkester Alfred Scholz; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zaplešimo z ansamblom Mojmira Sepeta; 23.20 S popevkami čez kontinente.
ČETRTEK
8 05 Scherzi in romance - Hector Berlioz: Scherzo o kraljici Mabi iz simfonije »Romeo in Julija«; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — (ponovitev) Gvineja — dežela stoterih zanimivosti; 9.25 Sovjetska in poljska zabavna glasba;
9.40	Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča;
11.15	Ruski tečaj za začetnike — 43. lekcija (ponovitev); 11.30 Dve pianistki in dve pevki; 11.45 Violinistka Jelka Staničeva v Štirih skladbah za violino in klavir Marijana Lipovška. Pri klavirju avtor; 12.05 Trio Svešnik iz Maribora; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčej; Delo v kleti spomladi; 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Od pianina do pihalne godbe; 14.10 Glasovi pomladi; 15.20 Orgle in orglice; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Pojejo vam filmski igralci; 18 45 Kulturna kronika; 19.05 Bori. Ciklus pesmi slovenske skladateljice Bre-
de Sčekove izvaja sopranistka Ileana Bratuž-Kocjan, pri klavirju Silva Hrašovčeva (Prvič v RTV Ljubljana); 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Godala v veselem ritmu; 21.00 Literarni večer — Iz ženske lirike;
21.40	Primož Ramovš: Simfonietta;
22.15	Drugi kraji — druge pesmi (Spored zabavnih melodij); 23.05 Iz sodobne češke komorne glasbe: Sonata za violončelo in klavir Jirija Pauerja; 23.37 Ameriške popevke.
PETEK
8.05	Melodije na tekočem traku:
8.40	Zbor RTV Beograd p. v. Bore Simiča; 8.55 Pionirski tednik; 9 25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Odprimo glasbeno zgodovino — III. oddaja; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Nekaj naših posnetkov komorne glasbe; 11.15 Naš podlistek — R. Berger: Afera brez posledic: 11.35 Ali vam ugaja?;
12.05	Tri pesmi iz raznih krajev sveta zapoje Komorni zbor RTV Ljubljana; 12 15 Radijska kmečka univerza — Franc Martinc: Ekonomske enote in delitev dohodka v kmetijskih organizacijah: 12 25 Melodije ob 12.25; 13.30 S slovenskimi opernimi pevci; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Neža Maurer: Dobra, stara reka; 14 35 Chopin: Štiri mazurke in scherzo v E-duru; 15.20 Z melodijami po svetu; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Simfonija in suita: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel »Slesk«; 18 25 Poje zbor Primorskih akademikov p. v. Antona Nauta: 18 45 Iz naših kolektivov; 19.05 Umberto Giordano: Zak. priz. od. 3. dej. Andre Chenier: 20.00 Trije veliki zabavni orkestri; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 S kon-
certa za pihala in harfo na Aldeburškem festivalu 1958: Rossini, Beethoven, Blacher (S sporedov BBC); 21.00 V ritmu cha, cha; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15	Igramo za vas; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Simfonična glasba z obeh strani Atlantika.
SOBOTA
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 S citrami po Evropi; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Neža Maurer: Dobra, stara reka; 9.25 Dva domača avtorja — Slavko Osterc; Religioso (Godalni orkester RTVL dirigira Uroš Prevoršek), Bogo Leskovic: Partita v h-molu (Orkester SF dirigira Carlo Zecchi); 10 15 Od tod in ondod; 11.00 Pevka Anica Zubović; 11.30 Iz oper Julesa Masseneta; 12.05 Narodne v priredbi Cirila Vremšaka;
12.15	Kmetijski nasveti Ing. Jernej Ude: Tehnika podiranja dreves; 12.25 Melodije ob 12 25; 13.30 Dalmatinske pesmi pojeta Olga Petkovič in Marica Steržalj ob spremljavi ansambla Milana Stanteta; 13.45 Instrumenti na sestanku: 14.05 Vedri zvoki in popevke za sobotno popoldne: 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Edvard Grieg; Peer Gynt, suita št. 1; 15.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajk? Sikoška; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Gremo v kino; 17.50 Kvintet Jožeta Kampiča; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz zgodbe o beneški pevki Giocondi; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 25 minut z domačimi ansambli; 20.00 Priljubljene slovenske popevke; 20.20 Radijska komedija - Jaques Peret - Jean Forest: Koroporala se drži smola I. epizoda: Korporal pobegne: 21.00 Za prijeten konec tedna; 22 15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zaplešimo vsi!
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215  - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

1-365
POMURSKI VESTNIK, 1. MARCA

7
Drobne zanimivosti
KOPRSKI STUDENCI
Redko katero mesto v naši državi se lahko pohvali, da je tako bogato po številnih studencih, kot velja to za Koper. V tem mestu je imelo nekdaj vsako hišno dvorišče po enega ali dva studenca.
Studence je bilo moč videti na vsakem vogalu v mestu. Pravijo, da jih je bilo preko 300. Z modernizacijo in vodovodnimi napravami so polagoma postali studenci nerabni. Le redko kdo danes iz njih zajamo vodo, studenci pa so vseeno ostali. Nekateri izmed njih krasijo danes posamezne dele mesta s svojo srednjeveško ornamentiko in so velikokrat »tarča« turističnih fotoaparatov.
NENAVADNI »ZAKONI«
V KRAJINI
Na njivah in livadah v Negotinski krajini lahko pogosto vidimo vrbove ali topolove vejice, ki molijo iz zemlje. To so namreč »nepisani zakon«, ki se jih kmetje tega kraja strogo drže. Vejice, ki molijo iz zemlje, pomenijo, da se na tej njivi ali livadi ne sme pasti živina.
Starejši kmetje pravijo, da izvira ta način obveščanja iz starih časov. Ljudje so bili takrat nepismeni in niso mogli svojega obvestila napisati.
»ŽIVLJENJEPISI«
NA SPOMENIKIH
Na nagrobnih spomenikih v mnogih vaseh Topilce je moč najti male »življenjepise« ljudi, ki so pokopani. Izpisani so z neveščo roko domačih kamnosekov in sestavljeni s slabim pravopisom nekega samouka v vasi.
Na nekem majhnem pokopališču ob ustju reke Banjške, poleg poti v Kuršumljisko banjo, je moč prebrati poleg običajnih podatkov tudi malce nenavadna obvestila: »Umrl v niški bolnišnici . . .«, »Bil je dolgoletni predsednik občine . . .«, »Umrl zaradi vode . . .«, itd.
EKSTRAKT LIKERJA,
STAR 80 LET
Sile Zubović, upokojenec iz Tijesnega, ima ekstrakt mentola, ki je star preko 80 let. Redka tekočina je v originalni steklenici z napisom v nemščini. Kupil jo je njegov ded, vojak v Avstriji.
Ker je ekstrat zelo močan, je potrebno samo nekoliko kapljic, da je moč narediti dober liker. Že več kot 80 let napravi vsako jesen družina Zubović mentolov liker, s katerim se po kakovosti ne morejo meriti niti najboljši likerji.
EN DELAVEC ZA 5000 KOKOSI
Kmetijski zadrugi v Subotici je odobren investicijski kredit za
gradnjo najmodernejše živinorejske farme v Vojvodini za rejo 20.000 kokoši pasme »leghorn«. Proizvodnja jajc na tej farmi bo dosegla letno 4,5 milijonov kosov.
Farmo bodo začeli graditi, čim se vreme ustali. Zgradili bodo štiri objekte za po 5000 kokoši. Farma se bo razprostirala na površini 12 ha, vse delo od prehrane kokoši do zbiranja jajc pa bo popolnoma avtomatizirano. Vse delo za 5000 kokoši bo lahko opravil en sam delavec. To sodobno opremo že izdelujejo v naših tovarnah, stala pa bo 16 milijonov dinarjev. Gradnja vseh objektov bo veljala 96 milijonov dinarjev. Na novi farmi bo zadruga redila tudi piščance in to okoli 100.000 kosov letno. Pričakujejo, da se bodo prve kokoši pojavile na novi farmi v avgustu letos.
DIPLOMATSKI REČENO Diplomat in minister generala de Gaullea, ki sedaj vodi pogovore s predstavniki začasne alžirske vlade, je rekel v nekem intervjuju: »Na vseh konferencah se je najteže zediniti glede maksimalnega minimuma popuščanja in minimalnega maksimuma nepopustljivosti.«
POLITIČNI STRIP TIZ Neki madžarski časnik obsoja metode, ki se jih poslužujejo Avstrijci, da bi »pripravili do dezerterstva« madžarske stražarje, ki čuvajo z bodečo žico obdano madžarsko-avstrijsko mejo. List piše med drugim, da se provokatorji z druge strani meje poslužujejo tudi propagande s »seksapilom« in navaja primere, češ da se do meje pripeljejo Avstrijke, ki pred bodečo žico izvajajo pravcati strip tiz (v tem vremenu!) in z zapeljivimi kretnjami privabljajo osamljene stražarje preko meje.
Med tem, ko najostreje obsoja takšno nemoralno propagando, list — ne brez ponosa zaključuje, da je taka propaganda popolnoma brezuspešna, ker so madžarski stražarji zaščiteni pred takšnimi provokacijami ne samo s politično zrelostjo, temveč so tudi poročeni z dekleti iz bližnjih obmejnih vasi.
MIŠ POVZROČILA PROMETNO NESREČO Nedaleč od Genove, na poti v San Remo, se je dogodila te dni neobičajna avtomobilska nesreča. Francesco Meraviglia je odpeljal svoj voz v garažo, zaprl vrata in odšel na delo. Medtem je v avto prišla miš, ki je pred tem begala po garaži. Kaže, da je miši bilo hladno, pa se je nastanila pri grelcu.
Ko je lastnik avtomobila ponovno sedel v voz in krenil na pot, je miši verjetno postalo vroče, pa je zlezla na prosto, vsa iz
uma tekala po avtomobilu in ustvarila takšno paniko, da se je avtomobilist, ki ni vedel, kaj se dogaja, ves preplašen zaletel v steber ob cesti. Mimoidoči so viveli, kako je iz odprtega avtomobila zbežala miš, za njo pa je izstopil — sicer brez ran in poškodb ves razburjen Francesco Meraviglia.
SMRT POD BETONOM Mojsije Kosjer iz Kokireva, v občini Vojnič, je bil znan v svojem kraju kot strokovnjak za čiščenje studencev. Pred nedavnim je čistil neki studenec. S seboj je imel, kot vedno, svoje orodje. Studenec je bil globok 32 metra. Ko je Kosjer delal v studencu, je počila nad njim vrv, s pomočjo katere je spuščal kotel s posodo, v kateri je bil beton. V posodi je bilo okoli 90 kg betona. To breme je padlo na Mojsija Kosjera in ga zdrobilo. Ko so prišli sosednje, je bil že mrtev.
BOS ZMRZNIL V SNEGU Risto Trajkov jo želel, do svoj dopust preživi do zadnjega dne v svoji rodni vasi Garnikovu pri Kavadarcih. Ko jo bilo potrebno, da se vrne na delo v Lesni kombinat v Kavadarce, je bil v neugodnem položaju. Sneg je tiste dni pokril vse poti in so bile edino vaške poti prehodne. Čeravno so mu vsi odsvetovali, je Risto vseeno krenil peš po eni izmed teh poti. Obul je velike čevlje in oblekel dežni plašč.
Sneg je bil visok, polnil je čevlje in otežaval pot. Na pol poti se je delavec sezul, misleč, da bo tako laže obvladal pot. Niti to ni pomagalo. Naslednjega dne so ga našli mrtvega.
KAMION NA TRHLEM MOSTU Nedaleč od Tuzle bi se pred nekaj dnevi skoraj dogodila težja nesreča. Voznik Hazim Imanović, ki je vozil kamion TZ 17-18, je prišel na trhel most. Če ne bi pravočasno zavrl, ne bi mogel uiti nesreči. Na voznikovo opozorilo je 45 delavcev, ki so bili na kamionu, takoj skočilo s prikolice. Na ta način ni prišlo do katastrofe.
POZABLJEN POTNIK NA STREHI AVTOBUSA Avtobus je krenil na pot iz Zvornika. Šoferju se je mudilo. Po treh kilometrih vožnje so potniki slišali, kako nekdo udarja po strehi. Šofer je ustavil avtobus in šel na cesto. Na strehi je sedel M. Karanović. Iz avtobusa je prihitela njegova žena. Ko se je Mehmed spustil s strehe, je povedal, da je spremljal svojo ženo Fatimo in da ji je odnesel kovček na streho. Šofer ga v Zvorniku ni opazil in je krenil na pot s »slepim« potnikom na strehi avtobusa.
Pred domom TVD Partizan med okrajno konferenco SZDL
O spomeniškem varstvu
Te dni je komisija za spomeniško varstvo pri okrajnem ljudskem odboru obravnavala zanimivo problematiko spomeniškega varstva pri nas, ki je — kot je bilo ugotovljeno — po posameznih občinah skorajda zanemarjena služba. Zaradi tega je komisija sklenila, da bo sistematično obdelala področje svojega dela in bo kot prvo ugotavljala, kako izvajajo v posameznih občinah zakon o spomeniškem varstvu. To je toliko bolj umestno, ker ugotavljamo, da so nekateri objekti, ki spadajo pod okrilje zakona o spomeniškem varstvu, slabo oskrbovani, čeprav se pri tem ni moč pogostokrat izgovarjati na
pomanjkanje sredstev (negovanje grobov talcev, borcev NOV itd.). Ne bi bilo napak, če bi v takih primerih dajali mladinskim aktivom ali pionirskim odredom nekakšno »pokroviteljstvo« nad temi spomeniki ali grobovi. Poleg zaščite zgodovinsko-kulturnih in etnografskih ter arheoloških spomenikov je bilo govora tudi o zaščiti flore. Zato bo komisija predlagala merodajnim občinskim organom, naj poskrbijo za zaščito narcis pri Veržeju in med drugim tudi akacijevega drevoreda ob ce-
sti Beltinci — Gančani, katerega nameravajo — kot se sliši — posekati. Z gradnjo nove bolnišnice v Rakičanu bi bilo potrebno odstraniti tudi svinjake, ki so bili postavljeni v rakičanskem parku. Ta park je zaščiten, vendar je bila gradnja omenjenih gospodarskih objektov iz nerazumljivih razlogov odobrena.
Pomurje je bogato na prirodnih in kulturnih znamenitostih. Zato bo potrebno po eni strani vse te znamenitosti očuvati in jih izkoristiti predvsem v turistične namene, po drugi strani pa naj bi se prebivalstvo Pomurja nekoliko bolj seznanilo tudi s pomenom spomeniškega varstva, skratka, naj bi bilo čuvanje teh znamenitosti naloga vseh, ne pa samo pristojnih zavodov, občinskih služb in komisije za spomeniško varstvo.
-jm
Pravni kotiček
VPRAŠANJE:
Med postopkom za razvezo zakonske zveze sva z ženo sklenila delilno pogodbo, s katero sva sl razdelila skupno premoženje. O delitvi sva doma napravila pismeno pogodbo. Sedaj žena ne soglaša s pogodbo in trdi, da pogodba ni veljavna, ker ni napravljena y sodni obliki. Zanima me, kako je z veljavnostjo pogodbe?
K. L.
ODGOVOR:
Po 11. čl. republiškega zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci, je za veljavnost pogodb, ki jih zakonca sklepata o medsebojnih premoženjskih razmerjih potrebno, da so sklenjene pred sodiščem. Izjema velja za darilne pogodbe, če gre za običajna darila, ki niso v nesorazmerju z darovalčevim premoženjskim stanjem ali za darila predmetov, ki so namenjeni osebni rabi in za dogovore, po katerih eden izmed zakoncev gospodari s skupnim premoženjem, pridobljenim z delom v zakonski zvezi, ali njega delom, ali da z njim gospodari ter z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca.
Po navedenem bi delilna pogodba bila veljavna, če bi jo z ženo, ko sta ob sklenitvi pogodbe bila še zakonca, sklenila pred sodiščem.
MALA KRONIKA
SRNA SE ZALETELA V AVTOMOBIL
Dne 24. februarja je prišlo do prometne nesreče na Plitvičkem vrhu. Posledica nesreče je bila precejšnja materialna škoda. V omenjenem kraju so je v avtomobil, znamke Mercedes, last Slovenija — Vino, katerega je upravljal Branislav Rakovšek iz Ljubljane, zaletela srna. Na vozilu je nastalo za okrog 200 tisoč dinarjev materialne škode.
TOVORNJAK ZADEL V OSEBNI AVTOMOBIL Pred nedavnim se je pripetil« manjša prometna nesreča na mostu v Razkrižju. Tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Stanko Golob iz Ljutomera je z zadnjim delom vozila zadel v nasproti prihajajoči osebni ovtomobil, katerega pa je upravljal voznik-amater Stanislav Benek iz Razkrižja. Materialna škoda na obeh vozilih je bila ocenjena na pet tisoč dinarjev.
TRČILA DVA MOPEDISTA Do lažje prometne nesreče je prišlo pred dnevi v Lendavi. Vinjeni mopedist Martin Dominko iz Lendave, ki je vozil po levi strani cestišča je trčil v nasproti prihajajočega mopedista Izidorja Sviligoja iz Petišovec. Pri padcu sta dobila oba lažje telesne poškodbe, poškodovana pa sta bila tudi mopeda.
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
LJUBEZEN POD NADZORSTVOM Francoski barvni kinemaskopski film, ki se začne na peronih pariške železniške postaje, konča pa v alpskem ambijentu — v čeških Tatrah. Če izdamo ime režiserja — to je Vladimir Vlček — potem film že ni več v tolikšni meri »Francoski«, kot ga napoveduje reklama. Glavna privlačnost filma, ki naj bi bil do neke mere kriminalka, nato spet ljubezenska drama v slikovitem planinskem svetu, naposled pa psihološka drama človeka, ki je spoznal srečo poštenega življenja šele takrat, ko je že bilo prepozno, — je nemara v tem, da nastopata v glavnih vlogah dve zveneči imeni francoskega filma: Robert Hossein in Marina Vlady. Naj bo tako ali drugače, film si
velja ogledati že spričo dejstva, da se dogaja na mednarodnih relacijah, obravnava pa za vse privlačno temo ljubezen.
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
SMRT NA PACIFIKU — Japonski kinemaskopski film o pretresljivi usodi ribičev z ladje »Srečni zmaj«, ki jih je pred leti presenetila na Pacifiku eksplozija ameriške vodikove bombe na Maršalskih otokih. Ko so ribiči tistega usodnega dne poslednjič vrgli mreže v vodo in se pripravljali na zajtrk, je pretrgal mrak rumenkasto-beli blesk eksplozije in iz samega oceana se je dvignil ogromen steber ognja. V strahu, da jih Američani ne bi obdolžili vo-
hunstva, so japonski ribiči odpluli v svoje domače pristanišče.
Usodo teh ribičev, ki so zboleli na posledicah atomskega izžarevanja, je obravnaval pred časom ves svetovni in tudi naš tisk. Navigator ladje »Srečni zmaj« je bil prva smrtna žrtev že prej omenjene poskusne eksplozije in z njegovim pogrebom se film tudi konča. Avtorji filma so hoteli s tem svojim delom opozoriti človeštvo na grozote atomske vojne. V svojih težnjah so nedvomno uspeli, saj se film odlikuje po malone dokumentarni prepričljivosti, s katero vzbuja zavest miroljubnega človeštva.
Film, ki ga velja toplo priporočiti, bo na sporedu kina »Park« v Murski Soboti v začetku prihodnjega tedna.
TO JE ČAS MORILCEV — Francoski film, v katerem nam je Julien Duvivier kot scenarist posredoval zanimivo zgodbo iz kriminalne kronike. Julien Duvivier kot režiser pa je ustvaril obrtniško vešče delo, s katerim nas preseneča iz kadra v kader. Zato najbrž ni gledalca, ki ne bi spremljal tega filma z napetim zanimanjem, vsaj s takšnim, s kakršnim preberemo dobro napisani članek iz vedno privlačne male kronike velemestnega življenja današnjih dni. Dejstvo, da nastopata v glav-
nih vlogah Jean Gabin in Danielle Delorme, je filmu nedvomno samo v prid, saj sodi zlasti Jean Gabin v vrsto tistih filmskih igralcev, ki nas nikoli ne razočarajo. Pripomniti pa velja, da mu je Danielle Delorme v tem filmu popolnoma enakovredna partnerica.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina Videm ob Ščavnici.
LIKVIDACIJA Poljski film, ki ga je režiral po scenariju Jer-zyja Stawinskega Jerzy Passendorfer. Film nam ponazarja čase, ko je bila Varšava pod nacistično okupacijo. To je bilo 1. 1944, ko je Hitler poslal z Gorenjskega v Varšavo svojega krvnika SS-ge-nerala Kutschero. Ta je na poljskem nadaljeval svoj krvavi posel, ki ga je začel v naših krajih. Poljsko odporniško gibanje je obsodilo Kutschero na smrt in za smrtno kazen določilo skupino borcev-študentov, ki je ves čas živela samo v pričakovanju tega dne. Po krvavem obračunu je nekaj tovarišev obležalo na bojišču, nekaj pa jih je bilo hudo ranjenih. Toda na drugi strani je poleg Kutschere obležala tudi kopica okupatorjevih vojakov in častnikov. Ranjenim tovarišem, ki so izvršili likvidacijo je priskočila na pomoč vsa Varšava, še posebej pa poljski zdravniki. Tudi v tej akciji so bile potrebne žrtve, ki jih zahteva sleherni boj za svobodo.
Film, ki je vreden polnoštevilnega obiska, bo na sporedu kina v Veliki Polani prihodnje dni.
-bjš-
OBČNI ZBOR TOD LJUTOMER
Na letnem občnem zboru Turistično olepševalnega društva v Ljutomeru so predlagali, naj bi do Jeruzalema speljali še eno cesto in sicer preko Železnih dveri, kjer se odpira lep razgled. Pri tem naj bi po-
magala tudi družbena posestva. Predlagali pa so tudi, naj bi na dirkališču uredili primerne zidane tribune. Glede letnega kopališča na Podgradju pa so se odločili, da ga bodo letos uredili vsaj v toliko.
da bo ustrezalo sanitarnim predpisom, Sprejeli so še več drugih sklepov, ki se nanašajo na ureditev Ljutomera in okolice ter poudarili .potrebo po zboljšanju cest.	-js-
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
»Hočete reči, da mi boste sledili?«
»Kakopak, za vajo. In rad bi videl, kako se boste otresali«
Zarežal se mi je v odgovor. »Vidim, da ste vredni svojega imena, Goodwin. Izgubljali bi čas, zakaj ta ženska ni v nikaki zvezi s stvarjo, jaz bi pa tudi lahko storil bolje, ko ne bi šel na ta sestanek. Samo tri bloke od tod je. Nemara bi bili pripravljeni stopiti tja in ji povedati, da me ne bo. Da?«
»Zakaj pa ne, če je samo tri bloke. Če mi boste vrnili uslugo s tem, da boste obiskali Nera Wolfa za kratek pogovor. To bi rad dobil v zameno.«
Premislil je ponudbo. »Nocoj ne. Popolnoma sem zaseden«.
»Jutri dopoldne ob enajstih?«
»Da. takrat lahko,«
»V redu.« Dal sem mu naslov. »Zdaj pa mi dajte navodila.«
Iz žepa je vzel spoštljiv zvitek bankovcev in potegnil iz njega dvajset dolarjev. »Ker nastopate kot moj agent, imate pravico do nagrade.«
Spet sem se zarežal. »To je lep domislek, glede na to, da ste pravnik, ampak jaz ne nastopam kot vaš agent. Naredil vam bom uslugo s pogojem, da jo boste vrnili. Kje je sestanek?«
Potisnil je zvitek nazaj v žep. »Naj bo po vaše. Zenska se p še Jewel Jones in je na južnem vogalu Christopherjeve ulice in Grove Street, ali vsaj bo tam.« Pogledal je na zapestno uro. »Tam bi se morala dobiti opolnoči. Srednje postave. vitka, temni lasje in oči, zelo prikupna. Povejte ji, zakaj nisem pršel jaz. in recite, da se ji bom jutri oglasil.«
Prav. Bolje bo. da se sprehodite v drugo smer, tako da bo vohljaček zaposlen, in nikar se ne ozirajte.«
Hotel mi je stisniti roko. da bi pokazal, kako ceni mojo pomoč, a to bi bilo prav tako slabo, kakor da bi vzel tisti
dvajsetak, zakaj nemara ga bo še prej ko čez štiriindvajset ur Wolfe zasledoval kot morilca — zato sem se naredil, kakor da ne opažam. Odpravil se je na vzhod, jaz pa na zahod; stopala sva naprej, ne da bi se ustavila.
A moral sem se prepričati, da vohljač ni zamešal oseb; počakal sem do Christopher Street, zavil okrog vogala, naredil dvajset korakov do nekega privoza, smuknil za steber, tako da sem molel samo glavo ven; štel sem do sto. Nekaj ljudi je prišlo mimo — parček, neki moški, ki se mu je očitno mudilo — vohljača pa od nikoder. Napotil sem se dalje proti Grove Street, šel čez cesto, ne da bi opazil kako postavljajočo žensko, ki bi me čakala, šel še nekoliko naprej, potem pa se obrnil in se začel vračati. Bil sem že pri petem vhodu in ura je kazala osem minut čez polnoč, ko se je na bližnjem vogalu ustavil taksi in je iz njega izstopila ženska, taksi pa se je odpeljal.
Približal sem se. Luč bi lahko bila močnejša, a vse je kazalo, da se ujema s popisom. Ustavil sem se in vprašal: »Jones?« Zdrznila se je. Rekel sem: »Od Victorja«.
Zasuknila je glavo, da bi mi videla v obraz. »Kdo ste?« Zdelo se je, da je precej ob sapo.
»Victor me pošilja s sporočilom, a jasno, da sem se moral prepričati, ali sem naletel na pravega človeka. Povedal sem polovico vašega in polovico njegovega imena, tako da ste zdaj vi na vrsti, da me dopolnite«.
»Kdo ste?«
Odkimal sem z glavo. »Najprej z besedo na dan, ali pa ne bo nič s sporočilom od Victorja«.
»Kje je?«
»Ne. Štel bom do deset, potem pa grem. Ena, dve, tri, štiri, pet...«
»Ime mi je Jewel Jones. Njegovo Victor Talento«.
Torej ste prava punca. Povedal vam bom«. To sem tud) storil, in sicer sem ji podal popolno sliko srečanja s Talentom, k temu pa dodal svoje ime in poklic. Ko sem končal, je bila hudo namrščena.
Premaknila se je in mi dala roko na ramo. »Dajte, spravite me v kak taksi.«
Nisem se premaknil. »Veselilo me bo, in plačam jaz. Peljala se bova k Neru Wolfu.«
»Kaj se vam sanja?« Umaknila je roko. »Saj ste zmešani.«
Lahko stavite z deset proti ena, da nisem. Poglejte. Vi in Talento sta se zmenila za sestanek na uličnem vogalu, torej ste imeli kak dober razlog, da vaju ne bi videli nocoj skupaj. Moralo je biti kaj precej nujnega. Dopuščam možnost, da nujnost ni v zvezi z umorom Philipa Kampfa, vendar s tem ne zavračam druge možnosti. Nočem biti samovoljen. Lahko vas odvedem k naredniku kriminalne službe, ki se piše Stebbins, in o tem se pogovorite z njim, če nočete z menoj h gospodu Wolfu.«
Bila je zelo hitra. Medtem ko sem govoril, so ji oči zažarele ko bodala, potem pa je bila takoj vsa mehka in privlačna. Zopet me je prijela za roko, tokrat z obema svojima. »Pogovorila se bom o tem z vami«, je rekla in glas ji je bil tako topel, kakor da bi hotela z njim odtajati svoj hladilnik. »Nič nimam proti. Bova šla kam«.
Rekel sem, pojdiva, in šla sva naprej, tako da me je toplo držala pod roko. Nisva hodila dolgo — v smeri proti Sedmi aveniji, kar je pripeljal taksi. Pomahal sem mu in vstopila sva. Rekel sem šoferju: »Devet sto šestnajst, Zahodna petintrideset,« in premaknili smo se.
»Kaj bo to?« je vprašala.
Povedal sem ji, da je to naslov Wolfove hiše. Ubožica ni vedela, kaj naj stori. Ko bi mi rekla, da sem baraba, ji to ne bi nič pomagalo. Ko bi me brcnila in zavriščala, bi samo poklical policijo. Najboljša možnost zanjo je bila, da me poskuša kar se da otajati, in ko bi bila imela čas za pravo parado svojih zmožnosti — recimo pet, šest ur —, bi mogoče res prišla kam dalje, zakaj v tem je bila mojster.
A kaj, časa ni bilo dovolj. Taksi je zapeljal k robu pločnika, pripravil sem bankovec za šoferja. Izstopil sem, ji ponudil roko in ji pomagal po sedmih stopnicah praga. Pritisnil sem na zvonec in v trenutku se je prižgala luč nad pragom, ključavnica se je odtaknila in vrata odprla. Potisnil sem jo noter in stopil za njo. Fritz je stal v predsobi.
»Je gospod Wolfe zgoraj?« sem vprašal.
»V pisarni«. Pogledal je gospodično Jones, kakor pogleda vsako tujo žensko, ki prestopi prag te hiše. V njegovih mislih se zmerom prebudi možnost, bodi še tako daljna, da bi lahko urekla Wolfa in potisnila v zakonski jarem. Prosil sem ga, naj odvede gospodično v prvo sobo, odložil klobuk in dežni plašč na obešalnik, in se napotil dalje v pisarno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK. 1. MARCA