CEUE. SO.JANliARJA ITO - STKVriAA 3 [,ETO XXVI - CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC //. seja konference KAKO BOLJE? Jugoslovanski komunisti se bodo zbrali na II. seji kon- ference ZK prihodnji teden, 25. in 26. januarja v Beogra- du. Priprave na to novo, nad- vse pomembno soočenje čla- iTOv ZK, so potekale dalj ča- sa. Družbenogospodarski in idej- ni utrip časa, Id ga v zadnjih mesecih doživljamo silovito, prepričljivo in več kot ži- vahno, zahteva in spodbuja pozoren odnos do konferen- ce. Do delovnega srečanja, od katerega j>ričakujemo, da bo pobudil naš nov vzlet, svež pristop, pogumnejši in odločnejši prerez nekaterih napak, ki so preveč vsiljive spremljevalke našega vsakda- na. Pričakujemo novih nalog. Ne le komunisti. Delegati so prejeli dva glavna dokumen- ta, dvoje gradiv za pripravo in ustvarjalno udeležbo v raz- pravah na konferenci. Prvi dokument govori o aktual- nem ekonomskem položaju, daje pregled nezavidnega go- spodarskega stanja v državi in predoča seznam nalog, ki se jih moramo nemudoma lotiti. Kritično razčlenja vzro- ke neugodnih gospodarskih gibanj in teženj. Opozarjana pomanjkljivosti pri oblikova- nju razvojne politike in načr- tovanja in nakazuje nadalj- nji razvoj gospodarskega si- stema — od sistema in poli- tike cen, ekonomskih odno- sov s tujino, razširjene re- produkcije, dohodka in nje- ffove delitve do sistema dav- kov in prispevkov. Razmišlja torej o vpraša- njih, ki jih z enako odgovor- nostjo postavlja deloiTii člo- vek, samoupravljavec. V drugem gradivu je govor o razvo.ju in aktualnih nalo- Pah ZK. Besedilo poudarja potrebo po večji idejnopoU- tični in akci.jski sposobno- sti ZK.T. Govori tudi o samo- upravljanju in o samouprav, ni vlogi proizvajalca, o kre- pitvi enakopravnosti in enot- nosti naših narodov ter o ak- tualnih VTirašanjlh o vlogi in r^i'-voju ZK.T. Sprejem ustavnih dopolnil in položaj delovnega človeka, kot ga izražajo dopolnila, pa •le seveda osrednja, rdeča nit konference. Zato II. seja konference ^K.I ne sme mimo nas. S se- jo in z našo pripravljenostjo, tla aktivno, zavestno uresni- C"i>mo njena stališča, bomo Odgovorili na vnrašanie. kako '>olje . .. JOŽE VOLFAND Minuli ibec>:n je bil v Celju posvet vodstev občin- sJcih sindikalnih organiizacij, ki so se ga udeležili tudi vsi sekretarji občinskih or- ganizacij ZK iz celjske regi- je. Na posvetu, ki ga je vo- dil predsednik republiškega sveta zveze sindikatov TONE KROPUŠEK, so sodelovali tudi sekretar Zveze sindika- tov Jugoslavije MARJAN BOŽIČ, podipTedsedmik slo- venskih sindika'x>v IVO TAV- ČAR, tajnik republiškega sin- dikata J02E MAROLT in sekretar medobčinskega sve- ta ZKS JANEZ ZAHRAST- NIK. Iz uvodnih besed Toneta Kropušika in mnogoštevilnih udeležencev v razpravi pos- nemamo naslednje ugotO(\-'itve: 9 Na vprašanje, kakšen je dejanski položaj delov- skega razreda v sedanji so- cialni sitrukturi, moremo ugo- tovita. da ta pofložiaj fcii dominanten, kot bi ga naj delavski razred kot nosilec družbene reprodukcije imel. še vedno v imenu delavskega razreda deluje določena stru- ktura v gospodarskih organi- zacijah, izven njih in pa seve- da država in njeni organi. ^ Rečeno je bilo, da kar je že stara marksistična teza, da nihče ne more izboriti interesov delavskega razreda, razen njega samega, da pa mora biti delavski razred or- ganiziran za to svojo zgo- dovinsko nalogo, zlasti v sa- moupravnem mehanizmu. Pri nas je značilno, da so ne- posredni proizvajalci skopo zastopani že v delavskih sve- tih, še bolj pa gre to raz- merje v škodo delavcev, ko- likor višje so oblike in pri- stojnosti samoupravnih teles, od skupščinskih zborov de- lovnih skuposti, do skupšči- ne v republiki in zvezi. # Delavski razred mora biti organiziran tudi pyolitiö- no, kajti samoupravljanje se ne uveljavlja samo od sebe. Le pK>l)i'ična akcija more v sistemu samoupravljanja u- resničiti interes delavsega ra- zreda, to nalogo pa delavski razred uveljavlja v organi- zaciji ZK, ki je idejna sila, m v sindikatu, ki je najbolj široka organizacija vseh de- lov delavskega razreda. # Sindikat kot politična organizacija delavskega raz- reda, na temelju politične platforme ZK usklajuje in- terese delavce;-, seveda pa ti interesi niso povsem ho- mogeni. Za*» se v sindikatu odvija soočenje množice in- teresov, v njem se izbirajo in usklajuijejo ti interesi. Teza o odmiranju razreda ne sme biti razumljena kot od- miranje političnega delovan- ja. Kajti brez tega je nemo- goče odpovedati bdstveno, kar delavski razred ohranja kot razred, to pa je odtuje- vanje dohodka, protislovje, ki nastaja s podaljševanjem mezdnih odnosov in odtuje- vanje odločanja v samoupra- vljanju. 9 Ko tarnamo, da ima ta sindikat in ZK pre- majhno vlogo, bi morali spo- zaiati, da je to zato, ker vpliv delavskega razreda ni odločujoč. To je tudi zato, ker se politiične strukture v podjetjih in tudi drugje ena- čijo z interesi večine in tako »dosežejo«, da delavci te njihove pomoči niti no- čejo. % Zelo bisteno je bila v razpravi rudi jasna opredeli- tev dohodka, ki bi moral bitd praviloma ustvarjen, je pa rtmogokrat in mnogokje tudi •samo pridobljen. Iz te razlike moremo odgovoriti tudi na vprašanje, kdo se pravzaprav lahko šteje za pripadnika delavskega razreda in kdo ne, ne da bi pri tem delili zme- do okoli stopnje izobrazbe, strokovnosti, kvalifikacij itd. Seveda to ni edino merilo, odgovori pa na marsikatero dilemo. J. KRAŠOVEC O OBVEŠČENOSTI Komisija za politično pro- pagando in informativno de- javnost pri medobčinskem svetu zveze komunistov Celje namerava preučiti stopnjo obveščenosti na celotnem ob- močju celjske regije. Razčle- nila pa bo tudi vsebino, me- tode in obli-ke komunicira- nja in informiranja znotraj zveze komunistov, med posa- meznimi občinami, med med- občinskim svetom zveze ko- munistov in občinami in med drugimi subjektivnimi dejav- niki na našem območju. Naj- prej pa želi komisija pregle- dati, kako so razširjena dne- vna in tedenska sredstva ob- veščanja in kako so razširje- na glasila delovnih organiza- cij. V anketi so zajeti dnevni- ki Delo, Večer in Ljubljanski dnevnik ter Novi tednik kot regijsko glasilo. Anketa naj bi pokazala, kateri mediji so poleg radijskih in televizij- skih sprejemnikov močno raz- širjeni med občani na celj- skem območju. IVAN ZUPAN, predmetni učitelj na osnovni šoli »Franca Kranjca« na Polu- lah V Celju ni aktiven samo kot pedagoški delavec, marveč tudi kot pred- sednik krajevne organizacije SZDL Pod gradom. »Referendum bo uspel,« je dejal v pogovoru, »saj bomo s samoprispevkom reševali najbolj kritične primere pomanjkanja prostorov v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu. V naši šoli že osem let čakamo na prizidek in na nove prostore, to je ves čas. odkar je šola postala popolna osemletka.« (Foto: MB) S seje Z K Prva letošnja seja Zveze komimistov v Šmarju pri Jel- šah v torek, je imela volilni značaj, saj so na njej izvoli- li nov komite in novega se- kretarja. Z večino glasov je bil tudi takrat izvoljen za naslednjo mandatno dobo do- sedanji sekretar Darko Biz- jak. Precejšnjo pozornost 'so šmarski komunisti posvetili sklepom zadnje seje Zveze komunistov Jugoslavije, ob tem pa so ugotovili, da bo treba več delati, predvsem na področju discipline,, ki še ve- dno ni takšna, kot se priča- kuje. še bolj bo treba spo- štovati sklepe višjih organov zveze. Kakor že na prejšnji seji, je bilo tudi tukaj izrečeno mnenje, da je dejavnost ko- mimistov pri soodločanju v podjetjih premajihna, da se- kretarji premalo delajo pri pomembnih odločitvah, da postajajo komimisti in na- sploh ljudje v vseh organiza- cijah zaradi prepočasne go- spodarske ras';! apatični in pasivni. Preveč je bilo govor- jenja, preveč obljub, akcije pa bolj malo. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih na račun pre- 'slabe informativnosti obča- nov, slabega oskrbovanja cest, spregovorili pa so tudi o problemih v šolstvu. v nadaljevanju seje so ko- munisti ugotovili, da se ustav- ne spremembe uresničujejo še vedno zelo ix>vršno in da obstaja bojazen, da 'se bodo tudi v bodoče lotili izvajanja le-teh površno in mimogrede. šmarski komunisti so se dogovorili, da bi bilo nujno potrebno, da se sestanejo vsaj eokrat na mesec. Se vedno je 2ielo zanemar- jeno idejno usposabljanje članov zveze. V razpravi so sodelovali Vsi komunisti in prav razprava je dala živahen ton celotni seji. Na razpravi so govorili o splošnem ljud- skem odporu, predsednik so- cialistične zveze delovnih lju- di Jože Gojtan pa je podal stanje krajevnilv skupnosti, povezavo z zr^ ezo, "er naka- zal vrsto problemov. Kakor vedno, je bilo tudi tokrat precej govora o tem, da se prosvetni delavci pre- malo vključujejo v zvezo, prav tako pa tudi delavci. Na koncu razprave in s tem tudi seje, so dali šmarski ko- munisti vso podporo sklepom 21. seje predsedstva zveze ko- munistov Jugoslavije. VREME Prihodnji teden pri čaku.iemo nestalno vre- me v rahlimi snežnimi padavinami. Nekoliko topleje bo. Dragi bralci, v današnjem tedniku smo namenili kar celo stran vašim vprašanjem, dopisom, mnenjem, sestavkom. Tednik postaja vaša tribuna, vaš glas. še bolj pa bomo veseli, če se boste v vaših pismih lotili tudi lokalnih in širših problemov. O tem, kaj je dobre- ga in slabega v vašem kraju, kako delate v krajevni skupnosti, kakš- ne težave vas tarejo. O vsem. Tako bo vaša rubrika še živahnejša, zanimivejša, še boljša. Prihodnji teden vas bo vaš tednik presenetil. Za štiri strani bo zajetnejši. V njem toste lahko prebrali zapis s tednikove okrogle mize o krajevnih skupnostih, več reportažnih zapisov in intervjujev z občani, pa nagradna križanka Tkanine. Torej prihodnji teden še boljši tednik. V redakciji nas pesti bolezen. Zdenka Stoparjeva in Berni Strmč- nik sta bolna. Tone Vrabl pa je v JLA. Vendar pa kljub okrnjenemu sestavu delamo z nezmanjšano paro. Saj to se vidi, ali ne? Vaš urednik 2. »tran l«OVI TEDNIK St. 3 — 20. januar 1972 NESREČA NA MARIBORSKI CESTI JASNA KALAJ, stara devet let, iz Celja, je prečkala Mariborsko cesto z desne na levo stran v trenutku, ko je iz Vojnika pripeljal z osebnim avtomobilom PETER GLIN- ŠEK, 28, iz Slovenjega gradca. Avtomobilist je skušal ne- srečo preprečiti z zaviranjem, vendar je kljub temu dek- lico zadel. V bolnišnici so ugotovili, da je dobila lažje poškodbe. OTROK V KOMBI BORUT JANJIC, star štiri*leta, iz Velenja, je na Ki- dričevi cesti v Velenju pritekel na vozišče z desne strani ter se zaletel v zadnji desni blatnik kombija, s katerim se je pripeljal mimo ANTON GROSMAN, 38, iz Maribora. Voznik kombija se je umikal na levo, vendar noreče ni uspel preprečiti. Deček je bil lažje poškodovan. UMRLA JE V BOLNIŠNICI MARIJA KOLAR, 65, iz Celja, je nenadoma prečkala cesto v Laškem v bližini hiše štev. 10. Iz Laškega je vozil proti Celju z osebnim avtomobilom NIKOLA ILIČ, 34, iz Zagreba. Kolarjeva je bila že na drugi polovici cestišča, ko jo je zadelo vozilo. Trčenje je bilo tako silovito, da je Kolarjeva zaradi hudih poškodb umrla v celjski bolnišnici. ZADEL JE KOLESARJA JOŽE ZORKO, 65, iz Celja, se je peljal s kolesom po Gregorčičevi ulici proti križišču s Kersnikovo ulico. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom ter ga med pre- hitevanjem zadel IVAN SENIČAR, 41, iz Bukovega žlaka. Kolesar je dobil pretres možganov. V IVENCI TRIJE POŠKODOVANI ANTON KOVAČ, 30, iz Celja, je vozil z osebnim avto- mobilom proti domu, ko je v Ivenci zapeljal na levo stran ceste in zadel v obcestni smernik ter vrtno ograjo. Avto- mobil se je nato nekajkrat prevrnil po travniku. Pri tem sta bila hudo poškodovana sopotnika HENRIK KOVAČ, 29, iz Celja in JUSTA KRALJ iz Slovenskih Konjic. Voznik je dobil manjše telesne poškodbe, gkodo na vozilu so oce-. nili na približno 10.000 dinarjev. ZAPELJAL JE NA LEVO MILAN XUDER, 18, iz Celja, je vozil z osebnim avto- mobilom p>o Opekamiški ulici v Celju. Zaradi neprimer- ne hitrosti ga je zaneslo na levo stran ulice v trenutku, ko je pripeljal nasproti z osetbnim avtomobilom FRIDERIK GOBEX::, 26, z Zg. Hudinje. Pri trčenju je bil lažje poško- dovan voznik Gobec, škode na vozilih pa je za 11.000 di- narjev. OVINEK MILAN BANOVŠEK, 24, iz Celja, je vozil z osebnim av- tomobilom po Cesti na grad proti Teharski cesti. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na ostrem ovinku zaneslo na levo in nato na desno, čelno je trčil v zidano ograjo vrta stanovanjske hiše. Vozmik se je laže poškodoval, škode na avtomobilu pa jo za 2.000 dinarjev. RDEČA LUČ NA SEMAFORJU ALOJZ VAVDI, 24, iz Velenja je pripeljal po šaleškj cesti in zapeljal v križišče v trenutku, ko je gorela rdeča luč na semaforju. Z avtobusne postaie je pripeljal voznik osebnega avtomobila MAKSIMILJAN PRAZNIK, 23, iz Ve lenja, ker je imel prosto smer. Pri trčenju je bil lažje pa škodovan sopotnik v osebnem avtomobilu NIKO POZNIČ iz Velenja. Kkcde na vozilih je za 5.300 dinarjev. ZABUKOVŠKI PLANINCI V soboto je imelo občni zbor Planinsko društvo Za- bukovica, ki slovi pri svoji izredni aktivnos';i. Mladinska stouipina šteje kar 120 članov, polovico teh so sprejeli v društvo lansko leto. Mladinci so priredili več izleto\-, pohodov in sre- čanj. Tekmujejo za znak pi- onir planinec. Tudi gospodarski oddelek društva je bil v preteklem letu zelo delaven. Napraviti so dve cesti na HoJm, kjer je ob nedeljaii odipr^a planinska postojanka. 7a zabukovškimi planinci je tudi žalostno obdobje, saj jim je smrt vzela kar štiri člane, ene najbolj aktivnih v društvu. Na zborv so se pogovorili o Savinjski transverzali, ki bi vodila po obronkih Savinjske doline. Začela bi se na Hol- mu in šla preko Celjske ko- če na Svetino ter po drugi strani doline na Dobrovlje ter nazaj na Holm. V tem letu bodo razširili dom na Holmu ter, če bo mogoče zgradili manjšo brunarico n Bukovioi. Franc Gorinšek, 56, Loče, poškodoval si je prste desne roke; Janko Kovačič, 19, Ce- lje, poškodoval si je levo za- pestje; Boris Stefanie, 18, Ve- lenje, poškodoval si je desno stopalo; Alojz Banko, 39, Šentjanž, poškodoval si je de- sno stopalo; Drago Vovk, 19, Ponikva, poškodoval si je le- vo dlan; Alojz Krivec, 28, Str- mec, poškodoval si je prste leve roke; Aleksander Jekl, 21, Celje, poškodoval si je pr- ste desne roke; Katarina Ba- latovič, 40, Celje, poškodova- la si je desno zapestje; Franc Cokan, 42, Vrbje, poškod<> val si je prste leve noge; Dra- go Zupane, 21, Pesje, poško- doval si je levo stopalo; Naj- rudin Mustajbašič, 32, Celje, poškodoval si je desno kole- no; Milan Ivankovič, 20, Ce- lje, p>oškodoval si je prste le- ve roke; Marija Sevšek, 23, Celje, poškodovala si je dösnb koleno; Franc Novak, 39, Pre- bold, poškodoval si je prste desne roke; Pavel Gerl, 39, Celje, poškodoval si je prste desne noge. CELJE 24 dečkov in 19 deklic. SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2. deklici, ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček. CELJE Kazimir Modic, 77, Celje; Stanko Pinter, 63, Zg. Zreče; Pavla Nemec, 53, Prebold; Ivan Slivnikar, 1 dan. Bre- zno; Franc Kopušar, 41, Savi- na; Ana Razgoršek, 66, Celje; Friderika Kohne, 34, Bezina; Peter Buneta, 65, Celje; Jo- žef Kampuš, 34, Imeno; Jer- nej Bukovšek, 52, Štore; Ma- tilda Crnjac, 51, Podgora; Oti- lija Sitar, 40, Zg. Gorica; Alojz Polajžer, 23, Strmec; Jože Habjan, 76, Loče; Emil Kline, 57, Vojnik; Ivan Kon- šek, 43, Motnik; Terezija Li- sec, 74, Pečovnik; Danijel Gorjanc, 15, Celje;. Berta Lah, 52, Hotimje; Marjeta Košto- maj, 86, Leskovec; Ivan Tu- rnšek, 68, Ctetrožno; Mihael Arlič, 89, Dobrna; Jožefa Mlakar, 71, Tekačevo; Anton Vrečer, 79, Celje; Emilija Va- loveč, 67, Teharje; Franc Osek, 60, Vonarje; Frančiška Jeraj, 75, Celje; Ivanka Do- ler, 50, Vinska gorica. HRASTNIK Anton Hostnik, 75, upoko- jenec, Praprotno; Romana Savanovič, 34, gospodinja, Hrastnik; Ana Ulaga, 67, upo- kojenka, Zagorje. SLOVENSKE KONJICE Kamilo Boček, 45, Vitanje; Jožef Krčovnik, 20, Konjice; Jožefa Orešnik, 79, Lipoglav; Frančiška Slemenjak, 78, Bre- zen; Jožef Lenartič, 71, Skal- ce in Martin Jug, 73, Perovec. ŠENTJUR PRI CELJU Roza Lončarič, 70, upoko- jenka, M. Dobje; Mihael Vre- čer, 44, poljedelec. Vodice; Pavlina Jazbinšek, 89, kmeto- valka. Krivica; Franc Romih, 70, kmetovalec, Breje in Bre- da Koiar, 9, šolarka, Tratna. ŠMARJE PRI JELŠAH Jakob Verk, 82, Završe; Ma- rija Nunčič, roj. Gril, 84, Pi- jovci; Terezija Verbovšek, roj. Verbovšek, 76, Nova vas; Filip Božak, 78, Žagaj pod Bočem; Krištof Špoljar, 89, Tekačevo. ŽALEC- Neža Krmec, 71, 'up>okojen- ka, Učak; Jožefa Veligovšek, 81, gospodinja, Pongrac; Ju- li jana Novak, roj. Kuder, 73, kmetovalka, Tmava; Terezija Prislan, 72, preužitkarica. Ma- le Braslovče; Angela žuža, 65, upokojenka, Petrovče; Janez Zagoršnik, 68, upokojenec. Dolenja vas; Viktor Mrak, 64, upokojenec. Prekopa; Frančiška Kamnik, 86, soc. podpiranka. Dobršna vas in Franc Štober, 66, upK>kojenec, Petrovče. CELJE Poročilo se je 6 parov, od teh: Franc Sintič, Miklavž na Drav'skem polju in Tatjana Trogar, Celje; Rudolf Kranjc, Varej in Danica Kamenšek, Celje; Dragoslav Nikolič, Je- šovec in Marija Pohajač, Hre- nova. HRASTNIK Vincenc Kladnik, šofer, Ba- bna gora in Drag^ica Jost, go- spodinja, Hrastnik. SLOVENSKE KONJICE Ivan Levart, 22, Draža vas in Anica Hohler, 18, Tepanje; Tonček Korošec, 23, in Jožefa Furman 18, oba iz Jerneja. Franc Podvratnik Velenje in okolico ter vse, ki So ga poznan in spoštovali, je prejšnji te den globoko prizadela vest o smrti Franca Pod- vratnika. RodU se je v Lepi njivi pri Mozirju. Mladost mu ni bila rožnata Po ukupa- Jiji se je kmalu vključil v larodnosvobodilno gibanje. Takoj po vojni smo ga srečevali na najrazličnej- ših odgovornih f>oložajih. Bil je predsednik šoštanj- skega okraja, predsednik šoštanjske občine, pred- sednik okrajnega sindikal- nega sveta v Celju in ak- tiven v številnih drugih družbeno političnih orga- nizacijah. Zadnja leta je bil član delovne skupnosti velenjskega rudnika ligni- ta- Kljub težki in zahrbtni bolezni je še nekaj časa vztrajal na delovnem me- stu. Potem je smrt pre- magala tudi njegovo živ- ljenje, staro komaj 49 let. Bil je izredno priljub- ljen in zato ni naključje, da ga je tudi veliko šte- vilo lijudi spremilo na zadnji poti. ŠENTJUR PRI CELJU Martin Polšak, 40, kmetova- lec, Lopaca in Martin Antelj, 42, kmetovalka, Dobje; Milan Pušnik, 34, delavec, Visoče in Neža Bobek, 27, snažilka, Planina. ŽALEC Stjepan Kranjec, 29 in Bar- bara Kuserbanj, 19, oba iz Arje vasi; Jožef Karo, 39, Te- šova in Ivanka Zabojnik, 43, Jeronim; Maksimilijan Slap- nik, 24, Vologa in Marijana Zupan, 19, Jeronim. UNION: do 23. januarja ju- goslovanski barvni film »V gori raste zelen bor«; od 24. do 27. januarja francoski bar- vni film »Grofovska zabava«. METROPOL: do 21. januar- ja ameriško-italijanski barvni film »Samson in Dallia«; od 22. do 26. januarja ameriški barvni film »Kan, kan«. DOM: do 23. januarja fran- coski barvni film »V avtobu- su«; od 24. do 26. januarja italijanski barvni bilm »Agent 007 — krvava Mary«. DOBRNA: 22. in 23. januar- ja ameriški barvni film »Tar- zan zmaguje«. Predstave so v kifiu Union in Etom vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v MetropK>lu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Do- brni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. SLG Petek, 21. januarja ob 19.30 uri — öden von Horvath: ■»Figaro se ločuje« — kome- dija. Premiera. Za premierski abonma in izven. Sobota, 22. januarja ob 19.30 uri — »Figaro se loču- je« za sobotni abonma in iz- ven. Torek, 25. januarja ob 19.30 uri — »P^garo 'se ločuje« za torkov abonma in izven. Četrtek, 27. januarja ob 19.30 uri — Lawrence: »Sna- ha« — gostovanje v Zagorju ob Savi. PROSTE KAPACITETE Povsod na celjskem turisti- čnem območju so še na voljo prenočitvene kapacitete, ra- zen v hotelu na Golteh. V ča- su šolskih pK>čitnic pa tudM drugje priporočamo predho- dne rezervacije. PRIREDITVE V Ragaški Slatini v kavami aPrk je vsak dan razen ob po- nedeljkih od 19.—24. ure ple- sna glasba — igra kvartet Baranja. V Velenju je v ho- telu Paka barski program s plesom vsak dan razen ob F>onedeljkih, v Celju i>a v ho- telu Celeia, prav tako barski program s plesom vsak dan, razen ob nedeljah. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratujejo velika gondolska žičnica, sedežnica in vlečnice na Golteh, vleč- nice na Celjski koči, Svetini, v Libojah, Gonxjem gradu, Lučah, Šentjurju, Ljubnem ob Savinji. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 22. januarja je dežurna Nova lekarna, Tom- šičev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. Slavko Miklavc Planinska postojanka na Homu je tesno in srčno povezana s človekom, pri- stnim planincem, ki je bil nekaj let nazaj med naj- bolj zagrizenimi in tudi in tudi stvarnimi ustvar ialci planinskega hrama na vrhu tako priljubljene- ga Homa; to je bil človek prešernega in vedrega planinskega srca — Slav ko MIKLAVC. Slavka MIKLAVCA, dolgoletnega predsednika planinskega društva Za- bukovica pa danes ni več! V štiridesetem letu je po stal žrtev prometne ne- sreče. Prenehalo je biti srce. med zabukovškimi planinci tako priljubljene- ga človeka. Skozi vsa leta predsedovanja je izžareval moč, ki je dajala vzpod- "judo še drugim, da so kljub naporom ustvarili vse tisto, kar danes na vrhu Homa stoji in bo stalo kot svetal spomin na prerano umrlega pred- sednika še poznim rodo- vom. Slavko MIKLAVC je izhajal iz proletarske, ru- darske družine. Kot do- raščajoei otrok je občutil vojno, nato pa se je izu čil kleparske obrti. Bil je pomočnik pri mojstru Radu Kovaču, dokler ni postal samostojen. Nad Zabukovico si je sezidal hišo in delavnico, ustvaril si je družino. Veljai je kot dober in sposoben obrtnik, ki pa je imel posluh in srce za kraj, v katerem je živel. Več let je bil odbornik skupščine občine Žalec. Srčno si je prizadeval za perspek- tivni razvoj obrtništva v občini. Skratka, njegovo delo je bilo čutiti povsod, najbolj pa pri PD Zabu kovica. Načrti, ki so bili sestavljeni pod njegovim vodstvom, so se postopo- ma uresničevali. Ne samo dom vrh Homa. Zgrajena je bila tudi cesta, v sebi pa je nosil željo, da tudi rrh Bukovice zgrade pla- ninski hram, da se število planincev postopoma veča '■n da bi družina ljubite- 'jev slovenskih gora po- stalo še številnejša, saj je v vsakem članu videl pri- jatelja, znanca, tovariša. Veselil se je letne kon- ference, ko bo dvorana zadružnega doma v Grižah spet polna, ko bo nekaj sto članov sprejelo načrt dela za leto 1972. USODA je hotela drugače. Prerano je prišla smrt in je vzela tako plodno življenje; smrt Slavka Miklavca je za PD Zabukovica nena- domestljiva izguba. Toda on bi zagotovo dejal: Tovariši, moji planinski prijatelji, naprej, le kar naprej po začrtani poti! SLAVKO, naš predsed- nik in tovariš — počivaj v miru! D. K. St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 3. ttrail Kadrovska politika "REÄCIJA JE TU KAKO IZVAJATI RESOLUCIJO O OSNOVAH KADROVSKE PO- LITIKE SR SLOVENIJE — V OBČINAH IN DELOVNIH ORGA- NIZACIJAH Prejšnji teden je bilo v prostorih celjske občinske skupščine pos'/etovanje s predsedniki občinskih komi- sij za volitve in imenovanja. Razpravljali so o resoluciji o osnovah kadirov6.ke pvoliMke SR Slovenije, ki jo je spreje- la republiška skupščina ob 'Iconcu lanskega leta. Posvs^ je sklical Marjan Orožen, pod'predsednik republiške skupščine. V uvodu je na kratko orisal in še enkrat poudaril bistvene točk^e re- solucije. Poudaril je, da sipre- je-a resolucija omogoča v največji meri samouprav^io kadrov-sko iK>litiko po načelu »pravega človeka na pravo mesto«. Sistem dela pa bi moral vkjučevati vse faze — od izbora do pravilnega us- merjanja kandidatov v šole in na druga študijska in delovna mesta. Skratka, re- solucija pomeni začetek ora- nja ledine na področju si- stema'iöne kadrovske ix>litii- ke, štipendiranja, izobraževa- nja itd. Razumljivo je, da se vse naloge ne bodo mogle reševati z zakoni, toda napak bi bilo, če bi jih spet pre- puščali srihiji. Na začetku je najvažnejše to, da bo pri de- lu prisotno zavesitno spreje- manje načel in izhodišč, ki jih je podala resolucija. Mno- go bolj pa bo treba pcuda- riti mcralno etične vidike in odgovornost, odnos posamez- nika dO socialističnega samo- upravnega sistema. Formalna izcbrazba še ni vse. Je sicer nuijna, 'xrida socialističnega samoupravljanja ne morejo izgrajevati kadri, ki niso ob- likovani v duhu socialistič- i'Sga napredka. Na posvetova- nju So hili sprejeti nasled- nji konkretni predlogi: takoj zače'i z družbenim dogovo- rom o kadrovs.ki politiki, ki pa ima lahko različne oblike. Gre namreč za čimbc^lj smo- trno obliko dela, ki naj bi upoštevala vse dejavnike pri kreiranju nove kadrovske po- litike. Zato bi se morali v vsaki občinti posebej dogo- voriti, ali bo več dogovorov ali pa samo eden, ki pa bi seveda zajemal vse dejavnike. V občinah pa bo treba os- novati posebne komisije za kadrovsko politiko. Komisija naj bi imenovala občinske skupščine. Končna faza te akcije naj bi bila v tem, da se vse, kar bo dogovorjene- ga in sprejetega, vnese r statut občine in delovnih or- ganizacij. Prvi dogovor po občinah naj bi se zaključil že v roku dveh do treh mesecev, po^em pa bi se ponovno sestali predsedniki komisij in pregledali oprav- ljeno delo na področji,' kva- litetne in dolgoročne kad- rovske politike. D. MEDVED Šmarje pri Jelšah Nenadna katastrofa v šmar- ski šoli, ki bi dejansko lah- ko imela ta prizvok, je raz- burila duhove in sprožila vrsto vprašanj. To so sicer vprašanja, ki že dolgo zapo- slujejo naše misli, večkrat jih tudi rešujemo, a še vedno nimajo v naši vsakodnevni pral^si, še manj pa v zave- sti, tistega me^ta, ki bi jim nedvomno moral pripadati. K sreči je tokrat šlo brez člo- veških žrtev. K sreči pravim zato, ker smo navajeni tak- šnega sistema dela, da nekaj naredimo šele potem, ko po- ložaj zahteva kakršnekoli materialne ali pa tudi člove- ške žrtve. Kako bo v bodoče s šmar- sko šolo? Jo bodo obnovili, preprečili morda ponovno ka- tastrofo, ki ne bo šla mimo ljudi? Na takšna in podobna vprašanja sta odgovorila rav- natelj osemletke v Šmarju pri .Jelšah Jože Jakoš in pa predsednik 'skupščine občine Beno Božiček; Na vprašanje, kaj bo s šmarsko šolo, ki se ji je podrl strop, je Jože Jakoš odgovoril: »Jutri pride v Šmarje strokovna komisija iz zavoda za raziskavo mate- riala iz Ljubljane, ki bo do- končno ugotovila, če se sploh splača sanirati staro šolo, v kar pa močno dvomim, saj je strop preperel, ker drugačen tudi biti ne more. Trenutno smo položaj reši- li tako, da smo podprli stro- pe in da v drugem nadstrop- je ni pouka. Otroci so delo- ma v tehnični delavnici, kjer pa je precej mrzlo, trije od- delki pa so doma in hodijo v šolo v izmenah. V počitnicah, ki bodo koli- kor toliko oblažile položaj, ker takrat otrok ne bo, bomo skušali sanirati, kar se da in tako normalizirati stanje, ki je nastalo po zrušitvi 'stropa. V vsakem primeru dve učil- nici ne bosta sposobni za pouk. Zadevo bomo rešili s troizmenskim poukom in pa z vožnjo otrok v Šentvid. Mislim tudi, da perspektive niso nič kaj rožnate, zakaj edina rešitev bi bila novo- gradnja, občina pa, kot je znano, tega najbež ne bo zmogla. Pomagati bi morala Temeljna izobraževalna skup- nost. To bi bila edina možna rešitev, ker sta obe šol'ski stavbi stari, takorekoč sto- letnici.« Beno Božiček pa pravi takole: »Komisija bo pregledala ne samo šmarsko šolo, pač pa tudi vse šole v občini. Tako bomo dobili stroko-iaio ' gradivo, po kate- rem se bi>mo lotili 'sanacije ali novogradnje. Seveda se bomo morali pogovoriti s te- meljno izobraževalno 'skup- nostjo, ker sami teh sredstev ne zmoremo. Ce bo komisija ugotovila, da je stavba šmarske šole neuporabna oziroma, da bi bila sanacija predraga, bomo pač gradili novo.« Takšen je epilog šmarske- ga incidenta. V našem prosto- ru vedno obstajajo vprašanja in tako bodo tudi tukaj. Re- šitev je zaenkrat jasna — v besedah in načrtih. Ponovno pa se vsiljuje vprašanje, ali bo slovenski prostor dovolj uvideven, da ne rečem ra- zum'iki in plemenit, da bo pomagal občini, ki sama ni sposobna reševati svojih te- žav. Končno bi že enkrat morali spoznati, da tukaj ni samo Šmarsko, šentjursko in tako naprej, temveč, da je to •Slovenija. Četrta seja zbora delovnih .skupnosti in oljeh gospodar- skih sve';ov pri celjski občin- ski skupščini, torek, 18. t. m. je ob analizi delovnih Ih poslovnih rezultatov gospo- darskih delovnih organizacij lani razgrnila tudi vse prob- leme, ki se javljajo letos. V-em ko je bilo lansko pos- lovanje ob izredni konjuk- turi, inflacijski in podobnem zadovoljivo, saj med drugim kaže, da bodo vse gospodar- ske organizacije zaključile l£'to s pozitivno bilanco, pa se že na začetku 1972. leta odpirajo novi problemi, ki opozarjajo, da gre za težko gospodarsko nalogo in za obdobje ,v katerem naj bi močno uveljavili stabilizacij- ske vkrepe. Pa ne samo to. Veliko neizpolnjenih alog leži tudi znotraj delovnih organi- zacij in prav tako znotraj občine. Udeleženci sestanka so namreč tudi na •:ej seji opozorili, da je povezovanje gospodarstva ekonomsko nuj- no in da zato ni moč, zlasti v tem položaju, zagctanovo. Pogrešam tudi lokalni avtobus za oko- liške kraje in pa dvorano, kjer bi lahko zadostili želji po prireditvah in zabavi na sploh. Dobro bi bilo, če bi se našel človek, ki bi bil sposo- ben organizator. To je največ- krat tisto, kar je gonilna moč nekega kraja, pomemben de- javnik v družabnem življenju ljudi in razvoju kraja.« Slavko Hiti, študent: »Vse premalo družabnega življenja je v tem našem Šentjurju. Plesov ni, izbira filmov slaba. Prostorov za zbiranje mladih tudi ni. Edi- no, kar je, je kavarna. Zavz;e- mam se za to, da bi bil trg čim lepše urejen. Velik pro- blem Šentjurja je na primer vodovod, ki bo čez leto po- 'stal problem številka ena. Isto menim za ceste. Dobro bi tudi bilo, če bi dobili no- gometno igrišče. Bolijo me tudi socialni problemi, ki jih imaš v naši občini na vsa- kem koraku in bi jih najbrž našel tudi v samem Šentjur- ju.« Darko .Šešerko, študent: »Telovadnice ni, TVD Parti- zan dela v okoliščinah, kakr- šnih pač dela in more. Lepo bi bilo, če bi imeli dober mladinski klub, da nam ne bi bilo treba igrati kart v ka- varni. Kakor v.sak šentjur- čan tudi jaz čutim pomanj- kanje vode. Dobro bi tudi bilo, če bi izvrtali še kakšen industrijsi obrat, zakaj moč- no se pojavlja vprašanje zdomstva, ki je prisotno tudi v naše.m kraju. V Šentjurju in skoraj pov- sod, kamor 'se človek obrne, me moti to, da smo ljudje pravzaprav tako daleč drug od drugega, da se izogubljajo relacije, ki delajo človeka družabnega, prijetnega.« -mis- 4. »tran l«OVI TEDNIK St. 3 — 20. januar 1972 KAJ MORAMO DOSEČI? Kaj moramo doseči? Glede na pKxtrebe in pro- blematiko si moramo v ob- dobju 1972—1976 zastaviti na- slednje cilje na i>odroöju vagoje in izobraževanja: — povečati možnost zajenja Y organizirano dnevno var- stvo zlasti tistih predšolskih otrofe, katerih starši so za- posleni. Ce bi hoteli zajeti vse te otroke, bi morali pod- vajiti zmogljivosti. To pa v tako kratkem čafsu ni izved- ljivo. Zato si za cilj zastav- ljamo nalogo, da bi do leta 1976 zajeli okrog 1600 ali 31,8 odstotka vseh predšolskih o- trok v vzigojno-varstvene usta- nove; — zagotoviti ustrezale ka- pacitete ob preraščanju male šole v redno šolsko celoletno dejavnost; — zagotoviti povečanje za- jemanja osnovnošolskih otrok v podaljšanem dnevnem var- stvu, kar je glede na zaposli- tve 'staršev in zahtevnost pou- ka neobhodno potrebno. Predvidevamo, da bi povečali število otrok v WZ od se- danjih 9,5 na 25 odstotkov; — zagotoviti vsem osnov- nim šolam delo v 1,5 izmen- skem pouiku z ustreiiiimi do- datnimi prostori (specialne učilnice, telovadnice, kabine- ti) in izboljšati pouk s sodo- bnimi učnimi sredstvi; — ustvariti pogoje, da bo v»iaj 70 odstotkov otrok lahko nadaljevalo šolanje na šolah II. stopnje; — omogočiti boljše pogoje za dopwDdnilno izobraževanje odraslih v ustreznejših pro- storih in s kvalitetnim učnim kadrom. Postavlja se vprašanje, ali so ti cilji realni ali niso pre- zahtevni, pretirana. Nedvo- mno je to res najnujnejše, kar moramo storiti, da bomo dosegli: — zdravo rast in obliko- vanje mladega človeka, ki je pogcteto v »varstvu« prazne- ga stanovanja, ceste aU im- proviziranega varuštva; — nadaljnje zmanjšanje osi- pa v osnovnih šolah, ki je od prej&ijih 50 odstotkov že padel na 33,8 odstotka v letu 1971. To pa še vedno pome- ni, da od vpisanih 950 učen- cev ne kočna osnovne šole 326 otrok; — omogočiti učencem sred- njih šol normalnejše pogoje dela, ker se pogosto v učil- nicah, ki lahko sprejmejo le 20 otrok, sti'ska tudi do 30 otrok, šole preurejajo garde- robe v kabinete ipd.; — izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v pri- hodnjem obdobju, ker je ta problem p>ovezan z vpraša- njem nizke akumulativnosti v gosipodarstvu. Kaj moramo storiti? Da bi dosegli te cilje, je p>otrebno: Zgraditi 4 nove vzgojno-var- stvene zavode in sicer: — vzgojno-varstveni zavod na Hudinji, ki je že v fazi izgradnje in bi zajemal 140 predšolsikih otrok v starcteti od 2. do 6. leta in 20 otrok v starosti od 3 mesecev do 2 let. Zgrajen naj bi bil v letu 1972, — vzgojno-varstveni savod Otok za 140 predšolskih otrok v starosti od 2 do 6 let in 20 otrok v starosti od 3 mesecev do 2 let. V pripravi je izdelava na- črt.ov in bo zgrajen leta 1973; — vzgojno-varstveni zavod Štore bo zajemal 100 pred- sol'skih otrok v staro.sti od 2 do 6 let. Zgra-en bo leta 1974; — vzgojno-varstveni zavod Ostrožno za 140 predšolskih otrok v starosti öd 2 do 6 let in 20 otrok v starofsti do 2 let. Zgrajen bo leta 1975/76. Na področju osnovnega šol- stva se predvideva: 1. iagradnjo osnovne šole na Otoku, ki bi imela 16 ma- tičnih učilnic in ustrezne spremljajoče prostore, kakor 4 specialne učilnice, telovad- nico, kabinete in ostalo. V 1,5 izmenskem pouku bi lah- ko šolala 720 učencev. Zgra- jena naj bi bila v letu 1973 in bi raztoremenila ostale šo- le. 2. Dozidava osnovne šole Vojnik: v kraju, kjer bo predvidoma 8—9000 prebivalcev, ima 'se- daj šola 24 oddelkov in 11 u- čilnic, tako da so morali pre- urediti v učilnice tudi kletne prostore. Male šole morajo že sedaj delati v 3. izmene. Zato bi zgradili 7 novih ma- tičnih učilnic, 3 specialne u- čilnice in telovadnico. Predvi- doma bi se gradnja začela v letu 1973. 3. Dozidava osnovne šole Polule: šola, ki je bila zgrajena za 200 učencev, šola v 8 matič- nih učilndcah 388 učencev. Ob predvidenem naseljevanju so- seske bo to število še nara- ščalo. Zato se predvideva do- graditev 4 matičnih in dveh specialnih učilnic. Gradnja bi bila izvršena v letu 1974. 4. Is^radnja c^snovfie šole na Lavi: področje Lave in Ostrožnega bo po urbanističnih predvi- devanjih v prihodnje najbolj naseljeno. Predvidoma se iz- gradnja šole s 16 matičniiui in 4 specialnimi uöllnicami, telovadnico, kabineti in ostali spremljajoči prostori. V 1,5 izmenskem pouku bi šolali lahko 720 učencev. Zgrajena naj bi bila v letu 1977. 5. Izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Dobrna: ob gradnji šole je bila projek- tirana telovadnica, ki pa za- radi pomanjkanja 'sredstev ni bila zgrajena. Tako danes 357 otrok nima osnovnih po- gojev za telesno vadbo. Telo- vadnica pa bo nedvomno slu- žila tudi drugim krajevnim potrebam. Rok izgradnje: 1977. Kaj s tem pridobimo? s predlaganimi gradnjami bi pridobili: — 580 novih mest za pred- šolske otroke, kar bo omogo- čilo vpis okrog otrok v letu 1976 ali okrc^ 45 odstot- kov vseh predšolskih otrok. Seveda pa bodo skupne omo- gljivosti zavodov omogočale tudi podaljšano bivanje in ustvarjanje novih obUk de- javnofsti, ki 'bodo vključevale tudi nezajete otroke. Skratka, WZ bodo postaijali središče za vzgojno, kulturno izobra- ževanje in telesno-kultumo središče za predšolske otroke v sosesiki. Na področju osnovnega šol- stva bi pridobili 48 novih ma- tičnih učilnic. — To bi pomenilo, da bi v občini Celje bilo na raz- polago 196 učilnic, kar bi ob predvidenem 8 odstotnem po- višanju števila učencev (zmanjševanje osipa) omogo- čalo 7300 učencem 1,5 izmen- ski pouk, ob poprečnem šte- vilu 26, 2 učenca v razredu (sedaj 27,6). — Od preostalih 83 učilnic bi jüi 40 potrebovali sa male šole, kar bi omogočilo celo- letno šolanje otrok starih 6 let. —- 43 učilnic bi bilo na raz- podago za podaljšano bivanje učencev osnovnih šol, t.j. za okrog 1100 učencev. Skupno imeli torej za podaljšano bi- vanje kapacitet za okrog 1.800 učencev, kar predstavlja 24,7 vseh predvidenih šolskih o- trok. — Posredno bi stem prido- bili tudi na kapacitetah za srednje šole, ki jih moramo, ko načrtujemo pc^oje za izo- braževanje mlade generacije v prihodnjem obdobju, prav tako upoštevati. Ker II. os- novna šola, ki je v istem pcfslopju kakor Pedagoški šolski center, ob 8 učilnici in 16 oddelkih nima pogojev za prehod na 1,5 izmenski po- uk, bi se otroci šolali na ostalih šolah (npr. že sedaj šola II. osnovna šola okrog 250 otrok i2 Otoka). Pedago- ški šolski center pa bi lahko razjvil šolanje vssgojiteljic, uči- teljev za razredni pouk, pro- stor pa bd dobil tudi oddelek višje ekonomske šole in osta- le obMke rednega ter izred- nega šolanja profsvetnih ka- drov. Seveda so to pridobitve, ki bi jih dosegli samo ob pred- laganem programu izgradenj. Hkrati bodo iz izrednih sred- stev izobraževalnih skupno- sti in skupnosti otroškega varstva dosežene po planu tu- di druge pridobitve: — ureditev šolskih kuhinj in prehrane; — ureditev in izigradnja o- trošOdh igrišč (npr. ob Savi- nji); — redne adaptapije šofekih zigradb in WZ objektov ipd. Sestavni del srednjeročnega načrta na področju vzgoje in izobraževanja je tudi reše- vanje vprašanj s področja srednjega in višjega šolstva. Tu je tudi predvidena: — izgradnja novega tehni- škega centra, ki bi v 30 učil- nicah šolail okrog 1.200 kovi- narjev in gradbenikov na vseh stopnjah ter izivajal do- polnilno izobraževanje; — dozidava 6 učilnic in te- lovadnice pri šolskem centru za blagovni promet; — adaptacija izpraznjenih kapacitet za potrebe gostin- ske šole; — izgradnja telovadnice pri ekonomskem šolskem centru. S tem bi šole II. stopnje pribile 30 novih matičnih učil- nic, kar bi omogočilo ob predvidenem vpisu 4.600 di- jakov šolanje v 1,6 izmen- skem pouku. Realizacija tega plana pa je odvisna od sogla- sja republiških organov. Koliko bo to stalo? Predlog izgradenj na podro- čju otroškega varstva in os- novnega šolstva je takole fi- nančno ovrednoten: — WZ Hudinja 4.080,00 din — WZ Otok 3,800.000 din — WZ Store 2,080.000 din — WZ Ostrožno 3,140.000 din — Osnovna šola Otok 11,500.000 din — Ctenovna šola Lava 11,500.000 din — Osnovna šola Vojnik 4,800.000 din — telovadnica pri OS Dobrna 1,600.000 din — Osnovna šola Polule 1,650.000 dan SKUPAJ 44,150.000 din Od kod denar? Ce bd ta program hoteli re- alizirati le iz proračunskih sredstev občine, potem bi ob sedanji stopnji, ko je za raz- rešitev dejavnosti občinska skupščina prispevalja letno 2,000.000 din; v 5 letih zmogli 10,000.000, to pa ni niti za eno šolo. Zato je občinsika skupščina sprejela 'sklep o u- vedbi samoprispevka obča- nov. Tako bi predvidena sred- stva izgledala takole: — sredstva samoprispevka 32,000.000 din — sred. skupnosti otroškega varstva 9,120.000 din — 'sredstva občinske skupšči- ne 3,030.000 din SKUPAJ 44,150.000 din Sredstva, ki jih bo prispe- vala občinska skupščina pa bodo dejansko višja, ker t ceni objektov ni vračunana cena zemljišč in komunal- nih ureditev. Razvidno je torej, da bodo sredstva za otroško varstvo in osnovno šolstva pridoblje- na iz sredstev občanov, skuph nosti otroškega varfitva in ob- čine. Sredstva za srednje šole pa bodo morala zagotoviti re- publiška iz30braževa'kia skup- nost, podaljšani družbeni sporazum in sredstva r^ije. Otroci na polulski osnovni šoli želijo, da bi referendum uspel. Njihova šola bo dobila nov prizidek. KMALU NOVA NAGRAD- NA IGRA NT St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 5. ttrail pisma bralcev zahvala podpirancev Socialni poc^iranci terena Krajevne skupnosti Dolgo po- lje se prisrčno in iskreno zahvaljuijemo delovnim skupno- Itim ZLAT.\RNE Celje, TOVARNE »METKA« Celje, TRGOV- SKEGA PODJETJA »CENTER« ter organizatorju te človeko- ljubne in humane pomoči, Danici K02ELJ, tajmku Krajevne »kupnosti Dolgo polje in drugim za obdaritev, ki so nam io pripravili za novo leto- Hvaležni socialni podpirane!. FANIKA STANTE, Ulica 29. novembra 47 CELJE tovariško srečanje V dvoraixi hotela EVROPA je ob zakl|ju6ku poslovnega fita pozdravü vse netodanje sodelavce TKANINE direktor xxijetja Leo Mlinsrič ter jim zaželel zdravo novo leto. Razgovur o poslovnosti je bil živahen. Z zadovoljstvom «no ugotovili, da sta veleblagovnica in groslstiöno podjetje lobro pcelovala. Upokojeni člani kolektiva se bomo tovariškega srečanja, ;>riz!nanja in zakuske z veseljem spominjali. Agilnim aktivnim aanom delovne skupnosti z dobrim vodstvom podjetja iskre- io želimo uspešno jxwlovn© leto 19^2. V imenu upakO(jencev KONHAJZLER DRAGO, Ulioa 29. novembra 33 CELJE novi tednik + šaleški rudar Občani velenjske občine imanao svoje glasilo Saleš&i •udar, ki izhaja vsakih štirinajst dni. Novice v glasilu niso »ktualne, pa tudi sicer prejemamo šaleški rudar neredno. Cot vemo, se mnoga podjetja 2idružujejo. Velenjsko Gorenje e pri tem na prvem mestu. Ali ni to dober zgled, da bi se udi Salešiki rudar in Novi tednik združila? Novi tednik iz- »aja tedensko, lahke bi postal še boljši in tudi Velenje bi jdlo lahko vsakk teaen sproti obveščeno o političnih, gospo- larskih, kulturnih m športnih dogodkih v regiji. Kaj menite? LOJZE OJSTERŠEK, šalešika 18-a Velenje ODGOVOR: O tvvi bi morali svoje povedati Velenjčani. Nedvomno pa bi bilo skupno glasilo za celotno območje, ki IO pokriva svet osmih občin, torej tudi za velenjsko občiTJO, toristno in pomembno- levo ali desno v imenu p>eitdesetih oseb, vsakodnevnih uporabniikov sest in javnih prehodov, vas prosimo, da nam pojasnite, ka- ®ra stran ceste je sedaj namenjena pešcem — leva ah desna? !Jekateri se na cesti vedejo zelo nesramno. Pa xiam povejte - ali mora pešec nodJti po levi ali desni strani? PRIZADETI ODGOVOR: Zaenkrat velja še vedno leva stran. Ce. bo :daj drugače, pa bomo o tem seveda pisali. » redno pošiljajte časnik Lepo prosim, da mi redno pošiljate časniik, saj sem na- očanino v redu plačala. Ah bi mi to lahko ustregli? MARIJA OGRAJEN aEK, Vrbje 30 ^ialec ODGOVOR: Podobno pismo nam je poslala šteji Fajs Ponikve. Vaše pripombe smo sporočili v Ljubljano. Upaj- no, da bo sedaj vse prav za samoprispevek Vse bliže m bliže je dan, ko se bomo v večini odločili a samoprispevek. In jaz kot upokojenka, ki bom opravičena ilačevanja, ker imam premajhno pokojnino, bom kljub temu lonosno stopila na volišče in glasovala z — da. Pomagajmo ajmlajšim, da bodo prišh do lepih učilnic. Kot upokojenka .peliram na vse upokojence — ne sledite le »T«, sledite tudi aene! Upokojenci, pokažimo našo srčno dobroto in omo- ;očimo malim bljše varstvu in šolstvo. BETKA I^EGAR, upokojenka Celje Muzejski trg 6 ZARES Ml JE VŠEČ Zelo rada berem teonik in res ne morem biti brez njega, lares mi je všeč. Kakoi slišun, ste mieli sestanek z dopis- liki. Ker na srečanje nisem mogla, mi prosim napišite, kdaj e lahko oglasim — v popoldanskem času ali v soboto. MARIJA OCVIRK, Studenlsiko naselje blok 1 LJUBLJANA ODGOVOR: Marija, pridite v soboto dopoldne, pa se orno vse pogovorih. kozjansko kot hlapec jernej ^ Kozjansko ne napreduje. Danes bi lahko zapeli — nazaj kOzjansko gospodarstvo. Ce smo pred leti ponosno peh pe- em Le naprej odrea kozyanski, danes tega ne "moremo reči ft naše območje. Tisti, ki so odgovorni za Kozjansko, naj jamejo v roke zemljevid in naj pogledajo središče Koajan- Kega — to je Jurkiošter z okolico. Planina in okoli petnajst B&i do Kozjega s širšo okolico. Ta del ozemlja je med vojno ajveč pretrpel. In sedanji razvoj? Asfalt Crnolica—Planina—Sevnica bo veliko pomenil, l^ar še vedno potrebujemo vsaj več makadamskih cest. ^ saam smo priprav'jeni sodelovati. Ceste bodo dale na- predek Ali dobi Koeyansko vsa sredstva, ki so mu name- njena? J02E PERCIC, Planinska vas Planina pri Sevenici ODGOVOR: In vendar ste preveč črnogledi. V zadnjih številkah časnika smo pisali o prizadevanjih in tudi o prvih uspehih, ki se obetajo Kozjanskemu (ceste, naložbe v go- spodarstvo). Vendar pa bomo zaprosili odgovorne iz neraz- vitih občin, da o tem spregovorijo. kmetijski odmev v Novem tedniku št. 50 sem prebral članek »Mladi že- lijo vedeti«. Napisal ga je Jože Petek. Kako naj majhne kme- tije zrastejo v večye, v take, da bi lahko z njimi uspešno gospodarili v sedanjih razmerah? Z 2ak:ano«n bi kmetije lah- ko združevah Samo, mislim, da je bolje, če se kmetije za- radi želje uspešnem gospodarjenju same združujejo. Tudi poroika daje možnost, da se kmetije povečajo. Vendar mi- slim — Večje kmetije, več novih strojev, večji uspeh. FRANC VOSNJAK, Kapla Tabor ODGOVOR: Ce se dva tu mlada vzameta in priženila h kmetiji, to seveda še ni rešitev za naše kmetijstvo. To tudi sami ugotavljate Več povezovanja in kooperacije to bo naj- brž ena izmed poti, poleg sistemskih, da bo naše kmetijstrx3 uspešnejše. strinjam se Popolnocna st^lašam z mnenjem Jožeta Perčiča s Plani- ne, ki pdše o rubriki med štirimi očrni. Sem dolgoletna na- ročnica Novega Tednika in mislim tednik odpovedati, če ne prenehate s to rubriko. Res pa je, da mi je časnik sedaj všeč. L. FLANDER, Laško kupčija z voli Ali mi lahko odgovorite? Pred meseci je mož prodal vole. Ker pa se je pri kupcu nekaj zataknilo, pa ni prišel pra- vočasno po živino. Potem pa j« dal aro in... ROZI MIHELCIC, Goričica 19 Šentjur pri Celju ODGOVOR: Draga Rosi, seveda bi vam dal nasvet, a moram reči, da vašega pisma nisem čisto prav razumel. Da je nekaj narobe jn da nekdo dolguje 12.000 starih din, to sem razbral. Več pa ne. Nu kakorkoli že. Ce še imate prob- leme, mi ponovno pišite! A sedaj — mirneje, da bo vse jasno priporočam^ že več let sem naroomca Novega tednika. Odkrito p>o- vem, da je vedno zanimivejši. Poučen je tudi. Še posebej sem vesela, ker se lahko preprosti ljudje v njem oglašajo. Vsem tistim, ki ga še niso naročili, priporočam, da to čim- prej storijo. ANA STRAŠEK, Breoljevo podkupovanje Sodim med zveste naročnike Novega tednika in upam, da mi boste odgovorili na vprašanoe, ki me tare zadnje čase. Pred dvema letoma sem si želel kupiti parcelo, na kateri sem nameraval postaviti hišo. Sosedje so mi gradnjo in kupčijo odbili, češ da ne smean graditi brez njiliovega dovo- Ijerxja. Pregovorili so ine in sem si kupil leseeio hišico blizu Pristave. Prav ob tej moji hišd pa je sosedov© zemljišče. Sosed je to zemljo prodal nekemu kupcu, ki želi tu graditi hišo. Mi smo proti, saj bo potem zemljišč preveč natrpano z gradnjami Poleg te,ga pa teren ni primeren za gradnjo. Lastnik nove parcele nas ne posluša, ampak pravi, da se bo s podkupovanjem dokopal dc gradbenega dovoljenja ali pa bo gradil na črno. Vprašujem — ali mu sosedje lahko preprečimo gradnjo in ali lahko gradi na črno? VIKTOR ROZiMAN, Skomarje ODGOVOR: Sosedje mu tega ne morete preprečiti, saj je vendar lastnik parcele. Morda bi se lahko lepo po sosed- sko sporazumeli. Podkupovati ne sme, na črno graditi pa prav tako rie. Kako je s črnimi gradnjami, pa najbrž veste — v strogih občinah jih poderejo. želje v novem letu vam želimo veliko uspehov. Novoletna številka nam je bila vsem zelo všeč. Prosim vas pa, da mi odgovorite, kdo pripravlja rubriko Kar mislite vi — objav- ljamo mi. MARTA GOLEŽ, Prose niško ODGOVOR: Milenko Strašek. niste objavili Poslal sem vam zahvali.», ker So me ob novem letu mno- gi obiskali in me obdarili. Pa niste vsega objavili. JAKOB LESKOŠEK Lesično ODGOVOR: Seveda nismo vsega objavili. Ker niti pisem niti zahval ne objavljamo v celoti, ampak povzamemo samo najvažnejše. Vsi naši bralci morajo priti na vrsto. In vsem moramo poskušati ustreči, kolikor pač moremo. tv spored Čeprav sem osebno interveniral, je nedavno spet manjkal TV spored. Povejte, ali ga nameravate redno objavljati ali ne. Ce tega ne boste storili, bom list odpovedal. ANTON IRŠIC, Sp. Dolič 48 Vtanje ODGOVOR: Nifj vaša grožnja niti vaša intervencija ni bila prijazna. Ze večkrat smo zapisali, da nam je televizija nagajala. Sedaj pa bo, upajmo, vse v redu. Ali mislite, da to zanalašč delamo, ker hočemo bralce jeziti? med malčki Gotovo že veste, da je bilo lani v celjski občini ustanov- ljena srednja vzgojiteljska šola. Največ zaslug je imela pri ustanovitvi šole profesorica Vika Kavčičeva, ki je vse do zadnjega vztrajala, da bi šolo končno odprli vsem tistim učencem osnovnih šol, kj so Se odločili za vzgojiteljski po- klic. Prva polovica šolskega leta bo kmalu mmila, pa ven- dar ni še nihče dosti spregovoril o delu vzgojiteljske šole. Pomislite, kaj bo, ko bodo zgrajene vse vzgojnovarstvene ustanove na celjskem območju. Ali ne bo izredno pomanj- kanje vzgojiteljic? Dva razreda srednje vzgojiteljske šole imamo in oba delata na gimnaziji pedagoške smeri. Naš predmetnik pou- darja vrednost glasbenega pouka, slovenščine, oblikovanja, risaixja in tudi ritmike. Najlepše pa je takrat, kadar se srečamo z malčki. Pr/o tako srečanje smo imeli v decembru v vzgojnovarstveni ustanovj Anice Cmejeve. Bilo je res lepo. MARINA KOCEN, Skofja vas 30 Celje ODGOVOR. Res je, draga Marina. O srednji vzgojiteljski šoli smo premalo pisali. Pa se bomo kmalu popravili. dolgo pismo Vprašujem, kje bi lahko sprožil sodni proces. Želim priti' do svoje pravice. VLADO JEGRISNIK, Liboje 60 Petrovče ODGOVOR 2ai mi je, ampak vašega izredno dolgega pi- sma nisem razumel. Ne vem, v čem so težave. Napišite kraj- še in razumljivo. odlične »žabe« Dne 15. I. je nastopil v dvorani narodnega doma naš celj- ski orkester »ŽABE«. Z njim so nastopili Marjaoia Deržaj, Oto Pestner in odličen kitarist Milan Ferlež iz lAjubljane. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena, vsi pa smo bili navdušeni nad izvedbo orkestra pod vodstvom Bdija Goršiča ter pevcev. Takih prireditev si še želimo. Posebno nam, srednji ge- neraciji, so taki koncerti zelo dobrodošli. Predlagam, da v goste povabite ansambel Jožeta Kampiča, ki nas vsako drugo nedeljo zabava v radijski oddaji »Srečanje v studiu 14«. Kot solista bi lahko povaibili Francija Puharja, Atija Sossa pa pevce, ki znajo lejx) zapeti popevke in narodne pesmi, h&po bi bilo slišati na primer prvo slovensko popevko »Mandolina« ali pesem »Osamljen korak«, ki je prejela prvo nagrado ob- činstva na zadnji oddaji »Nove melodije«, pa prijetno »šofer- sko pesem« avtorja — domačina Marjana Kosamosa. Pa kaj bi naštevala. Želimo si lepih plesnih melodij, poipevk in pe- smi. Vse to pa zna ansambel Jožeta Kampiča. V imenu vseh, ici nam je Dila prireditev všeč, se zahva- ljujem organizatorjem. ANGELA TRATNUv, Zagrad 62 Celje usodne spretnosti Večkrat se govori ali pa pišs, kako so vozniki bretaobzimi do pešcev. Kljub temu pa se še pojavljajo vozniki, ki mi- slijo, da so sam: na cesu. Ko sva šla 16. januarja z bratom proti domu, sca na- siproti pripeljala avtomobila (oba znamke FIAT 750, prvi bele, drugi pa modre barve) z neprimerno veliko hitrostjo. Ko sem ju opozoiila na neprimerno hitrost, je drugi vozaiik av- tomobila z registrsko št. CE 383—31 zapeljal procd ni&ni in se nasmehnil. ZačutUa sem, kot da bi hotel reči: »Saj ubogi pešec ne more nič proti avtomobilu!« Na križišču na Prose- nilkem pa sta hotela pokazati še svoje usodne »spretnosti«. Zavijala sta na desne hrez navedbe smeri. Vendar sta pred zavijanjem na des^ oba 2-krat obkrožila križišče in hitela z vso naglico proti Celju. Kako usodno bi bilo za voznika, če bi z nasprotne smeri prišei avtomobil. Čudno, da se voznika nista čutila odgovorna za sopotnice v vozilu. Mogoče pa sta mislila, da na cestah, kjer se red- kokdaj pojavi avtomobil UJV, lahko delata, kar se jima zljubi. Najbolj žalostno pa je to, da se taki vozniki čez ne- kaj dni ne spooninjajo ničesar več, ko ga vprašaš, kako je vozil pred nekaj dnevi. Da, taki so naši vozniki. MARTA GOLEŽ, Proseniško 6. stran NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1972 Iz razprav o socialnem razlikovanju RAZLIKE V KMETIJSTVU IZ UVODNIH MISLI JOŽETA JANA, PODPREDSEDNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC NA I. SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZK ŽALEC Za našo občino pa je po- sebno pomemben tudi zase- bni 'sektor kmetijstva, saj i- mamo 3.721 davčnih zavezan- cev. Glede na socialno razli- kovanje je izredno pomem- ben podatek, da je povprečni mesečni osebni dohodek na 1 člana gospodinjstva 16 din, kar vsekakor zahteva podro- bno proučitev tega problema. Is primerjave mesečnih za- sliižkov desetih zasebnih kmetov in obrtnikov kot predstavnikov zasebnega sek- torja v naši občini, lahko ugotovimo, da je sedanji -si- stem obdavčitve in ugotav- ljanj dohodka v zasebnem (kmetijstvu nemogoč, saj me- sečni osebni dohodek večine Oanetov ne dosega niti naj- nižje socialne podpore v naši občdni. Jasno je, da je potre- bno pristopiti k izdelavi no- vega sistema ugotavljanja do- hodka v zasebnem kmetij- stvu, saj nam sedanji izraču- ni še zdaleč he pokažejo pra- ve slike. Na' drugi strani pa imamo v drugem delu zaseb- nega sektorja v obrti povsem drugačno sliko, saj se mese- čni OD giblje od 630 do 9.882 din. To so naključno izbrani obrtniki in kmetje, zato ti raaponi ne predstavljajo naj- večjih razlik v OD v zaseb- nem teektorju. Vseeno pa lahko zaključimo, da so tako v kmetijstvu kot v obrti do- ločeni OD nižji od dejanskih (saj 600 din danes ne pred- stavlja niti življenjskega mi- nimuma). Na drugi strani pa visoki OD nekaterih obrtni- kov nakazujejo na ogromne razlike v OD med njimi, saj dosegajo razmerja 1:16, kar je vsekakor v nesorazmerju z razjmerji OD v družbenem &ektorjn.i. Gotovo je, da bi bilo po- trebno davčno politiko v za- sebnem sektorju, predvsem v kmetijstvu, povsem revidi- rati, saj bomo le tako prišli do prave slike življenjske ravni našega delavca v zaseb- nem sektorju. Produktivnost kot izvor so- cialneffa razlikovanja je v zasebnem kmetijstvu še ve- dno zelo nizka. Vzrok temu je ttidi v razdrobljenoiäti ae- mljišč. Na tem pcdročju bo treba tudi v bodoče storiti čim več, predvsem s pomo- čjo komasacij in arondacij, saj moramo tudi v privatnem sektorju kmetijstva priti do večjih kompleksov. S tem bo na takšnih površinah učinko- vitost večja, proizvodnja pa cenejša. Vzroki za socialno razlokö- vanje v kmetijstvu so pogo- stokrat tudi v nerealni ceni kmetijskih proizvodov. Raz- merja med cenami pridelkov in reprodukcijskim materia- lom so velika. Posredniki — trgovina zaslužijo pri prodaji preveč, kar pomeni odtujeva- nje določenega dela presež- ne vrednosti od proizvajalcev. Z ureditvijo cen bi se sta- nje kmetov bistveno izbolj- šalo. Tudi vprašanje kreditiranja zasebnega kmetijstva ni zado- voljivo. Pogoji za najem kre- dita so izredno težki, saj je potreben med drugim tudi 30 odstotni polog. Poleg t^a pa bi moral biti ča'3 odplače- vanja pri kreditih za nekate- re investicije (zgradbe) dan daljši rok. V zadnjih letih je bil stor- jen velik napredek v oprem- ljanju kmetij s kmetijskimi stroji. Vendar je dobršen del premalo izkoriščen, posebno na manjših kmetijah. Res je tudi, da je mehanizacija v za- sebnem kmetijstvu zelo pi- sana, saj so jo kmetje nabav- ljali povsod, kjerkoli jo je bilo možno dobiti. Zato bo potrebno v bodoče združeva- ti kmečke površine v večje komplekse in preiti na bolj racionalno nabavo ter renta- bilno uporabo irstresne me- hanizacije. Občinska skupščina je v zadnjih letih posvečala pre- cejšnjo pK>zornost socialni varnosti ostarelih kmetov. U- stanovljen je bil Sklad za preživninsko varstvo kmetov. Sredstva v sklad prispevata Skupščina v višini 1/3 in Kmetijski kombinat Žalec v višini 2/3 'sredstev. Sedanji rentniki so vsi izpred leta 1965, pravico do rente pa so si pridobili z oddajo zemljišč v družbeno proizvodnjo in glede na leta starosti. V letu 1971 je Sklad razpo- lagal z 180 tisoč dinarji. Me- sečno rento je prejemalb 21 rentnikov nosilcev in 2 uži- valca. Najnižja renta cnaša Jože Jan 305,80 din, najvišja 919,40 din, povprečna mesečna renta pa 512,30 din. Za leto 1972 se predvideva povišanje rent skladno s povišanjem pokoj- nin. Mislim, da ni odveč, če ob tem poudarim tudi to, da po- •sameznih problemov socialne- ga razlikovanja ne bo rešila nikakršna kvazisocialna kme- čka politika, kot npr. v okvi- ru živinorejskih društev, tem- več le realni pristop k reše- vanju teh vprašanj preko sek- cij za kmetijstvo pri Sociali- stični zvezi in preko Skupšči- ne ter samoupravnih organov pri Kmetijskem kombinatu Žalec. V najnižjem delu lestvice socialne diferenciacije so ka- tegorije socialnih podpiran- cev, upravičencev občinskih priznavalnin, vajenci in neza- posleni. Torej imamo dve 'skrajnosti socialnega razliko- vanja v občini: na eni strani so tisti prebivalci, ki preje- majo mesečni osebni doho- dek, ki se giblje okoli 10 ti- soč dinarjev, na drugi strani pa so občani s pK>dporo ali pa iščejo možnost zaposlitve. Upravičencev, ki prejemajo podporo in priznavalnine, je v občini 470. Višina podpore oz. priznavalnine se giblje od 100 do 400 dinarjev. Stalne priznavalnine je pre- jemalo v letu 1971 232 borcev NOV v mesečnih znefških od 150 do 400 dinarjev. Od teh borcev, ki imajo priznano po- sebno delovno dobo in so starejši od 60 let ter živijo v težkih socialnih razmerah, upravičencev je 22 kmetov —- Ti prejemajo priznavalnino v višini 400 din mesečno. Najnižja priznavalnina borcem je v letu 1971 znaša- la 150 din. v primerjavi z le- tom 1970 se je povprečna pri- znavalnina dvignila za 43 od- stotkov. 46 otrok socialno o- groženih borcev prejema štu- dijsko pomoč v mesečnih zneskih od 100 do 300 dinar- jev. Starši teh otrok so v glavnem delavci z nizkimi o- sebnimi dohodki in upoko- jenci. Tako prejema študij- ako pomoč 13 otrok delav- cev, 17 otrok kmetov, 14 o- trok upokojencev in 2 otro- ka staršev, ki so invalidi. V .letu 1971 je bilo dodelje- nih tudi 184 enkratnih prizna- valnin v znesku od 100 do 500 din. , 34 osebam — borcem NOV, ki nimajo možnosti za zdravljenje, je bilo odobreno zdravljenje v naravnih zdra- viliščih. Zadnja tri leta je velika skrb posvečena tudi reševanju stanovaryskih pro- blemov udeležencev NOV. Kot kredit za novogradnje in adaptacijo stanovanj je bilo dodeljeno dolgoročno posojilo 430 borcem v znesku od 2000 do 30.000 din. Tako se zadnja leta posveča precejšnja skrb socialnemu varstvu borcev, storiti pa bo- mo morali še precej, da bo- mo lahko razne vrste pomoči borcem povečali in tako nji- hov materialni položaj uskla- jevali s povečanjem življenj- skih stroškov. TEŽAVE S KOTLARNO Plinarna-vodovod nam je sporočila, da imajo prebivalci Otoka mrzla stanovanja, ker je kotlarna spet v okvari. Po- vedali so nam tudi, da podje- tje ni krivo za te težave, pač pa da tovarna EMO kljub mnogim popravilom še zdaj ni v celoti usposobila svojih proizvodov. Obljubljajo, da bo kmalu bolje. NOVE POTI TRGOVINE ŠE PREMALO ZNANE Direktor Kovinotehne v Ce- lju, diplomirani ekonomist BENO KRIVEC sodi S svoji- mi 43 leti v srednjo generaoi- cijo Celjanov, pa je vendar med najmlajšimi direktorji v celjski občini. S svojo tri- člansko družino živi v lastni hiši na Zgornji Hudinji, ima avtomobil znamke NSU Prinz in kadar mu čas dopušča, rad odhaja v naravo, pozimi na rekreacijsko smučanje, po- leti pa na kopanje, ko mimo- grede namaka tudi trnke. Di- rektor Kovinotehne je deve- to leto, tako dolgo pa je tudi v tem podjetju: NOVI TEDNIK: Kaj smo vas ujeli v urici med dvema potovanjema. Je potovanje značilnost vašega dela? BENO KRIVEC: »V naši stroki so obiski poslovnih partnerjev običajni. Včeraj sem se v Jesenicah pogovar- jal s predstavniki izločenega podjetja »Univerzal« o neka- terih neurejenih zadevah po razdružitvi, po najinem po- govoru i>a moram v Ravne zaradi podpisa letn« pogod- be.« NOVI TEDNIK: Omenili ste »Univerzal« v Jesenicah. Kako je do tega prišlo? BENO KRIVEC: »Univer- jsal« je bilo sarhostojno pod- jetje že pred leti. Do leta 1965 je bilo podjetje samo- stoja organizacija združenega dela v okviru Kovinotehne, po tem letu pa povsem inte- grirano. Ko pa je enota do- segla pomembne rezultate, se je začel proces ponovnega iz- dvajanja, čemur je pripomo- glo tudi uveljavljanje ustav- nih amandmajev in tako je lani prišlo do ponovne raz- družitve. NOVI TEDNIK: V Cel.|ii imamo opraviti s posebnost- jo, da trgovina predstavlja krepak del v narodnem do- hodku. Čemu pripisujete to dejstvo in ali se vam zdi takš- no razmer.|e normalno, v re- du? BENO KRIVEC: »Udeležba trgovine v družbenem proiz- vodu celjske občine je pre- cejšnja, moram pa reči, da še narašča. Trgovina se hitre- je razvija kot industrija, za- njo so objektivni pogoji ugo- dnejši, pa tudi pobuda je v Celju močnejša kot drugje, saj smo v tem takoj na dru- gem me.stu za Ljubljano v Sloveniji. Tu imam v mislih predvsem grosistično trgovi- no. Le-ta premore širok asor- timent blaga, izvršena pa je tudi delitev, da posameznik med grosdsti ne pomeni to- liko kot celota v Celju.« NOVI TEDNIK: Je konec časov, ko smo tarnali o od- livu kupne moči iz Cel,ia? BENO KRIVEC: »Ne. Razvoj je značilen predvsem za gro- siste. Maloprodaja še ni tako razvita. V zadnjem času je tudi tu določen napredek z gradnjo velikih trgovskih hiš, kot je »T«, ki po disperziji maloprodaje v okolici ponov- no koncentrirajo kupno moč v mestu.« NOVI TEDNIK: Pravite, da posameznik ne pomeni veli- ko. Tudi Kovinotehna ne? BENO KRIVEC: »Majhni ravno nismo, saj smo po oce- nah »Ekonomske politike« med 50 največjimi trgovskimi organizacijami na 19. mestu, čeprav nas recimo radio Lju- bljana v svoji lestvici ne u- vršča, najbrž zato, ker naš i sedež ni v Ljubljani.« NOVI TEDNIK: Nadalji razvoj trgovine na drobi ima v Celju še zraka. K svetujete, da bi se napoln BENO KRIVEC: »Misliti treba na motoriziranega f trošnika. Potrebne so noi gradnje, ki bodo imele dovo parkirnega prostora.« NOVI TEDNIK: Mi.slite,, so očitki trgovini, da zan zamrznitve cen drži blago skladiščih, upravičeni? BENO KRIVEC: »Pojavit ždjo, ni pa rečeno, da o«; letijo na pravi naslov. Za i še podjetje trdim, da ne ( žimo blaga v skladiščih, i zen konsignacijskega iz m za, kar je vprašanje devali oije. Prej bi rekel, da ga kupujemo od proizvajalcev smo zato, kot vsi gi'osis nesortirani. Zamrznitev, je bila nujna, bo moral j domestiti drugi, bolj logic ukrep.« NOVI TEDNIK: V Cel mnogo bode v oči moder in zajetna poslovna stavba, kateri se pravkar pogovar, va, češ. da je primer inves cije, ki pomaga devalvacij BENO KRnrEC: »Najp: si bodimo na jasnem, da v investicije ne pomenijo p spevkov k devalvaciji. P pa nekatere nesmotrne, k recimo predimenzionirane vesticije na področju pro vodnje in predelave alun nija. Veliko premalo inves ramo tam, kjer bi hkr zmanjšali uvoz. Glede nf staybe pa le toliko. Po vo, smo vsaj petkrat povečali ' seg poslovanja. Večno nisn mogli ostati v barakah. ' slovna stavba je za nas P' izvodni objekt, vidna M macija firme, ki končno d tudi ugled, če zanemari! težnjo, da smo ustvarili trezne pogoje za sodobno ganizacijo dela.« NOVI TEDNIK: Se to trgovina, podjet.ie kot je še, odmika od klasičnega i trgovine? BENO KRIVEC: »Sevf se. Mi nismo samo posre« ki med proizvodnjo in trošnjo. Trudimo se, da bili tudi soustvarjalni v merjenju proizvodnje, ra^ jamo inženiring, kot S storili v primeru Ijutoi" skega »Imgrada«. Danes ^ sposobni prevzeti izgra^ celotne tovarne, od nači' do nabave strojne opj^ izobraževanja kadra, ki tam zaposlen, p>a do ^ vključitve obrata v po? To so novi vidiki trgo^, njena sodobna vloga, ki je vse premalo znana.« Poi?ovor opi^l JURE KEASO^ ' Beno Krivec DARINKA LORENČAK Ni enostavno v besedah skicirati osebnost, kakrš- na je akademska slikarka in profesorica likovnega poiiJca na JI. osnovni šoli Darinka Lorenčak — Pav- letičeva. Za vsakdanjo preprostost nagrmadena dinamičnost in energija vselej preseneča in doda- ja prejšnjim vtisom no- ve. Ne, s krokijem je že ni mogoče ujeti v podobo, potreben je mozaik, cela kompozicija. Portret pa kompozicija — kdo je to videl? Ko sva oni dan prelo- žila celo skladovnico otro- ških risb, odtisov lino- rezov, akvarelov in kdo ve kakšnih tehnik, v ka- terih skrivnosti že leta in leta uvaja mlade Ce- ljane, sem mogel spozna- ti, kako zelo se navdušuje nad svojimi učenci, še v tako povprečni stvarit- vi najde otrokovo izvir- nost, rtjegov smisel za oblikovanje, za izraznost. Dobro nam je znana nje- na umetniška ustvarjal- nost, vemo pa tudi, da umetnikom nikoli ne pre- ostaja časa in da je tudi Lorenčakova v r^ehehni te- kmi z njim. Pričakoval bi, da ob skrbi za dom in za šolo trepeta za vsako minuto, saj se je v zadnjem času lotila še kiparskega dleta. O, saj najbrž trepeta, toda pri- haja v šolo tudi, ko nima pouka, vodi likovni kro- žek, pripravlja gesla in risbe, s katerimi bodo šolo spremenili v eno samo agitacijsko razsta- vo za samoprispevek. Vmes pa zatarna, kako je likovnemu poxiku od- merjeno vedno manj uč- nih ur, da je to v škodo otrok in tako naprej. Ni prehuda žrtev njena zagretost, ko pa vemo, kaj zmore, kolikšna je nje- na izrazna moč. Tako pa med drugim hodi tudi v trgovine, kupuje namesto otrok svinčnike, radirke, barve, tuše in vse mogoče, da bi imeli pri pouku pri roki tisto, kar res potref>ujejo. Ali je kaj čudnega, če smo ob odločitvi, da bi v propagandni akciji za u- vedbo samoprispevka v Celju, sodelovali pri kre- aciji lepakov in opremi brošure tudi otroci? In da smo takoj pomislili na drugo osnovno šolo? No- beno naključje! Vzrok za to je gotovo, da na tej šoli poučuje Darinka Lo- renčakova. Nismo se ušte- li. Njeni učenci so bili v pičlem tednu sposobni narisati na stotine risb o najrazličnejših tegobah, ki jih tarejo, od osamlje- nosti, stiske v šolah, kako se hranijo, kako hodijo ponoči domov, kako se učijo, igrajo. S takšno zavzetostjo je prišla v Celje in tako še danes vceplja ljubezen do lepega že otrokom svojih tedanjih učencev, uči jih s svinčnikom, peresom in čopičem izražati občutja in obinitljivo opazovati življenje, ki jih obdaja. J. K. St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 7. ttrail Razvoj kulture v Celju do le(a J 975 v prejšnji številki smo skušali -0 zelo skopih obri- sih podati približno sliko stanja, ki s svojo fasado za- kriva dejanske probleme na področju kulture in ki se v Celju šele v zadnjih letih skuša približati resnemu po- skusu sanacije. Naloga kul- turne skupnosti je, da to skuša zagotoviti, ne samo s sredstvi, temveč s kultur- no politiko. Srednjeročni program zavzema vsa po- dročja poklicne in amaterske ktilturne dejavnosti v občini. Poglejmo, kaj predvideva pod naslovom Smotri sred- njeročnega razvojnega načrta po dejavnosti. Gledališče je omenjeno kot osrednji nosi- lec gledališke dejavnosti. Obnoviti se mora gledališka zgradba in njena oprema. Predvideva se porast član- stva na 30 igralcev. S tem ho seveda zagotovljeno več predstav doma in na gosto- vanjih. V načrtu je tudi ob- novitev vsakoletnega »Ted- na sloveske dramatike.« Arra- terske gledališke družine se bodo združevale v močnejše in bodo pomladile vrste svo- jih sodelavcev. Pokrajinski muzej namerava urediti raz- stavne prostore (Stara gro- fija) za postavitev stalnih razstav. V vodnem stolpu bo adaptirana notranjost in ure- jena razstava zgodovinskega orožja. Muzej revolucije bo na podstrešju uredil dva manjša depoja. O problema- tiki knjižničarstva bomo po- ročali v eni poznejših številk, ker je problematika preob- širna. Zgodovinski arhiv mora najprej usposobiti ar- hiv za prevzem novega ar- hivskega gradiva in ureditev starega za praktično upo- rabo. V ta namen je treba sprostiti prostore v Protas- syevem dvorcu in zgraditi prizidek. Pri zavodu za spomeniško varstvo je predvidena pre- usmeritev težišča dela na kompletiranje spomeniško- varstvene dokumentacije. Spomeniško varstvene akcije se bodo omejile samo na dokončanje del na Svetini ter na dokončno raziskanje razvalin gradu Gornje Celje. Likovni salon naj bi z na- črtnimi odkupi do leta 1975 zbral osnovni fond bodoče celjske galerije sodobnih slo- venskih likovnih umetnin. Nov bo tudi tečaj risanja in slikanja za likovnike-amater- je. Amaterski likovniki bodo dobili svoj posebno razsta- višče. Koncertna poslovalni- ca načrtuje redno koncertno dejavnost. Glasbena mladina bo organizacijsko utrjena in usposobljena za opravljanje glasbene propagande in vzgo- je. Zagotovljena bo dejav- nost obstoječih amaterskih godb in znova oživljena de- vanost godalnega orkestra pri Glasbeni šoli. Mladinski pevski zbor bo leta 1973 in 1975 v dosedanjem obsegu. V mednarodno prireditev se bo razrasel samo v primeru posvečene podpore sloven- ske kulturne skupnosti. O založništvu v Celju smo pred časom obširneje pisali v Te- dniku. Zato ne bi sedaj po- navljali osnovnih izhodišč pri oblikovanju bodočega založništva v Celju. Osvetlili bi filmsko dejavnost, ki je bila doslej preskrc-nuio predstavljena. Ta dejavnost je sprejeta na novo pri kul- turni skupnosti v Celju. Predstavljajo jo člaiii film- skih amaterjev iz sekcij dru- štev ljudske tehnike. Obe ob- stoječi sekciji se bosta zdru ždi. Za snemanje svoenih filmov in snemanje enourne- filma letno bo tudi zago- tovljena osnovia oprema. O predlogu investicijskih i'^pradeni in adaptacij pa v jirihodnji številki. DRAGO MEDVED Z razstave na Ravnah: Stane Fetrovič: Ladje. oJje 1967 Prejšnji četrtek je bila prva letošnja skupščkia Kulturne skupnosti v Celju. Za nove- ga predsednika skupščine Ku'itume skupnosti je bil iz- voljen prof. Anton Aškerc, za predsedn'ika izvršnega odbora pa Pi-anoi Križaj. Na skup- ščini so razpravljali tudi o statutarnih spremembah, ker ncivX)ilmenovana sku,pš.0ina je redna, prav tako iztvršni od- bor. Nov izvršni odbor se bo kmalu sestal na svoji prvi letošnji seji. V sired'0 popoldne se je se- stala občinsika kandidacijska konferenca Socialiistične zveze delovnega ljudstva v Celju. Na seji so poročali o poteku evidentiranja možn.ih kandi- datov za člane predsedstva skupščine socialistične repub- like Sloivenije, razpravljali pa so tudi o oblikovanju predlo- ga kandidatne liste za člane predsedstva. Prejšnji teden je bil v Ce- lju ustanovni občni zbo-r Društva obiiikovalc&v. Ta, za Celje zelo pomembna dejav- nost ima vse možnosti, da se razvija. Oblikovalci so izvolila za predsednika Gregorja šva- ba, oblikovalca iz Aera. Izvo- Lili so tudi upravni odbor. Na prihodnjem sestanku se bodo dogovorili o društveni razstaivi. O delu društva bo- mo obširneje poročali v na- slednji številki. Tik pred koncem pravkar minulega leta je slavil sedem- desetletnico znani slovenski prosvetni delavec, publicist, urednik in organizator slo- venskega knjižnega založni- štva Bogomil Gerlinc. Starejši Celjani se ga goto- vo še spominjajo iz let med obema vojnama, ko je živel in deloval v Celju kot učitelj ter ljudskoprosvetni in kul- turni organizator. Sin kmeč- ko delavske družine iz Kon- tovela pri Trstu (roj. je bil 27. dec. 1901) je moral nam- reč potem, ko so Trst in Slo- vensko Primorje po prvi sve- tovni vojni zasedli Italijani, zbežati iz svoje rodne doma- čije in je končal svoje šola- nje na mariborskem učitelji- šču. Razen nekaj let, ko je učiteljeval na Jcnenicah. je razdajal svoje sile na celj- skem območju, nekaj malega v Petrovčah in v Lsškein, največ pa v Celju. Napredno mišljenje in ljubezen do slo- venstva, zaradi katere je mo- ral zbežati !z rednega Sloven- skega Primorj;\, s^a ga mdi na slovenskem Sfajersketn gnali, da svoje narodnovzgoj- ne dejavnosti ni zapiral med šolske stene, ampak je tudi tu deloval knt ljudskopro- svetni in kulturni organi>:8- tor. Pokojni Veri Levstikovi je zelo \meto .«tal ob strani v borbi za ustanovitev javne ljudske knjižn-.ce v Celju ler pomagal zbirati knjižno fonde zanin, zlasti tiste, ki naj bi slu/ili za proučevanje kultur- ne pretoklwti tega dela slo- venske zemlje. Prav tako je bil v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno mod najbolj, i delavnimi organizatorji celj- ; skih kuMurnih tednov, ob k?i i terih so napredni kulturni delavci rušili pregrade stran- karske in nazorske razceplje- nosti ter zjdruževali zdrave si- le slovenstva proti preteči ne- varnosti nacističnega vele- nemškega raznarodovan^ja. Leta 1941 je moral pred na- clstit-nimi okupatorji zbežati v Ljubljano, od ondod pa st je zatekel k sorodnikom v Kočevje. Tam se je takoj vključil v OF. Ko je moral po kapitulaciji Italije septem- bra 194.':! v ile.galo m v parti- zane, je bil dodeljen oddelku za prosvetu SNOS ter s svj jo iznajüiijivoetjo in žilavo vztrajnostjo pomagal organi- zirati šolsko-pedagoško ler ljudskoprosvotno življenje na osvobojenem ozemjju. Ob osvoboditvi je prišel že 11. niaja 1945 spet v Celje ter kct delegat tedenjega ministrstva za pros veto LR S pomagal v^ipostavljati novo šolstvo in reševati kulturne vrednote (umetnine, arhivalije, doku- mente, knjige in pod,). Ko se je vrnil na delo v ministr- stvo za prosveto v Ljubljanc>, je pomagal pri obnovitvi celj- ske javne Ijudtl^ knjižnico ter ob ustanavljai.ju študij- ske knjižnice. Skrbel je, da sta obe celjski knjižnici zla- sti v prvih letih po oevobo- ditvi laže celili rane po oku- patorskem uničevanju in spet prišli do slovenskih knjig ler tako ponovno vzpostavili voz s slovensko kulturno tradici- jo. Pozneje je v Ljubljani prevzemal vedno nove odgo- vorne in obsežne naloge ter si pridobil velik ugled kot po budnjk in soorganizator vrste vsenarodnih kulturnih akcij, zlasti kot eden najbolj aktiv nih organizatorjev in uredni- kov v slovenskih knjižnih za- ložbah (pri DZS, pri Kmečki knjigi, pri Mladinski knjagi) in kot referent za založništvo in tisk pri Gospodarski zbor- nici Slovenije. Ta vsestran- ska aktivnost mu jemlje sko raj ves razpoložljivi čas, ven- dar se še vedno pozorno za- nima, kako sedanji celjski kulturn; delavci in zavodi na- daljujejo tisto delo, pri kate- rega začetkih in prejšnjih fa- zah je nekoč sodeloyal tudi on. $e vedno rad s .svojo iz- kušenostjo vzpostavlja stike med celjskimi in osrednjinii slovenskimi kulturnimi delav- ci ter tako živo podpira celj- ska kulturna prizadevanja. Jubilantovo obsežno publi- cistično in uredniško dal ■ bodo podrobneje orisali pri- ložnostni članki v osrcdnjin listih in revijah. Ob tem ž.v- Ijenjskem in delovnem jubi- leju pa mu v imenu znancev m prijateljev iz mesta, kaic- rega kulturno podobo je ne kdaj pomagal oblikovati, tu- di mi iz srca čestitamo ter želimo, da bi .še dolgo ohra- nil svojo zdravo življenjsko energijo. Vili Bogomil Gerlanc Iz dnevnika SLG v petek, 21. t. m. bomo imeh že peto premiera v letaš- nji sezoni. V prevodu Boruta Trekmana in v režiji Francija Križaja bo postavljena na oder komedija FIGARO SE LO- ČUJE ödöna von Horvatha, ki je ustvarjal sredi dvajsetih in tridesetih let našega stoletja. V svojih igrah je na svo- jevrsten način, v okviru anekdotnih, romansiranih pripovedi razkrival socialno mizerijo tako imenovanih »blestečih« dvaj- setih let. Glavna oseba naše komedije (po H, žaloigre, »živ- ljenje je na splošno vzeto žnloigra, le v podrobnostih je komedija«) je radoživi Figaro, ki se znajde v vsakem času in okolju, ki tudi revolucijo nazadnje obrne v svoj prid. S tanko plastjo ironije je Horvath obdal svoje male ljudi, nikdar jih ne poveličuje pa tudi ne obsoja. S tem. da jim pusti govoriti njih lastno govorico, mimo zahtev trdne dramaturške gradnje, pa jih vendarle na svoj pose- ben način osvešča. Pisatelja (umrl 1938) so dolga desetletja ponarejevali in dopisovali, delali iz njem operetni teater, burko in sentimentalne zgodbice. Šele v zadnjih letih so ga mladi in resni gledališki ljudje na novo odkrili in vrnili ljudstvu, vrnili gledališču. Njegovi teksti so izrazito politič- na dela. Avtor se je rodil leta 1901 na Stišaku, oče je bil v diplo- matski službi, tako da je mladost preživljal od Beograda, Budimpešte do Dunaja. Sam se je okarakteriziral za tipično staroavstrijskoogrsko zmes Madžara, Hrvata, Nemca in Če- ha. To ga je tudi reševalo pred nevarnimi sentimentalnimi patriotskimi čustvi, s katerimi so se poigravale meščanske ideologije. Celjsko uprizoritev so pripravili še scenograf Niko Ma- tul, kostumografinja Anja Dolenčeva, za glasbeno opremo pa bo sproti poskrbel Edo Goršič. Prvikrat v Celju se bomo srečali še s priljubljenim karakternim igralcem Jožetom Zu- panom, ki bo nastopil v vlogi grofa Almavive. še ta teden pojde v študij naslednje popularno de^ — MESEC DNI NA KMETIH ruskega pisatelja I. S. Turg6- njeva. Igro bo režiral Mile Korun. ödöa von Horvath: Figaro se ločuje. Režija Franci Križaj. Jože Zupan v \'Iogi grofa Almavive, Ljerka Belakova Suzana in Bogomir Veras kot Figaro. Premiera bo v ptitek, 21. ja- nuarja Foto: Viktor Berit Jaki razstavlja na Bledu Prejšnji teden, v petek, 14. januarja je bila v vili Blecl na Bie:lu otvoritev razstave imietniških del našega znanagu likovnega .samorastnika Jožeta Horvata-Jskija. In če iz- vzamemo nekaj besed prof. Zorana Kržišnika., ki ves ča^ spreimlja s pisano besedo Jakijevo delo »iz fr.iidovito nedo. taknjGinega, silnega in kaotičnega jedra bivanja bruiha n.i dan barve, oblike, čustva, pomt-ne,« — laWco ponovno po» trdimo tisto svojsko p;5slanstvo, ki ga Jaki dosledno o?>r«v- Ija in nas vodi v svet večne fantazije. Film V gori raste zelen te žanr: vojna drama Režjser in scenarist: Antun Vrdoljak Glavne vloge: Boris Dvornik, Ivioa Vidiovič, Bci-ris BussanJ^t, Kole Angelovski, Veljo Milojevič Zgodb.' so posneli po resničaiih äpfxminskih zapisih Ivb na š^bki, dcnedavnega predsedniku hrvaške borčevske or ' gfinizn.cije. Pripoved na:n predstavlja nekaj značilnih (ali|! neznačilnih) epizodi iz partizanskega življeoija bataljona, ki- delu.ie na podeželju, mod kmečkimi ljudmi, povečini neoa- klnnjemmi paTt;za,nv:n. Vendar na platnu ne doživljami usorie množice, partizanskega gibanja v posebnih hrvaških' raz;:n9rah, ampak le neicaj used gla.vnšh junakov, klene^^a pri.'=tnega kmečke.ga možai^ia, komandanta, in mladtga intele ktual.ca. Ob njunih nastoiT-ih in dejanjih nam je režiser na ni7al ne^caj pogledov na rpzplet hrva.škega doniobranstva, nstnštva in srbskega četništva. Manj uspešno. je zgodiba v slikanju folklornih, ljudskih elementov, v vedenju in nastopanju niosilo^v zigiodbe, vselej takrat, ko s platna začuijemo melodični ljudski spev V gori raste zelen bor. Prijetno. V gori raste zelen bor ni poseben lilmsiki dosežek — n« vsf^binsko in idejno, ne unretniško. In.'a pa to deLo eno bist;- vrno. pcnTiembno zna-'ilnost — da je izredno kominvikutiviio. L'Mdsk). Naše. Un^orska dvorana je bila prve dni v celoti, ra^iu oduna. To pa na-iaj ijoarieni. 8. »tran l«OVI TEDNIK St. 3 — 20. januar 1972 IZREDNI USPEHI CELJSKO ŠENTJURŠKE SKUPINE NEW SWING OUARTET Zapeli so nam aa Novo leto na malih ekranih. Za mai'iikoga je bilo to presene- čenje. Oživeli so na televizij- skih ekranih fantje, ko so še nedolgo tega nastopali v tem ali onem rruinjšem kraju, po- želi burno ploskanje, delili avtograme otrokom in F>eli, peli. Čeprav so bili povsod izredno lepo sprejeti, toplo pozdravljeni in vabljeni na številne prireditve, pa jim je prav televizija dala v pre- hodu starega v novo leto še posebno priznanje: sodelova- nje v novoletni oddaji, ki je bila v celoti sicer izredno kritizirana, mnogi pa menijo, da so prav »šentjurski črnci« bili 'svetal trenutek te odda- je. * New swing quartet! Dva Celjana in dva Šentjur- čana! Edini kvartet v Sloveniji, ki je specializiran za petje čm-skih duhovnih pesmi. Lani 74 koncertov po vsej Sloveniji. l€-lefcnj OTO PESTNER, 24-letni DARE HERING, 23- letni MARJAN PETAN in 23- letni MARJAN RAZDEVSEK. Kdo so ti fantje, ki so že tolikokrat navdušili stare, srednje in mlade, ki jih je po odpeti pesmi dolgotrajno ploskanje zsnova in znova pri- klicalo na oder, ki so v so- razmerno kratkem ča?su do- segli lepe uspehe? * Začetek kvarteta sega v je- sen leta 1968, ko so na neki proslavi prvič Javno poka- zali, kaj znajo. Sledili sta dve leti občasnih nastopov. V ta čas gre tudi osvojitev prvega mesta na tekmovanju mladin- skih ansamblov in pevcev na igrah brat'itva in enotnosti v Titogradu. .Se bolj pa je na- rasla vrednost kvarteta, ko se jim je pridružil mladi Oto Pestner. Za/A-enele so pesmi preko naše radijske postaje. Prve velike priredit- ve. »Črni« so bili v nekaj. mesecih povsod zaželeni. Pod vodstvom spretnega ma- nager j a FERIJA SJ^OLE in včlanjeni v DPD Gaberje Ce- lje, kot 'samostojna sekcija, so si zagotovili dobre pogoje za vaje in tako se je priče- lo trdo delo, ki je hitro rodi- lo bogate sadove. * Nastop v oddaji Radia Ljubljana Studio 14 pod na- slovom Prvi aplavz jim je prinesel izreden uspeh. Plo- skanju ni hotelo bi':i kraja, tako, da so se morali radij- ski delavci razjeziti, češ, naš čas oddaje je odmerjen. Sle- dil je samostojen koncert v ljubljanski Filharmoniji. Kri- tika je bila zelo ugodna. Po večjih in manjših kra- jih Slovenije so imeli lani 74 samostojnih koncertov in posebno turnejo za Ljubljan- sko banko. Nastop v hali Ti- voli, kjer so imeli uro samo- s^^ojnega prcgrama, le bil ve- liko priznanje. Mejnik pa je pomenilo dejstvo ,da se Fe- stival Križanke zelo re^^no za- nimajo zanje. Tako bodo le- tos peli s posredovanjem Festivala in imajo velike možnosti, da bodo pokukali iziza naših državnih meja. Oglejmo si jih nekoliko bliže, tako kot jih je ocenil njihov manager Feri Smola. O Otu bi bilo težko napi- sati kaj novega. Vsekakor je srce in motor kvarteta. Iz redno rad ima črnske duhov- ne pe.s.mi in kar ga še pose- bej odlikuje: kljub veliki 'sla- vi, dobrih ocenah iz vse Ju- goslavije in tujine, je ostal enako skromen fant, kot ga pozna večina Celjanov. Izred- no delaven je, sam piše aran- žmaje za lastne kompozicije, pel pa bi povsod in kdaj koli. tako ob dveh zjutraj, v avto- mobilu, ko se vračajo s kon- certa, kot tam, kamor slu- čajno zaidejo. Nekateri pravi- jo, da bi pel celo med .spa- njem, če bi bilo mogoče. Takšen je drugi tenorist so- list kvarteta. Dare je prvi tenori'st in zaljubljen v črnske duhovne pesmi. Večni optimist, točen, vesten ter marljiv. Ko sva se pogovarjala je dejal: »Razpad kvarteta bi zame Ix>meniIo hudo izgubo. Pro- pad sveta.« Takšna izjava resnega mla- deniča dokazutje, kaj mu kvartet in petje pomenita. Marjan je basist — solist izrednega glasu. Toda zaradi bližnjega odhoda v JLA na- stopajo težave, ki jih kljub številnim uispehom ni malo. Marjan Rasdevšek je ba- sist, ki odlično dopolnjuje ba- sista solista. Delaven in ve- sten ter v nasprotju ž Dare- tom pesimist — v kvar etu. Si- cer pa to pri njem ni slaba lastncst, saj se pozneje, ko je vse v redu, še bolj veseli uspeha kot drugi. Toliko nastopov v letu dni za ljudi, ki niso poklicni pev- ci, ampak imajo delovne in šolske obveznosti, pomeni ve- liko časa, naporov in skrbi, ki pa jih prema,gujejo z lju- beznijo do pefsmi — do črn- ske duhovne pesmi. Stalne težave zaradi kvalitetne spremljave so rečene. Kvartet na večjih koncertih spremlja ljubljanski ansambel UNIO- NI, katerega manager je prav tako Feri Smola. Na poti z enega na drug koncert se jim zgodi marei- kaj. Takšni sta tudi naslednji »sličdči«, ki najibolj ponazar- jata, kakšni so »šentjursko celjski črnci«. Na krajšem sestanku sku- pine v stilski gostilni Kircher v Domžalah je Oto kar mi- mogrede povzdignil glas v petje. V tem trenutku sta bili v gostišču tudi dve »ohceti«, katerih svati so po prvi pesmi takoj preselili k nji- hovemu omizju. Peti so mo- rali pol ure. 2enina sta bila najbolj vesela pesmi: Konec mojega popotovanja. Veseli in nasmejani obrazi ter iskre- no navdušenje svatov je bilo najlepše plačilo. Nabita dvorana v Novi Go- rici je odmevala od silnega plof^anya. Avtogrami Ota in drugih so deževali. Zunaj so bili v nevarnosti avtomobili zaradi prevnetih oboževalcev. Dva sta sedela na blatnikih, ko je avtomobil že peljal. Starejša ženska ob pločni- ku se je približavala in za- prosila za sliko solista. »Katerega?«, so vprašali fantje. »Ti'stega, 30 let.« Hotela je sliko Ota. Ni ve- dela, kako se piše. Vedela je, kako poje. Ali ni to več vredno? Ne zaradi slavnega imena, amipak zato, kako je zapel. * In peli še bodo. Oto in drugi. MILAN SENICAR STANE TERČAK NAPREDNA MLADINA PRED 11. VOJNO Na celjski giimnaziji se je v letih 1923-25 v okviru »na- prednega« Dijaškega društva formiralo levo fcrilo tega društva, ki je osnovalo svoj marksistični krožek. Organi- «atorji tega krožka so bili takraitni gimnazijaici: An'.oo Medvešček, Aleš Bebler in Rado Miteuš. Marksistični krožek je ianiei diskusijske sestanke z 4fmix) fcrščansko-socialnih ^jakov, ki jo je takrat vo- dil Jože Lampret. Krožek je deloval kot opo- zicija v Dijaškem dnjštvu na celjski gimnaziji. Vso podporo levo usmer- jenim dijakom v letih 1932 do 1941 na celjski gimnaziji so dajali profesorji: dr. ing. Perparjeva, .Branko Rudolf, Franjo Žgeč, Marja Boršnik, Stane Melihar, Silva Exel, Janko Liška in še nekateri. Perperjeva in Rudolf sta bila povezana tudi s Slav- kom šlandrom, Dušanom Kraigherjem in kasneje tudi s sekretarjem Francem Vru,nčem. Znani partijski organiza- tor na Gorenjskem in vodi- telj progresivnega učitelj- stva Stane Žagar (kasnejši narodni heroj) je prišel 1. 1939 kot odpvJščen uči- telj v Ljubečno pri Celju. Nastanil se je pri svoji ses- tri, ki je službovala kot uči- teljica v Ljubečni. Njegovo požrtvovalno delo v Ljubečni in škofji vasi, kjer se je ho- norarno zaposlil, in delo njegovih treh otrok, ki so bili člani SKOJ-a in so obi- sko\'ali celjsko gimnazijo, je delo mladine v progresiv- em smislu izredno poživilo. Na Ljubečni in okolici so se vršili mladinski sestanki, ki jih je organiziral njegov sin Iz Celja so v tem času prihajale v okolico predvsem direktive. Delavstvo pa tudi mladina je prihajala v me- sto predvsem iz periferije. V samem CeJju so bili toidi težki objektivni pogoji, ker je vladal v mestu pravi po- licijski režim, posebno v to- varnah. Svojo poisebno po- litiko pa so vodili tudii soci- alni demokrati ki se niso želeli združiti z levo usmer- jenimi delavci in mladino. Socialni demokrati pa so imeli v Celju' močne posto- janke. Vendar se je v Celju vr- šilo več dobro organiziranih akcij, v katerih je delavs',vo in mladina složno nastopilo: demonstracije ob priliki Hit- lerjevega napada na čeho- slovaško, akcija za obrambo severne meje, globok odmev pa je imela demonstracija mladine, ko so gnali levičar- ske delavce v koncentracijsko taborišče v Ivanjščico. V letih pred 1934-35 kak- •šnih posebnih mladinskih or- ganizacij na našem terenu ni bilo. Mladina je bila v glavnem grupirana v sokol- skih (naprednih) in kleri- kalnih vrstah. V tem času so pričeli vključevati v šaleški in deloma tudi v Savinjski dolini najzavednejše mladin- ce v partijske celice. V tem je prednjačila šaleška do- lina. To so bili mladinci Viktor Pungartnik, pleskar- ski vajenec, Božo Mravljak, "rgovski pomočnik in Drago Mlakar, dijak, ki je bil iz- ključen iz .šole zaradi svoje napredne miselnosti. Vsi tri- je so tudi odšli v Španijo. Pungartnika so na meji are- tirali, Božo Mravljak pa je bil celo kapetan španske re- vokicioname armade. Par-.ija je zbirala milade ljudi, skrbela *a njtho\'o ide- ološko v2®ojo in jih vključe- vala v razne akcije. Povsod so bili člani Partije zadolže- ni za posamiezne mladince. Lep primer za to je bila tudi partijska celica v Ro- gaški Slatini, kjer je kot pr- va partijska celica vključe- vala v svoji sredi mladince. Prva znana mladinska ak- cija na našem terenu je bila 1. maja v šaleški dolini, ko so po hribih šaleške doline v čast delavskega prazsnika zagoreli kresovi in zavihrale rdeče zastave. Nekako do 1. 1935 so se v Šoštanju v okviru Sokola vršile legalne antifašistične akcije, katerih iniciatorji so bili mladinci, ki so delali iwd vodstvom Partije. Za časa štrajka usnjarskih delavcev v WoSnjakovi tovarni v Šo- štanju 1. 1935 je progresivna mladina skrbela za hrano šitrajkujočim. Mladinci Ša- leške doline so prirejali pri- reditve z napredno vsebino Najmočnejša afirmacija mladih le\-ičarjev, med ka- terimi so se posebno odli- kovali: Blaž Röck-Biba, bra- ta Boižo in IXisan Mravljak, Karel Destovnik-Kajuh, Jan- ko in Olga Vrabič in drugi, je bil tudi li'ierami večer, ki ga je organiziral partijski komite šaleške doline. Na ■tem literarnem večeru so nastopili: Miško Kranjec, Mile Klopčič, Ivan Potrč in Franc Ingolič.- Po literarnem večeru so bile v Šoštanju velike mani- festacije in demonstracije po ulicah, kjer so vzklikali enot- nosti delavskega razreda, enotnosti delavcev in kme- tov proti fašizanu in podob- no. L. 1937 je bila organizira- na Vzajemnost tudi v Pes- jem, ki je bilo središče par- tijskega in progresivnega de- la za Velenje in okolico. V Vzajemnosti se je zbirala vsa napredna delavska mladina, ki jo je vodil delavec Janko Ulrih. Pripravljali so pre- davanja, iJstanovili so igral- sko družino in pevski zbor. Pes je je bilo v naslednjih le- tih središče skojevske orga- nizacije v šaleški dolini. Mla- dina je priredila v tem času v Veleryu Koroški veter. Ob •;ej priliki je i>obirala pros- tovoljne prispevke za stav- kujoče rudarje v Trbovljah. Poveizava šaleške doline s Celjem je bila organizirana po Slavku šlandru, Dušanu Kraigherju, Dušanu Finžgar- j(u in kasneje po Francu Vrunču. Študentje šaleške doline, ki so se vozili v gim- nazijo, so od tam prinašali literaturo in direktive za delo. Na terenih Spodnje Savinj- ske doline je bilo delo de- lavske mladine izredno ži- vahno. V Zabukovici se je 1. 1935 organiziral mladin- ski tamburaški orkester, ki je štel 15 članov. Ta skupina je delala v vrstah delavskega društva Svoboda, kasneje, ko je bila Svoboda razpuščena, pa se je delo nadaljevalo v društvu Vzajemnost, ki je bila nadaljevanje Svobode. L. 1939 so si mladinci os- novali svoj mešani pevski zbor in dramatski odsek. Imeli pa so ^udi p>olitične se- stanke in predavanja. Za de- lo SKOJ in mladine sta od- govarjala Vili Reberšek in Silva Cilenšek. Zabukovški SKOJ je ob ustanovitvi 1. 19.39 štel 8 članov, število pa se je še isto leto povečalo na 15 čla- nov. Ta skojevska skupina je organizirala več sestankov z gozdovniki, ki so taborili na Polzeli. Vtem taborišču eo bili večinc«na mladinci celjskih tovarn. Prirejali so razna tekmovanja v odbojki in izlete, kjer se je sesta- jala delavska mladina. Tako tekmovanje je bilo avgusta 1940 v P^jem pri Velenju, kjer se je zbralo nad 100 mladincev in skojevcev. Slič- no tekmovanje se je vršilo septembra v ZabiJcovici. SKOJ v Zabiukovici je bil na celjskem območju naj- agilneljiäi in organiiizacijsko na jkompakfcne j ši. živahno je bilo tudi delo mladincev na Ponikvi pri Celju, kjer so biU glavni or- ganizatorji Branko Babič, Bo letov i in še nekateri. Branko Babič pravi: » ... Poleg partijske celice je bil osnovan tudi SKOJ. Velik del delavske in kmečke mla- dine v občini in okolici je rasel in se politično obliko- val pod neposrednim vplivom te aktivnosti in so se dejan- sko že takrat ustvarjali po- goji, da so se pozneje š-e- vihii mladi pristaši vključili v narodnoosvobodilno borbo. V vseh organizacijah, poseb- no še pri Društvu kmečkih fantov in deklet, se je čutil močan vpliv SKOJ.« Vpliv organizacije na Po- nikvi je imei tudi svoj od- mev v Šentjerneju, ki je po diferenciaciji v Sokolu in po iistanovitvi partijske ce- lice pridobivala trdna tla med mladino, delavci, po- sebno pa med dijaki. Mnogo '>eh mladincev se je ob na- padu na Jugoslavijo po na- logu' Partije javilo prosto- voljno v vojsko. Skoraj vsi pa so sodelovali v narodno- osvobodilni vojni. V prvem okrožmem komi- teju SKOJ so bili Vera SJan- drova, Blaž Röck-Biba in Janko Vrabič. Delovno pod- ix>čje komiteja je segalo do Mislinja. Ko so 1. 1939 ome- njeni tovariši odšli na uni- verzo, je postal sekretar Du- šan Finžgam Člani odbora pa so bili iz Z^bukovice, Ce- lja, Šoštanja, Prebolda, Vele- nja in Mislinja. V 1. 1940 so nastali že skojevski vaški aktivi v Vr- bju pri Žalcu, Dobriši vasi, Libojah in Gotovljah. Celjsko območje je boga- to tudi po mladinskih kon- ferencah, ki jih je organizi- ral in vodil SKOJ. L. 1939 je bila mladinska konferenca na Mrzlici. Ude- ležili so se je mladinci iz Trbovelj in delavskih revir- jev Savinjske in šaleške do- line. L. 1939 je bila konferenca SKOJ v Zabukovici. Na tej konferenci je bilo navzočih 32 delegatov. Partijo je na tej konferenci zastopal se- kretar okrožnega komiteja Franjo Vrunč. Maja 1940 je bila večja kon- ferenca mladih iz vsega biv- šega celjskega okraja v Ve- lenju. Sklicatelj konference je bil PK SKOJ v Ljubljani. Istega le-a je bila konferen- ca SKOJ na gori Oljki. Zadnja konferenca SKOJ pred okupacijo je bila janu- arja 1941 v Katečniku nad Zabukovico. Razpravljala je o pripravah na vojno. Nav- zoč je bil Miloš Zidanšek, Jože Letonja in še nekateri drugi partijski in skojevski organizatorji. STANE TERC.AK št. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo življenje mater z desetimi otroki je slej ko prej povsod enako: kjerkoli pač že žive, na Kozjanskem, ob Sotli, v rudniških gozdovih, nikjer jim življenje ne prizanaša. Otroci so veselje, so radost in so skrb. Ko ta mala čre- dica odraste, so največkrat veselje, ki ga prinašajo v skromne domove, so žarek, ki za trenutek posije v živ- ljenje skrbi dot>rLh staršev. Skoraj odveč je bilo spraše- vati šes:inšest desetletno Cil- ko Bevc, mater dešetih otrok, kako je spravila na noge vso to tovarišijo, ki se je potem leta in le'a preganjala ob gozdičku pod Bohorjem in včasih zašla še kam više, prav v nedri, kjer rastejo stoletne bukve in se zadira- jo v nebo prostrane smreke. Na Kozjanskem je takšnih ma-.er dovolj in skoraj bi bilo bolj pametno in z mnogo več truda najti mater z malo otroki. Cilka Bevc živi z možem, ki je invalid, v skromni hi- ški, nedaleč nje pa teče potok. Tam čez je brv. Preko te brvi so odhajali v svet o^roci, tu čez so vodili k ma- teri in očetu svoja dekleta sinovi in hčere svoje ženine. Vasi se reče Zagorje, dolga je in njene hiše se vlečejo po vseh rebreh in slednje so ostale že čisto med gozdovi. Odveč bi bilo tudi govori'j o trpljeju, 'ki ga je dala svo- jim otrokom na oltar lju- bezni mati. Raje povem, da so vsi izšolani, razen dveh. Ni bilo veliko denarja, le tisto malo, kar je prinesel iz goeda mož Ludvik, je mo- ralo zadostovati^^ da se je družinica žiA-ela in preživela, da so otroci zadostili svo- jemu poželenju po znanju in da danes srečno žive. »Najtežje je bilo 1944, ko so ustaši požgali našo hišo,« pravi Cilka, ki nikakor ne kaže da je dala življenje de- setim Kozjancem. Treba je bilo postaviti novo, začeti ži- veti drugo življenje, še težje od prejšnjega. »Človek je močnejši od že- leza,« reče Cilka in sklene roke. »Partizani in ustaši, Nemci in voj'ske raznih oblek so romale mimo nas. Vs: pa so zahtevali hrano, ki e še za nas ni bilo.« In Cilka še pove, da so ji otroci napeljali vodo, da hodijo večkrat domov, dve hčerki sta prav blizna poro- čeni, in vsak po svoje po- maga, če le more. To je nji- hova hvaležnost materi, ki je vedno imela vsaj tri ^troke v šoli, in oče^u, ki je, priden kot mravlja, garal, da so otroci laHko študirali. Danes se vračajo nazaj po brvi, materi v veselje. Na steni v hišici visi slika hčer- ke Cilke, v spomin in hvalež- nost. MILENKO STRAŠEK Cilka Bevc PRIHODNJI ČETRTEK TEDNIKOVA OKROGLA MIZA IN Mi, OBČANI, V KS? Njihovo življenje je mate- rinstvo — i>od tem naslovom smo že predstavili precej ma- ter z desetimi ali več otro- ki in 'sleherna od njih je imela prej težko kot latoo življenje. Tako tudi Marija Baloh, prikupna ženica, ki bo letos praznovala svoj dvain- sedemdeseti rojstni dan. Namreč, leta 1900 se je rodila v Brsniku pri Laškem. Našel sem jo v Vojniku, kjer že tri leta živi pri svoji hčerki Heleni, ki skrbi zanjo, ona pa pazi na svojega trilet- nega vnučka, ki je njen mi- Ijenček. Danes je vedra in sama pravi, da brez dela ne fnore biti niti trenutek. Ta- ko je bila navajena že od mladih nog. Poročila se je 17. januarja 1920 z Jožetom Balohom. Na- slednje leto se jima je že ro- dila prva hčerka Marija, nato pa so si sledili ostali, življe- nje ni bilo lahko, če je deset otrok pri hiši pa je še težje. Bili so časi, ko je navkreber nosila na hrbtu brento z vo- do, pri prsih pa držala do- jenčka. Pomagala pa je tudi drugim. Daleč naokrog so jo poznali kot dobro babico, ki je pri porodu opravila vse potrebno. Sploh pa je bila vedno pripravljena pomagati bolnim. Pred osmimi leti ji je umrl mož in zadnji dve leti ga je morala zaradi bo- lezni negovati s posebno po- zornotstjo in ljubeznijp, ki jo poznajo le ljudje kot Ma- rija. V prvi svetovni vojni ji je padel oče. Med drugo voj- no je mož vzdrževal kurirske zveze in nernalokrat bi ga la- hko Nemci ujeli na samem delu. Partizani so zahajali v hišo, tudi Nemci. Velikokrat je dala partizanom kruha, prejokala cele večere, ker o- troci niso imeli kaj za v usta. Z možem sta premnogo veče- rov v skrbeh prebedela, da ne bi kdaj kdo od otrok izdal Nemcem, da so bili partizani pri hiši. Marija gleda v svet s pogle- dom, ki je poln moči in vere v življenje. Kot da ni pretr- pela niti minute. Toda zdaj ima svoj svet. 13 vnukov, 3 pravnuke, dobro tse počuti, le srce ima bolj slabo; Lani je bila s hčerko in zetom pr- vič na morju. Imata avto in jo vedno vzameta s sebog na vsak'izlet. Rada se vozi, saj v življenju do pred dvema letoma ni vstopila v avto, kajti prej se nikoli ni vozila z njim. Njena prva hčerka, Marija, je rodila svojega pr- vega otroka dva meseca prej, kot njena mati svojega za- dnjega 'Sina Martina. In ker hčerka ni mogla dojiti, je mati Marija dojila svojega sina Martina in še vnuka. In to celo leto. Kaj bi še pisali o njej. Na njenem obrazu je moč raa- brati toliko volje do življe- nja in ljubezni, da tega ni treba posebej poudarjati. Nje- ni otroci jo imajo radi in si želijo, da bi bila pri vseh. Da, njeno življenje je mate- rinstvo. DRAGO MEDVED Marija Baloh KMALU NOVA NAGRAD- NA IGRA NT NE ZAMUDITE! Prejeli smo Zadnje čase na vseh rav- neh našega družbenega do- gajanja govorijo o nadalj- njem razvoju nerazvitih pre- delov Slovenije. Ugotavlja se, da se je sa reševanje tega problema porabilo dosti be- sed in črnila, da pa je bilo kOTikretno rešenega in stor- jenega premalo, posebno če še odračimamo akcijo pomo- či v obliki starih oblek in druge krame, ki pa je bila pomanjkljivo razdeljena in tudi za mnoge Kozjance ža- ljiva. Shšijo se glasovi, da bi bilo bolje, če akcije o nera- zvitih sploh ne bi pričeli in na veliko pisali ter govorili o raznih vrstah pomoči, ko danes iz vsega tega nič ni in se nerazviti potapljajo v vedno večjo bedo in revšči- no. Navedena dejstva ugo- tavljamo posebno na Koz- janskem, kjer konkretno še ni bilo nakazane in realiai- rane nobene rešitve. BUo pa je danih zelo veliko ob- ljub in lepih besed. Kozjanci so se šele sedaj v pravem smislu besede osvestili svoje revščine tn nerazvitosti, ko se je pričela akcija za po- moč nerazvitim, ko se je pričelo govoriti o tem in pi- sati, m ko so bili na voljo podatki o velikosti razvito- sti m visokem življenskem standardu ostalih v Sloveni- ji. Sedaj, ko se je začela akcija za nerazvite, se opa- ža, da bi hotel biti velik del Slovenije neraavito Kozjan- sko in bodo po predvideva- njih nekateri centri v obči- nah, ki mejijo na Kozjansko, tudi dobili pomoč. Pojavilo se je mnenje, da se Kozjan- sko izključi iz programa za pomoč nerazvitim, ker da se v ta predel pač ne izplača vlagati in da naj bodo ti kra- ji rezervat za poceni delovno silo, in sicer za razvita ob- močja Slovenije. Mi Kozjan- ci, sedaj ne vemo, če je ta trditev resna in dokončna, vemo pa to, da si povpreč- ni Slovenec Kozjansko kot pojem tolmači po svoje in da se meje tega predela ši- rijo kar naprej v nedogled. Kot domačin Kozjanskega bi želel pojasniti, kaj se naj bi pravzaprav lahko oprede- hlo kot Kozjansko. Govo- rimo o dvojni opredelitvi: ožje in širše Kozjansko. Kot ožje je to starejši, zgodovin- ski pojem', in sicer je to trg Kozje 2 okoliškimi kraji, to so Lesično, Buče. Podsre- da, Koprivmca in področje Vetemika ter Bohorja. Kot širše Kozjansko pa se je kot geopolitični pojem pričel splošno uporabljati šele v letih NOB in po os- voboditvi. Tudi po slovitem Kozjanskem odredu in him- ni »Bohor žari«. Po študiju dr. Marjana Žagarja se šte- je za Kozjansko ozemlje, ki ga meji na vzhodu reka So- tla, na jugu pogorje OrUce in Vetemika, na zapadu po- gorje Bohorja ter Voluše, Globoko, Breza in Kalobje ter na severu Rudnica, Tin- sko ter Žusem in Olimje. Približno tri četrtine Koz- janskega spada pod občini Šmarje pri Jelšah in Šent- jur. Ta slikoviti teren, ki je sodobni civilizaciji še bolj odmaknjen in kjer se po oceni preživlja s kmetij- stvom še 80 o/o občanov "»r znaša narodni dohodek 30 % povprečnega narodnega do- hodka na prebivalca v Slo- veniji. Naravno in tudi dru- žbeno središče teh krajev je trg Kozje, ki je tudi nazado- val, saj je bilo tu včasih sedež sodišča, davčna upra- va in še nekaterih drugih uradov. Za primerjavo pa še lahko povem, da je bilo včasih na območju današ- nje krajevne skupnosti Koz- je deset gostiln, danes pa je samo ena. Na širšem Koz- janskem živi danes še okoli 20.000 prebivalcev, to je pri- bližno 5.000 manj kot pred vojno. Na vsem tem predelu je samo en obrat tekstilne tovarne s približno 80 zapo- slenimi, žaga s 15 zaposleni- mi in PE Kmetijskega kom- binata Hmezad s 25 zaposle- nimi. Čeprav so to mali ob- rati, pomenijo f.a ta kraj zelo veliko, ker rešujejo naj- nujnejše primere socialno ogroženih. Dejstvo ija je, da nam Ko- zjancem usoda zadnjem obdobju ni bila naklonjena. In res je, da se je že v tem obdobju prijavilo precej in- teresentov za gradnjo nove tovarne v Kozjem, vendar se je vedno našel kdo na odločilnem mestu ter rekel usodno besedo »NE«. In tako danes Kozjansko svoje nove tovarne nima in je sodeč po najnovejših izjavah in govoricah ne bo imelo. Pri- pomniti je treba, da čaka da- nes še tisoč občanov na pri- memo zaposlitev. Seveda — če bi bilo delovno mesto v Kozijem in bi se v tem pri- meru zaposlili vsi manjši kmetje, ki imajo posestva tri do štiri hektare, pa ima- jo doma stare ljudi, ki jih ne morejo pustiti same. Ko- zjanci so poznani kot mehki in PK) srcu dobri ljudje. In še sedaj v mnogih primerih mladi ljudje zaradi ostarelih in onemoglih pri hiši ostane- jo doma, čeprav na račun težkega življenja in v osebno škodo glede bodočnosti Ve- liko Kozjancev hodi sedaj na delo v Celje, pri tem pa vsak dan izgubijo šest ur dragocenega časa — to je hoja ter vožnja z avtobusom. Kozjanci smo znani kot revolucionami ljudje, s tr- dno, neuklonljivo voljo, tudi še sedaj nismo do kraja obupali. Na pobudo krajev- nega odbora SZDL Kozje so organizirali in ufstanovili ak- cijski odbor na razvoj in dvig zaostalega Kozjanskega. V tem odbom so zastopane vse krajevne organizacije SŽDL širšega območja Koz- janskega. Njegova osnovna naloga je, da še enkrat pos- kusi najti potreben interes za vsaj delno povezavo Koz- janskega s Celjem in na jug s SR Hrvatsko. Potem je na vrsti tovama za 500 zaposle- nih, dograditev novega vodo- voda in potrebni krediti za razvoj kmetijstva. Odbor namerava poklica- ti v Kozje vse poslance tega območja in jih najprej vpra- šati, kolikokrat so bili v svo- ji mandatni dobi med svoji- mi volivci. Radi bi poslali posebno pismo Kozjancev v Ljubljano, in sicer na mes- ta, kjer so odgovomi za sta- nje v Sloveniji in tako tudi za nerazvito Kozjansko. V kolikor bo ta naš zadnji Idic zaman, potem je pač res, da imajo prav tisti, ki pravijo, da revščina še ni nikdar propadla in da je družbena in ekonomska zOr konitost, da morajo biti v vsaki dmžbi tudi revni in bogati. FRANC VALENCAK, Samoprispevek »Prepričan sem, da bo reCerendum na našem območju uspel. Pa ne toliko zaradi tega, ker bomo dobili nov otroški vrtec, marveč tudi zategadelj, ker naši ljudje dooro vedo, kako je, če se otroci šolajo v nepiimemih prostorih,; Naš šolski problem je sicer rešen, mislim pri tem na celotno krajevno skupnost, zato smo zdaj na vrsti, da pomagamo dmgim,« je v razgovoru dejal predsednik štaba za pripravo referenduma na območju štorske krajevne skupnosti Ignac Korošec. V štorah so se v resnici lotili te naloge z izredno priza- devnostjo in odgovornostjo. Tako široko zasnovane akcije že dolgo niso imeU. Gre za delo, pri katerem sodelujejo vse dražbene organizacije. Izreden je delež šolskega kolektiva. širši in cžji štab za izvedbo referenduma ste. stalno na delu. Posebno odgovornost za izvedbo te naloge so sprejeli komunisti. V priprave na referendum so vključili tudi glasilo štor- skih železarjev. Prav tako so se dogovorili, kako bo v ne- deljo, 6. fetmarja, kako bo z okrasitvijo volišč, kako s ku- rirsko službo in podobno. Na vsakem volišču bodo tudi šolski otroci. Za budnico bo poskrbela domača godba na pihala. Poleg tega so se odločili, da bodo imeli zbore volivcev na dan 27. januarja ob treh popoldne. In to po celem tere- nu: v štorah, Prožinski vasi, Kompolah, Šentjanžu, Laški vasi, Pečovju in na Tehirju. Zajeli bi radi čim več ljudi in jim povedali, zakaj samoprispevek. MB UČENCI V GORENJU Osmošclci, ki se letos odločajo o svoji oodočnosti, o svojem poklicu, največkrat ne vedo, kaj bi. Pri njihovi odločitvi lahko mnogo pomagajo psihologi ali pa tudi uči- telji, ki so zadolženi za poklicno usmerjanje osnovnošolske madine. Na šoli Biba Röek v Šoštanju pa so pol^ nasvetov in anket pripravili tudi ekskurzijo v tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje. Osmošolci in ostali, ki zapuščajo osemletko z manj razredi, so si v tovami ogledali delo po- sameznih obratov. Videli smo delo kvalificiranih, priučenih in nekvalifici- ranih delavcev na traku. V drugem polletju nameravajo osmošolci obiskati hi-ast- niško steklarno. Mlinar Boris JZOBRAŽENl^ VLOMILEC Težko bi dejal, da dobiva kriminal moderne in nevsakdanje oblike tudi pri nas, toda ljudje okoli nas marsi- kdaj naredijo kaj tako osupljivega, da si resnično težko razložimo njihovo de- janje. Namreč, narede kaj takšnega, za kar ni potrebna popolna raziskava kri- minala kot družbenega pojava in ne vem kakšnih vzrokov vse, ampak bolj preprosto: kratek preblisk v glavi in stvari bomo uredili zuiuxj vseh družbe- no priznanih norm. Nimam v mislih »profesionalnih kriminalcev«, ki so iz- vršili številne tatvine, vlome ali ^aj podobnega, temveč ljudi, ki dosedaj niso naredili ničesar, jutri pa se zara- di drobnega dejanja najdejo na drugi strani zakona. Na nepravi. * Zgodilo se je na nekem srednješol- skem zavodu na celjskem območju. Janez — izmišljeno, ker je v Slove- niji po statistiki največ Janezov — je nujno potreboval spričevalo. Potrdilo o zaključnem izpitu na srednji šoli. Enega je imel, vendar negativnega. On pa je potreboval pozitivnega, takšnega, ki mu bo odprlo vrata naprej. Baje ga je potreboval zato, da bi študiral na višji šoli, morda pa tudi za kaj drugega, vendar to ni bistveno. Naš Janez ni pomislil, da bi šolo končal tako kot mnogi drugi — z izpiti. Kljub temu, da ni imel priznane srednje šo- le, je bil brihtna buča. Pogruntal jo je. če ne gre tako, bo šlo drugače. Ponoči se je odpravil pred šolo, kjer je nekoč preživljal lepe in nelepe trenutke. Brez večjih težav je vlomil in prišel v notranjost. Tu je hitro po- iskal potrebno pisarno z dokumenti. Sedel je in si ponaredil imenitno #;ri- čevalo. Tako je Janez mimogrede opravil s srednjo šolo. Pa ne za dolgo. Razum- ljivo je, da So ga kmalu odkrili. Sra- movali so se vsi. Profesorji svojega nekdanjega dijaka, nekdanji sošolci Ja- neza in tako naprej. Le za Janeza ne vemo, -kako mu je bilo. VseJcakor sla- bo spričevalo za vse življenje. * Ali ni pri mladem človeku nevarno mišljenje, da je nekatere stvari moč dobiti na hitro, brez posebnih naporov, brez osebnih vlaganj? Ali ni pri ne- katerih mlajših ljudeh izrazita črta značaja, želja za hitro obogatitvijo? Mnoge je že takšna želja peljala v za- por. Večkrat slišimo: kaj potem, ko bom star! Sedaj bi rad imel vse. Se- daj še lahko uživam, pozneje ne bom več mogel. Vendar — ali nimajo takš- ni mladeniči vzora v starejših in njiho- vem vsakdanjem hlastanju za denar- jem? Nisi bogat samo, če imaš bogastvo. Tega imaš tudi, če si bogat sam v sebi. M. SENIČAR RAZBREMENIMO ŠOLE Na četrti osnovni šoli ob Dečkovi cesti v Celju se v šolsk: stavbi, ki je bila predvi- dena za 700 vijčencev, stiska v tem šolskem letu kar 1040 učencev v 34 oddelkih. Pouk je organiziran v dveh izme^ nah, a z malo šolo uvajamo še tre'jo izmeno. Letos ima- mo vpisanih že 150 no\-incev in bo tako na šoli od mese- ca februarja dalje 1190 otrok. Ne smete se torej čuditi, da z nestrpnostjo pričakujemo izid referenduma. Prepričani smo, da bodo sjarši naših otrok pa tudi drugi občani z razumevanjem podprli naša skUipna prizadevanja in se na dan referenduma odločili za samoprispevek. Precejšnje število otrok, ki prihajajo se- daj na našo šolo z Otoka, bomo lahko odstopili novi šo- li in s '.em razbremenili naš šolski okoliš. Tako bomo lah- ko uvedli enoinpol izmenski pouk, kar poaneni, da bodo lahko vsi učenci od pC^a razreda dalje obiskovali šolo le v doipoldanskem času. Lah- ko si predstavljate, kolikšna pridobitev je to. Ker bomo imeli na razpolago več učikidc za druge namene, bomo lah- ko organizirali še tri oddelke za varstvo šolskih otrok, ne- moteno pa bo potekalo tudi delo male šole. Na šoli ima- mo le eno telovadnico, zato moramo zaradi velikega šte- viila oddelkov in po učnem programu določenih ur teles- ne vzgoje, združeva-i pri po- sameznih urth po dva oddel- ka. Pomislite samo, kako težko je predvsem pri telesni vzgoji vzdrževati red in de- lovno disciplino pri tolikš- nem številu otrok. Se težje pa je pri zahtevnejših vajah zagotoviti primemo varnost. Ker gostujejo na šoM še trije oddelki pK>sebne šole, smo se le'XD>s znašli v "«žkem položaju. Morali smo ukini'i šoako kuhinjo. Ne kuhamo več kosila in smo s tem raz- očarali preko 160 otrok oziro- ma staršev. Tudi to bomo lahko uredili, v kolikor bomo uspeli z referendumom. Z manjšo adaptacijo sedanjih prostorov bi pridobili velik prostor za jedinico, v kateri bi laJiko poleg kosila deliili tuidi šolsko malico. Ta- ko ne tü več malicali učenci kar v učilnicah in v avlah. Predsitavljajte si, kako je ta- krat na šoU, ko delimo obro- kom enolončnico in se po avlah zbira več s'0 otrok, četudi v sedanjiih pcgojih raz- vijamo še druge dejavnosti na šoli, bi lahko v bodoče še bolj zaživelo šolsko športno društvo in tudi vse oblike in- teresnih krožkov. Tudi dodat- no pomoč bi laže nudili vsem učencem, ki so te pomoči nujno potrebni. Skratka, toliko dobrega si obetamo z izgradnjo novih šolskih ix>slopij in varstvenih ustanov, da se bomo resnič- no vsi potrudili, da se bo vsak udeležil referendimia in tudi dai glas za samoipins.pe- vek. Večino naših ctočanov verjetno ne bo niti potrebno prepričevati, saj vedo, kaj pomenijo boljši pogoji za pouk in vzgojo naše mladiine. Enoinpol izmenski pouk omogoča boljšo organizacijo dela, doslednejše izvajanje pedagoškega dela, predvsem pa lahko pričakujemo, da bodo učenci, ki bodo obisko- vali pouk samo v dopoldan- skem času, z manjšimi teža- vami premagovali vse naloge, ki jih zahteva precej obširen in tudi zahteven program današnje šole. Drago Spenda Tudi IV. osnovna šola bi mnogo pridobila z uspelim referendumom. Foto: B. Strmčnik SPRAŠUJE: MILAN BOŽIČ ODGOVARJA: VERA KLARIČ Vse niti ekonomske propa- gande tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju se stekajo v njenih rokah. Kot tajnica službe za eko- nomsko propagando dobro pozna to dejavnost pa t.udi ljudi, ki se z njo Uikrvarjajo. Poznanstev nič koliko. Pravzaprav je vedno dobre volje, četudi slabih ur ne manjka. »Ste že dolgo na tem me- stu?« »štiri leta.« »Vam je delo všeč?« »Rada ga imam in v tem kolektivu' se počutim krasno." »Kaj pa prosti čas?« »Pravzaprav ga je malo. Zdaj imam dos'd dela pri urejanju hiše, sicer i>a rada vzamem v roko knjige. Tudi televizijski in kinematograf- ski spored me privlačita.« »Ali vam Velenje nudi vse, kar želite?« »Ne. Moram reči, da je sil- no razgibano športno življe- nje, pogrešam pa kvalitetnih kulturnih prireditev. Tu ne mislim vreči sence na doma- čine, ki si močno prizadevajo, toda od časa do časa bi rada obiskala nastop kakšnega uglednega ansambla iz dru- gega mesta. Mislim tudi na opernega dn podobno.« »Kdaj se boste poročili?« »Letos!« povečana «majolka« Po zaslugi kolektiva go- s''inskeg)a podjetja »Majol- ka«, je Celje dobilo vredno lep gostinski obrat. »Majol- ka« je postala večja, pa tudi lepiša in privlačnejša. V nadstropju nad sedanji- mi gostinskimi pros'x>ri so lizpraznili prejšnja stanovanja in jih preuredili v gostinske namene. Vse je v slogu sta- rodavnega mesta. No\-a jedilnica ima 38 se- dežev, snaok bar pa 15. Na- črte za novi del je izdelal inž. arh. Janušič. skupščina rk Jutri, v petek, 21. januarja, se bo oTd štirih popoldne za- čela izredna skupščina ob- činskega odbora Rdečega kri- ža v Celju. To bo hkrati tudi delovni obračun občinske organizacije Rdečega križa za zadnji dve leti. Delo ■ je rodilo begate sa- dove in uveljavitev občinske organizacije RK je očitna na vsakem koraku. Občinska organizacija RK v Celju vključuje 18 osnov- nih organizacij, 19 aktivov mladih člano\^ v osnovnih lah in 10 aktivov odraslih članov v srednjih in strokov- nih šolah. V organizaciji je 24.750 članov. Delo se je odvijalo v po- sameenih komasijah, vodila in usmerjala pa sta ga ob- činski ter izvršni odbor. Zato bodo tudi na izredni skup- ščini poročali o delu vseh teh organov: komisije za zdravstveno prosveto, za do- mačo nego bolnika in nego dojenčka, za borbo proti al- koholizmu, za socialno delo, za krvodajalstvo, za prvo po- moč, za delo mladih članov, za delo odrasüh članov pa tudi o propagandni dejavno- sti in zimanjem sodelovanju. Na skupščini bodo volili dane novega odbora in nad- zornega odbora, vrh tega bo- do sprejeli štiriletni okvimi aeiovni načrt. M. B. Stanislava Škrabec Minilo je 51 let, odkar se je v skromni, a napred- ni slovenski družini v Rib- nici na Dolenjskem, rodi- la Stanislava škrabec. V tem kraju je preživela svoje otroštvo. Le njena sla po znanju in življenj- ska energija sta jo pripe- ljali do tega, da je med vojno vihro leta 1942 do- končala medicinsko šolo v Ljubljani. Zaposlila se je šele po (»voboditvi. Njeno prvo delovno mesto je bilo na Ministrstvu za zdravstvo v SR Bosni in Herceg »-i- ni, nato pa v zavodu za zaščito matere in otroka v Sarajevu. Službovala je tudi V dečjih jaslih in v Domu ostarelih na Bokal- cah pri Ljubljani. Leta 1954 je bila med ustano- vitelji Medicinske šole v Celju in njena prva rav- nateljica. Na tem delov- nem mestu je ostala do zadnjega, ko nam jo je iz naše sredine iztrgala km- ta bolezen. Osebnega življenja ni imela. Živela je le za vzgojo mladih medicinskih sester v šoli m internatu- Njena požrtvovalnost in volja do dela se je kazala povsod, kamor jo je zane- sel korak. Bila je priprav- ljena poslušati vsakogar in sodelovati, kjer so po- trebovali nijeno pomoč. Po šoli je hodila s sve- tilko v roki med bodoči- mi sestrami, kot Florence Nightingale, ki ji je bila vzor pri njenem delu. Njena želja, da bi se iz- boljšala nega bolnika v zdravstvenih ustanovah, je bila izražena vsako minu- to, vsak dan, pri pouku nege bolnika, v šoli in na vseh enotah v zdravstve- nih ustanovah, kjer so se usposabl^le mlade medi- cinske sestre. Njena sploš- na in strokovna razgleda- nost nas je pritegovala v njen duhovni svet. Vpra- ševali smo se, od kod ostrina misli, jasnost v odločitvah, od kod moč in vztrajnost pri izvrševa- nju težkih in zahtevnih nalog. Odgovor lahko naj- demo v prvinah njenega značaja, predvsem pa v etičnih osnovah njene živ- ljenjske filozofije. Poleg svojega poklicne- ga dela na šoli se je vklju- čevala tudi v delo družbe- nopolitičnih organizacij. Zlasti pomembno je bilo njeno delovanje v Svetu za zdravstvo in socialno varstvo ter v Dmštvu me- dicinskih sester. Zapusti- la nam je bogate izkušnje in delovne navade. Njene misli in ideje bodo še med nami in naj bodo memento vsem medicin- skim sestram po Sloveniji! In ne samo njim! Kolektiv šole za zdravstvene delavce Celje nadomestne volitve v začetku januarja so se na območju občine Slovenske Konjice pričele politične, ka- drovske in organizacijske pri- prave za nadomestne volitve po'slanca v republiški zbor skupščine SRS na mesto umr- lega inž. Adolfa Tavčarja. Ta- ko imajo te dni razširjene seje krajevne organizacije SZDL, na katerih sodelujejo tudi člani osnovnih organiza- cij ZK, sindikata, mladine in Zveze borcev ter odborniki občinske skupščine. Poleg o- stalih zadev bodo tokrat tudi evindetirali možne kandidate, o tem pa razpravljajo tudi na sejah občinskih vodstev poli- tičnih organizacij. O podanih in izbranih predlogih bodo sklepali na seji občinske kan- didacijske komisije, ki se bo sestala predvidoma okoli 21. januarja. Dokončna odločitev^ o kandidatih bo podana na zborih volilcev, ki bodo po vseh volilnih enotah najka- sneje do sredine febmarja, nadomestne volitve pa bodo predvidoma v začetku marca. Na občinski konferenci SZDL se zavzemajo za to, da bi bdla na končni listi najmanj dva kandidata. petanova satira za klubski večer Po programu komisije za klubske večere pri občinskem svetu Zveze kulturno prosvet- nih organizacij so program za prvi klubski večer pripra- vili gimnazijci. Odločili so se za Petanovo satiro »Beseda ni konj«. Z njo gostujejo tu- di v drugih krajih občine. umetnine namesto kiča Pravijo, da so v Velenju kiču močno prikrajšali no- ge. Odločili so se namreč za organizirano prodajo slik do- mačih avtorjev kot so Zavo lovšek, Skomšek, Valenčak, Zornik itd. Njihove slike lah- ko ljudje kupuyejo v hotelu Paka, v Mladinski knjigi ter v Sodobni. Kot vse kaže, se je ta pobuda dobro uvelja- vila. mladi velenjčani na golteh čeprav imajo doma dokaj ugodne pogoje, bodo dijaki gimnazije in rudarskega šol- skega centra preživeli v času zimskih šolskih počitnic na belih poljanah na Golteh pet dni. Golte pa so mikavne tudi za druge Velenjčane, zlasti ob koncu tedna. Mnoge zane- •se pot tudi v Bele vode. Smu- čarske šole pa bodo v zim- skih počitnicah tudi na smu- čiščih ob velenj.skih vlečni- cah. mladina j in izobraževanje Skladno s programom Bl^j ZMS in ObK ZMS Laško so i se pred dnevi začeli seminarji'J za izobraževanje in usposaö' ije mladine, in sdcer za Istva mladiixsküi alotivov v ovnih organizacijah. Cilj Qinarja ni samo v tem, usposobi mladino 23a delo nladinski organizaciji, tem- i da je vsak mladinec 'spo- oen opravljati samouprav- in politične dolžnosti v de- mi organizaciji. Ne gre )lj za usposabljanje manjše upine mladih ljudi iz de- mih organizacij. Udeleženci ninarja naj bi tudi prena- i svoje izkušnje in znanje ostale člane v ZM. Po ta- poti bi lahko v laški ob- li usposobili večje število adih ljudi. .^a seminarju bodo obrav- vali tele teme: Organizacija v delovni or- nizaciji Delo z mladino Standard in človek Tekoča problematika, aktu- le družbene in politične te- äeminar je predviden v šo- to, 29. januarja 1972. Na enem izmed seminarjev, jih je laška mladina že pri- avila, so bili mladinci iz 'olne« Laško, »Papirnice« Ideče, »Pete« Radeče, »Ko- x Radeče, »Tovarne lesne lanterije« Rimske Toplice »Pivovarne« Laško. Ned- mno bodo tudi na drugem minarju sodelovali vsi tisti, so se udeležili prvega. ŠMARSKI ŠTUDENTJE ŠE ŽIVIJO Klub šmarskih študentov, je b:l pred leti med po- ajniskimi klubi med naj- «Ijšimi v Sloveniji in je bil ,vscd znan po svoji delav- sti in idejah, komaj še ri. V programu kluba ni or a j ničesar več tistega, X je ostelo cd študentov, so danTes že na svojih ilovnili mestih kot s^rokov- aki. Programi, ki se spre- majo kot v vsaki delovni iganizaciji, niso izipoLnjeni. jnimanje za d:lo je čedalje anjše. študentje so dovolj mokritični in pravijo, da to delo njihova krivda, »Ino pa so krive demsirne žave. Skoraj vsako le;o dcslej imel klub smučarski te- j na Komni. Lani ga ni lo. Prav tako ni bilo izleta I občini zaradi premajhne- i števila študentov. Zelo alo se jih je udeležilo le- vanja v Rovinju, čeprav bilo prijar\- več. Zeilo ibo so bile obiskane pred- ave v gledališču in skoraj >dno so našJi • š'3.i,deiiitje rok, da je bila udeležba Iba. študentje menijo, da so bi- slabo obveščeni, da na- iloh m več zanimanja za >lo in da se ljudje odtuju- jo. Vse to je bilo izrečeno na davni skupščini študentov narske občine, kjer so izvo- i nov odbor, ter predsed- ka, ki bo vodil klub v tem udijskem letu. Da se štur «n-tje kljub vsemu izredno Biimajo za probleme oh- ne, njen napreidek in scod- enost od slovenskega pro- je pokazala razprava, ka*^eri so sodelovali skoraj « študentje. Odgovore na ^ašanja pa sta dajala pred- t^nik občinske konfernce 2I3L Jc,že Gojtan in pod- redsednik občinske skupšči- ' Jernej Peterlin ter pred- m predsednik ZMS Inko Strašek. Kakor vsako leto, so 'udi J^os študentje po končani fupščmi zavili v gostišče ^k mano študentsko pri- kjer so z ra2govo- P^ nadaljevali. Ingrad za vzgled že deveto leto je gradbeno podjetje INGRAD »patron« osnovne šole v Fran- kolovem. Starši številnih otrok Fran- kolovega so zaposleni pri tem podjet- ju, zato je Pionirska organizacija skle- nila, da zaprosi za patronat gradbeno podjetje INGRAD. Podjetje je prošnji ugodilo. Iz leta v leto posveča INGRAD šoli večjo pozornost Predstavniki pod- jetja večkrat obiščejo šolo in se zani- majo za njen uspeh in napredek. Ob novem letu pa podjetje nikdar ne po- zabi na pionirje in učitelje. Letos so nas veselo presenetili s polnim kombijem darilnih paketov Vsak pionir je bil deležen svojega pa- keta, pa tudi učitelji so prejeli darila. Sleherno leto pa doživljamo prese- nečenja tiidi ob koncu šolskega leta, ko nekaj naših pionirjev odpeljejo v svoj počitniški dom v Piran, kjer so deležni njihovega velikega gostoljubja. Otroci So večinoma kmečki, tako da njihovi starši ne odhajajo v počitnicah na morje. Zato so seveda toliko bolj srečni, ko so za svoj uspeh na koncu leta nagrajeni z izletom na morje. Podjetje INGRAD se zelo zaveda svojih dolžnosti. Pionirji osnovne šole Frankolovo pa so presrečni, da imajo takšen patronat. Svoje zahvale ne mo- rejo izraziiti z besedami, tiči pa globo- ko v njihovih srcih. E. ČRNILA Rae/i bi prostor Mladinci Dobja pri Planini smo se pred dnevi zbrali na ustanovnem se- stanku mladinske organizacije. Izvoli- li smo mladinski odbor in si zadali na- loge — probleme, ki jih bomo reševali v bodoče. Istočasno smo ustanovili več krožkov: plesni, pevski, tamburaški in dramski krožek. Naš največji problem pa je prostor. 2elimo si, da bi nam bil zaupan ključ kulturnega doma, pa če tudi največje breme pade na naše rame. Pripravljeni smo pomagati, ko- likor bomo megli, saj smo mladi. Zgradili bomo nekaj, kar bo v ponos vsem, mladim in starim. Ker pa nima- mo vseh sredstev, prosimo tudi občin- sko skupščino, da nam pfumaga, kajti čutimo se zapostavljene. V Dobju pri Planini je mnogo mladih in želimo de- lati. MINKA HROVATIC, član MO — Dobje pri Planini Pionirji so zborovali Vsakoletna prireditev velenjskih pionirjev je letna konferenca, ki so jo letos pripravili v januarju. Za kratek kulturni program so poskrbeli velenj- ski udeleženci. Po programu so pionirji izvolili de- lovno predsedstvo, ki je takoj začelo z delom. Pričeli so s pregledom dela v odredih. Ugotovili so, da je bilo delo zadovoljivo, da pa je premalo zanima- nja za tehnične krožke, saj je v celi občini delovalo v njih samo 85 pionir- jev. Več zanimanja je seveda za šport, pri katerem dosegajo najboljše uspehe v Šoštanju. Zelo dobro je bila lani pri- pravljena tudi kurirčkova pošta, kate- re začetek je bil v šoštanju — za del Štajerske. Na prireditvi so podelili plakete tudi še živečim borcem in par- tizanskim družinam. V natečaju »Kaj veš o svojem kraju iz NOB« se je najbolje odrezala šola iz šmartnega ob Paki in je dobila pre- hodni prapor. Na konferenci so bila podeljena tu- di priznanja vsem odredom, ki so so- delovali pri JPI — »Tisoč radosti«. Za konec so sprejeli še dva sklepa, in sicer, da se bodo po konferenci za- hvalili in čestitali svojemu listu PIO- NIRSKEMU LISTU za odlično ureje- vanje ter da bodo pomagali starim in onemoglim ljudem. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki družbe- no političnih organizacij v Velenju. Mlinar Boris Dsn. šola Biba Röck Z velenjske pionirske konference (Foto: B. Mlinar) KOMUNIST DANES V zadnjih tednih je dejavnost v organizacijah in oddel kih Zvaze komunistov na našem območju vse večja. V pripravah na II. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije pa postajajo še aktualnejša vprašanja o večji akcijslci spo sobnosti in vlogi ZK komunistov v tem trenutku. .Značilno je tudi, da marsikje ugotavljajo, da številni komunisti v zadnjih mesecih mnogo raje hodijo na sestan ke ter konkretueje razpravljajo prav zaradi občutka mo žnfjsti večjega vpliva na dogajanje pri nas. Ponosno sc dvignili glaTO tudi tisti, ki so še pred kratkim morda ne koliko razočarano dejali, govorimo in govorinio, prsniakn^ pa se ne. PETER PAJIC, sekretar or- ganizacije v Montani: »Pri nas je 21 članov Zveze komu- nistov. Menim, da je bila za nas prelomnica 17. seja, ker smo se po njej še bolj zave- dali svojih dolžnosti. V pove- zavi z občinsko konferenco ZK Žalec smo pristopili k izdelavi stabilizacijskega pro- grama podjetja. Slo je za vključitev individualnih stre- mljenj in hotenj v skupno de- lo. To za delovno organiza- cijo veliko pomeni, saj' gre za povečano skrb in združitev sil ter za prodor predlogov za jasnejši koncept razvoja pod- jetja. Vloga komunista da- nes je v večji povezanosti in je ne moreš usmerjati v ozko politizacijo, saj moraš biti komiunist na delovnem mestu, v delavskem svetu in tudi tam, kjer si povsem osebno, privatno, če hočete.« LOJZE LILIJA, sekretar or- ganizacije v Kmetijskem kom- binatu Hmezad: »Vloga Zve- ze komunistov je danes ne- dvomno tudi v tem, da po- maga v usmerjanju podjetja v poslwni politiki, pri delitvi dohodka in drugem. V kom- binatu se je najprej sestal sekretariat in razpravljal o osebnih dohodkih, nato pa smo razpravo prenesli v ak- tive. Nedvomno je vloga ko- munista v zadnjem času mno- go večja. Razveseljivo je dej- stvo, bo smo opazili pri po- sameznikih, da so sedaj še bolj ponosni, ker so člami Zveze komunistov. Posamez- niki so važni. Ni samo po- membno, kako podjetje upo- števa F>c«ameznika, ampak je to odvisno tudi od celotne družibene skupnos^ti. Menim, da bo v bodoče potrebno še aktivneje uresničevati a- giramo politiko.« JANKO CVIKL, sekretar or- ganizacije na Polzeli: »Vloga komunista je v zadnjem času nedvoanno mnogo večja. Zla- sti za starejše komuniste ve-, Ija, da so zdaj še ponosnejši, ker so člani ZK, medtem ko so bih prej veftkrat prizadeti. Negodovali so na sestankih, ker so bili ti bolj informativ- no registratorski kot delovni. Na Polzeli 'smo imeli več se- stankov z vsemi komunisti, kjer smo g0v0(rSli o krajevni samoupr^ in komunalnih problem'ih. Razprava je bila vedno živahna, saj je bil vsak bolj ali manj prizadet. Me- nim, da je delo komimistov v sedanjem obdobju mnogo bolj zaživelo in da so zado- voljili tudi tisti starejši ko- munisti, ki še dobro pomnijo vlogo partije iz let po osvobo- ditvi. občutek, da je danes komu- nist resnično občutil, da je komunist in sedaj s svojim delom oziroma preko pove- čane aktivnosti bolj občuti pripadnost organizaciji. Mno- go bolj kot v prejšnjih letih. Naloga vseh je, da se čim- bolj aktivno vključimo v dru- žbeno dogajanje. V naši or- ganizaciji, ki smo jo sedaj razširili, je bil predvsem ne- aktivni del prebivalstva. Se- stanki so pomenili predvsem spremljanje dogo^dkov. Skle- nili smo, da prav zato vklju- čimo na teren tudi komuni- ste iz ustanov in družbeno političnih organizacij. PETER kNAPIC, sekretar or- ganizacije v 2alou: »Imam O vlogi" komunista danes smo govorili s štirimi sekre tarii oiganizacij ZK v Žalcu. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1972 Kmetijstvo ZAKAJ JE NEKATERIM ŽIVINOREJCEM PREDRAGA, DRUGIM PA NE? PRIDELOVANJE NA DOMAČIH POLJIH Koruza je p^redraga za pita- nje goved in piašičev. Tako pravijo na družbenih posest- vih in kmetje. Brez koruze pa ni krmil. S koruzo ali krmili se torej ne splača pita- ti. V naših naravnih razme- rah pa naj bi bila živinoreja prevladujoča kmetijska deja- vnost. Veliko je travnatega sveta. Zal pa s samo travo ni moči zrediti prvovrstnih pitancev. Kaj torej storiti? Veliki živinorejci in mešal- nice krmil iz Vse Slovenije so se jeseni dogovorili, da bodo sklenili skupno pogodbo za nakup koruse v Vojvodini. Ponudili bodo največ 1,05 din za kilogram zrnja, kar bi jim še ustrezalo, da pri pitanju ne bi imeli izgube. Po taki ceni je niso dobili. Živine pa ni moči p>ostaviti v skladišče kot kakšne tovarniške pK>liz- delke, češ naj počaka na ce- nejšo krmo, pa jo bodo po- tem pitali naprej. Morali so kupiti koruzo po precej višji ceni. Draga koruza povzroča ži- vinorejcem izgubo. Gotovo pa ne vsem, sicer bi jo veliki pridelovalci v Vojvodini raje prodali po nekoliko nižji ceni kot tako drago pokrmili sa- mi. Koruza je že skoraj dve leti zelo draga. Vzlic temu živinorejci pokrmijo skoraj Vso. Ne ostaja je za izvoz, celo uvažati jo še moramo. Največ pa jo pokrmijo pride- lovalci sami. Gotovo znajo to- liko račimati, da tega ne de- lajo v svojo škodo. Cene pi- tane živine pa so na vsem jugoslovanskem trgu približ- no enake. Ali bi naši živinorejci lah- ko delali tudi tako? Polj sicer nimajo toUko in ne tako rodnih kot v Vojvodini in na drugih velikih ravninskih ob- močjih. Imajo pa veliko več travnikov. Dobro negovani in gnojeni lahko dajejo veliko dobrega sena in paše. Koruzo in krmila bi dajali živini le za dodatek. Toliko pa bi go- tovo lahko pridelali, če bi gospodarjenje na kmetiji u- strezno prilagodili. Vsj.j rav- ninski in nižinski kmetje. V enem letu sicer ni moči gospodarjenja' povsum prila- goditi novim razmeram. Ver- jetno tudi v dveh letih ne. V treh, štirih letih pa je moči veUko spremenita. V tistem času pa se razmere gotovo ne bodo tako spremenile, da pridelovanje koruze ne bi bi- lo več donosno. Ce večini ži- vinorejcev v vsej državi se- danja visoka cena koruze še ustreza toliko, da pokrmijo skoraj vso, bo menda tudi v prihodnjih letih. Razmerje cen koruze, pšenice, krompi- rja in drugih polj-skih pridel- kov pa se, kot kaže, tudi ne bo preveč spremenilo v škodo koruze. Pridelovanje koruze bo še bolj donosno, če bodo kme- tovalci zvečevali hektarske pridelke. To je možno. Lahko jih celo podvojijo. Poskusi in tekmovanja so tudi v Slo- veniji to že potrdili. Na Ptuj- skem polju je kmet pridelal več kot 100 stotov zrnja na hektar. Tak pridelek zahteva sicer posebno nego. Dve tre- tjini tega pa m težko doseči, če se le poseje dobro seme, njiva pa dobro pognoji in ob- dela. S koruzo bi tudii lahko* nase- jali več zemljišč. V vsej re- publiki jo pridelujejo le na 18 Vo njiv. V Vojvodini pa do- kazujejo, da njihova »žitnica« ni nikoli slovela pK) pšenici tako kot po koruzi. Zakaj? Ker je koruza donosnejša. Hvalijo se, da ne varčujejo pri dobrem semenu niti pri gnojilih. O pridelovalnih stro- ških pa raje molčijo, da jim pri sedanjih visokih prodaj- nih cenah ne bi kdo očital oderuštva. V tem je skrivnost koruze, ko je nekaterim živinorejcem predraga, drugim pa ne. Jože Petek KOSTROJÜ v podjetju za proizvodnjo usnjarskih strojev »KOS- TROJ« v Slovenskih Konji- cah planirajo, da bodo le- tos dosegli skupno vredncst proizvodnje okoli 25 milijo- nov dinarjev. Ker je usnjar- ska industrija, za katero do- bavljajo največ strojev in op- reme, tako pri nas kot v svetu v stagnaciji, bodo zma- njšali asortiman proizvodov, nekatere pa bodo celo uki- nili. Po sklepu samouprav- nih organov pa že uvajajo nekatere nove izdelke, ki jih bodo dali v večjem obsegu na tržišče sredi tega leta. Po izdelanem načrtu račima- jo, da bodo ustvarili okoU 12 milijonov dohodkov, od česar bodo dobro polovico uporabili za osebne dohodke, v sklade pa bi vložili čez 2,625.000 dinarjev. V tej gosp>odarski orga- nizaciji so lansko leto po- večali osebne dohodke delav- cem v neposredni proizvod- nji, in sicer za 20 de- lavcem z ni'skimi osebnimi dohodki 18 "/b, ostalim kate- gorijam zaposlenih delavcev med 12 in 15 %, vodilnim pa za 10%. Tako je ob kon- cu lanskega leta znašalo pov-" prečje osebnega dohodka na zaposlenega blizu 1.500 di- narjev, postopoma pa se že- lijo približno 1.600 dinar- jem, kar večina kovinskih I>odjetij v Sloveniji že dose- ga. Glede na občinsko pov- prečje so bili osebni dohod- ki v tem podjetju za pri- bližno 140 dinarjev višji. Sicer pa bo to podjetje v tem letu tudi praznovalo 20 letnico obfstoja in delovanja. Ustanovljeno je bilo namreč leta 1952 iz nekdanjih re- montnih delavnic takratne tovarne usnja »KONUS« in se je najprej tudi imenovalo »Usnjarski remont«. Iz tak- ratnih nekaj desetin zaposle- nih delavcev je ta kolektiv zrasel na blizu 220 delavcev, kolikor jih je bilo v delov- nem razmerju ob koncu leta 1971. Večinoma so to mladi ljudje, ki so se mnogi izu- čili ali priučili prav v tem podjetju, saj skoraj vsako leto sprejmejo 10 do 15 no- vih vajencev. VINKO LANGERHOLC Januš Goleč 12 Bolj malodušna kot sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan šterc. Zavedala sta se, da je številčno mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-orgski vojaki. Spo- pad na življenje in smrt je bil neizogiben, če se bo posrečilo upornikom izvo- jevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glav- nemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem primeru jih bo zajela smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1753. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, kate- re j urejeval in navduševal kapitan šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož je čakalo pripravljeno pred št. Petrom za slučaj, da bi res namera- vala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gre- gorič. Ce si bo izvojevalo šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebemik, pod katerim se vije Bistrica na šentpetrski strani v Sotlo, med št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak. trikot, preko katerega je za- povedal kapitan šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zem- lja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko za- deta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop pre- senetil in da mu grozi nevarnost obkohtve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan šterc je sko talil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnečo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, katerih prvi in glavni naskok je bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem kri- lu kmečke vojske je bil odbit prvi konjeniški naval. Kakitan šterc je imel sre- čo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se je bližal z vso neizbežnostjo, ko se je razlegal topot konjskih kopit od št. Pe- tra. Kot jata jastrebov so frčali Alapičevi in Znnjskega jezdeci, kd so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje, tako srečno se vojsku- joče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovraž- nik še od zadaj. Ko so kmečke vrste spazile, v kaki pasti so, je pognal vsak oro- žje in si skušal rešiti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pe- šcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Pobesneli plemiški divjaki «so poznali le smrtonosne za- mahljaje z meči, ki so bil boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s čestitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in m^ njimi tudi ranjeni kapitan Pavel šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter s čelado zavarovanega mladeniča, ki mora blii po zunanjosti in posebno po obrazu so- deč, kak plemič, ki se je izgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. VII. POGLAVJE Zmagovalci so dobro vedeli, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da bodo imeli še precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, zadušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Takoj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do končne zmage. (Se nadaljuje) St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. ttrail Komentar v iJeU'k, 21. t. m. bo imel svoj redni letni občni zbor Plavalni klub Neptun iz Ce- lja. Morda bi kazalo pregle- dati in oceniti n.K'govo delo in malo pregleda- ti nove naloge, ki bo- do stale pred tem najsta- rejšim organiziranim plaval- nim kolektivom v celjski re- K'ji- Odkar je bil zgrajen pla- valni bazen ob Ljubljanski cesti ga upravlja PK Nep- tun sam. Težko si je zamisliti koliko težav povzročajo do danes že izrabljene naprave amaterskemu klubskemu vod- stvu, ki mora poleg skrbi za razvoj svojih tekmovalcev, nenehno skrbeti tudi za to, kako bi činibolje in obenem najceneje uspelo obvarovati edini celjeski plavalni ob- .ickt pred neizprosnim zobom ča.sa. Prav v zadnjem času je sodelovanje s motelom Merx rodilo prijetne sadove, saj bodo letos začeli ogrevati vo- do v bazenu in tako podalj- šali plavalno in kopalno sezo- no za kak mesec ali dva. Ni treeba posebej omenjati kak- šna bo korist la celjsko pla- vanje; vsi ti^ti, ki si pa že- lijo osvežilne kopeli že v to- plih dneh meseca maja, bodo enako prišli na svoj račun. Odpadla bo pot do Rim.skih toplic ali drugih toplih vod- nih po^TŠin, saj je sonce mako toplo in pekoče v C-e- Iju kot kje drugje. Na športnem področju je PK Neptun začutil, enako kot vsi drugi khibi širom po Slo- veniji, osip mladih plavalcev. Najtežja naloga bo torej ob- držati v klubu vse tiste, ki sicer ne dosega.io kdovekak- ■šnih športnHi uspehov, pa .jih plavanje kljub temu veseli. In morda bo k temu pripo- mogla tudi ponovna oživitev vaterpola. Klub mora namreč konsolidirati svoje vrste. Res je sicer, da je plavanje izra- zito individualen šport, toda ali velja zato pustiti iz svo- jih vrst vse tiste, ki pač niso rekorderji, kar v naših pogo- jih dela niti postati niso mo- Rli. Druga naloga, ki stoji pred PK Neptunom v novi sesoni je vsekakor podpora pri gradnji zimskega bazena. Naj bo že zgrajen kjerkoli v Ce- lju, lokacija ni najpomemb- nejša, zavzeti se morajo predv.sem zato, da bo sploh nasajena prva lopata za nje- govo izgradnjo. Koristi za celjski plavalni šport bodo ogromne. Le re- tJpn celoletni trening vodi do uspehov. Morda bo v bližnji bodočnosti spet Celje nekaj pomenilo v jugoslovanskem plavalnem športu in morda bomo imeli velike plavalne in vaterpolo prireditve tudi pri nas. In kot zadnje naj omeni- mo še pomoč, ki naj bi jo celjski plavalci nudili okoli- škim plavalnim klubom, ki se ustanavljajo ali pa so se u.stanovili v zadnjih nekaj letih. Zakaj nihče ne poišče nasvetov pri Neptunu; Vele- nje ima prekra.sen zimski in poletni bazen, nima pa pla- valnega kluba, enako je še •'je drugod. No poiskati bo ^»■eba pot, »če noče Mohamed k gori, l)o šla pač gora k Mohamedu.« Naloge .so velike in mnogo j>h je. Toda plavalnim delav- '^em lahko zaupamo, da jih ^Mlo rešili kar najbolje v Prid našega plavanja in špor- nasploh. BORUT ALUJEVIC DANES PRIZNANJA Ob zaključku lans.kega leta je naše športno uredništvo organiziralo izbor za najbolj- I šega celjskega šiK>rtnika in j športnico preteklega leta. Re- 1 rultati so znani (pri moških i je bil zmagovalec atlet Kocu- { van, pni ženskah prav tako at^latinja Urbančičeva), danes pa bo tudi navše uredništvo izpolnilo svojo dolžnost in praraaprav ta izbor s pode- litvijo priznanj zaključilo. Da- i.es — v četrtek ob 18. uri b^ namreč v dvorani Narod- rivga doma sklepna prireditev ob zaključku sindikalnih športnih iger. Tej prireditvi «e bo pri- ključil tudi Novi tednik s podelitvijo plaket in nagrad najboljšim trem športnikom in športnicam Celja v prete- klem letn. Kot je ob takih prilikah že v navadi, bodo prireditev popesirild z raznimi zabavnoglasbeniml in humo- rist ičiiimi točkami ter dru- žabnimi igrami. Sodniki celjskega sodniške- ga zbora so imeli redno letr no konferenco, na kateri so pregledali rezultate svojega dela. Ti so bili več kot zado- voljivi in že samo dejstvo, da ima trenutno celjski zbor 58 sodnikov, od tega pa 16 no- vincev, pove mnogo. Zadnji dve leti so sodniki napravili korak naprej. Imajo štiri zve- zne sodnike, 12 republiških in 23 podzivi-eznih. Na 1183 tekmah so sodelovali kot gla- vni sodniki, na 1252 tekmah pa kot mejni sodniki. S stalnimi posveti in semi- narji pa so pokazali na Slo- venskem največji napredek. Za predsednika je bdi vnovič izvoljen Janko Vagner, eden zaslužnih sodnikov v Celju. Priznairya pa so sprejeli — Janko Vagner, Franjo Orel, Marjim Goleš, Edo Uranjek in Rudi Teršak. Pohvaliti pa moramo še Pavla Bukovca, Iva Blekača in Jožeta Romi- ha. jk Pod/veza nogonjetnih sodnikov Celje je imela v soboto re- dno letno skupščino. Na sliki pogled na del udeležencev skupščine. Prvi z desne predsednik Janko Vagner, ki je bil izvoljen tudi za častnega predsednika Podzveze nogometnih sodnikov Celje. Foto: T. Tavčar lil. KOLO LIGE PRIJATELJSTVA Domače streüsko društvo »KOVINAR« je bilo domačin III. kola v Mgl prijateljstva. Nastopile so ekipe: Velenje, Slw"enj Gradec in Ravne na Koroškem. Skupno je nasto- pilo 28 teOanovalcev, ki so tekmovali v konkurenci po- V konkurenci posamemi- kov je že tretjič zapored zmagal član z Raven špegeJ, ravno tako pa so tudi v ekip- ni konkuirenci bdli boljši Ra- venčani. Domačini so to pot prijet- no presenetili. Ekipno so za- sedli II. mesto, kljub temu. da so dosegli enako število zadetkov, kot Ravenčani, ven- dar so simpatična Korošci imeli večje število centrov. REZULTATI: III. KOLO — POSAMEZNIKI 1. špegel — Ravne, 363 kro- gov, 2. Podbevšek — Ravne, 357 krogov, 3. Stor — Kovi- nar, 355 krogov, 4. Žučko — Velenje, 354 krogov, 5. Deč- man — Kovinar, 351 krogov. III. KOLO - EKIPNO 1. Ravne 1.398 krogov, 2. Štore 1398 krogov, 3. Vele- nje 1386 krogov, 4. Slovenj Gradec 1375 krogov. KONČNA UVRSTITEV PO III. KOLU po sameznik i: 1. Špegel — Ravne, 1092 krogov, 2. Žučko — Velenje, 1062 krogov, 3. Kušter — Slovenj CJradec, 1053 krogov, 4. Bola — Velenje — 1064 krogov. ekipno: 1. Ravne 3 2 1 0 0 4135 kro- gov, 2. Store 3 11110 4149 krogov, 3. Slovenj Gradec 3 0 1 0 2 4091 krogov. R. FIDEJ REPUBLIŠKI POLFINALE V šoštanju je bil pred dne- vi republiški polfinale za pio- nirje in pionirke v košarki. Tekme so bile razburljive in živahne. Obakrat sta sodila republiški sodnik Holzinger in Kac iz Soitanja. Reziiltati posameanih srečanj: PIONIRJI II. osnov, šola Konjice : Osnovni šoli Biba Röok — 36:30, I. osnov, šola Konji- ce : Osnovni šoli Žalec — 38:24, Osnovna šola Biba Röck : Osnm-ni šoli Žalec — 19:38. PIONIRKE Osnovna šola Biba Röck : Osnovni šoli Braslovče — 26:18, Osnovna šola Biba Röck : Osnovni šoli Ivan Cankar — 25:16, Osnovna šola Braslovče : Osnovni šoli Ivan Cankar — 33:18. Zmagali sta osnovi šoli Slovenske Konjice (pionirji) in Osnoroa šola Biba Röok (pionirke). Po srečanju so ekipe pre- jele diplome, tekmovalci pa lepe značke. Prvi dve ekipi sta sep lasirali v nadaljnije t-ekmo^wiije. BORIS MLINAR ŽE IZPOLNJUJETE TRIM? TRIM postAja vse bolj popula- ren, zaiumanje vedno večje. Vsak dan se javljajo nove o.'-ganizacije in posamezniki. Na celjskem Ob- činskem sindikalnem svetu, kjer delijo referentom za rekreacijo vpi- sovalne kartone in prospekte za rekreacijsko in športno znaftko TRIM. Posamemiki, zlasti tisti, ki niso člani celjskih sindikalnih or- 7m ganzacij (gospodinje, Študentje, u- pokojenci ipd.) pa jih lahko dobijo v veleblagovnic: »T« in pri »Slove- nijasponu«. — Doslej je bilo v Celju izdanih že preko 6.000 kartonov in prospek- tov v več kot 80 sindikalnih orga- nizacijah. Med večjimi kolektivi se ZA ^daj niSo vključili Elektro, Av- to Celje, Trgovsko podjetje Moda, gostmska pod jet'a in še nekatere manjše organizacije. — Kartone in prospekt« delijo orpnizatorji rekreacije v sindikal- nih organizacijah. ie vključila tudi vodilnih predstavmkov r občini, na čelu s predsednikom Skupščine občine tov. ing. Bumi- kom in ostalimi predstavniki druž- beno-političnih organizacij t«r di- rektorji večjih delovnih organiza- cij. — Akcijo so podprli tudi zdrav- niki s prim. dr. Koi^čem —- direk- torjem celjske bolniSnice na čelu. Delili bodo TRIM kartone tudi bol- nikom, ki so potrebni več gibanja in jim bo to koristilo pri zdravlje- nju. — Najvažnejša naloga vseh, ki so se že vključili v TRIM je, da ne pozabljajo vpisovati svojih ak- tivnosti v karton in da vsak dan pomislijo tudi na TRIM. Ce so nanj pozabili pa lahko vsaj zvečer 10 min. telovadijo. Naredite nekaj sprostilnih in raztoEnih vaj ter vaj za moč mišic, nog, rok. hrbta, tre- buha in prsi. Poskusite, bolje se boste počutili. Ce vam ni kaj jasno, dobro pre- berite prospekt, ki ste ga prejeli. Tisti, ki se bost« še vključili, la- hko po spominu vpišete tiste re- kreativne aktivnosti, ki ste jih op- ravili v tem letu. TRIM gesla govorijo takole: »Človek propada, če se premalo giblje.« »Sedenje je tipično za so- dobno življenje«, čim težji si, tem ra=e sediš in tem bolj se rediš.« Vključite se, šport je za vsako- gar, tudi hoja je telesna vaja. V akcijo TRIM so se vključili tudi v Vele.iju in Žalcu, pni bodo podelili 2.000 kaitonov, drugi pa äe več. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Dne 15. 1. 1972 je bil na Ponikvi pri Grobelnem na- miznotenišiki turnir med sta- rejšimi in mlajšimi igralci. Sodelovalo je 10 igralcev, 5 mlajših in 5 starejših. Zma- gala je ekipa starejših z re- zultatom 16:9. Najboljša med ekipo starejših sta bila GRO- SEK Marjan in ZORKO An- tqn, med mlajšimi pa KOR- ŽE Franc. Turnir je lepo uspel. Na- miiznoteniška sekcija pri TVD Partizan Ponikv a ima namen organizirati turnir posame- znikov in v ta turnir vklju- čiti čim več igralcev. G. S. ATwrriKA LEP USPEH ZA ZAČETEK Celjani so že na piantm. Na prvem zimskem tekmovanju v krosu so v Mariboru uspeli. Od treh možnih zmag so celjski predstavniki osvo.ili dve prvi mesti in eno arugo mesto. Nokoliko slabše je tekla samo Danica Urankar, ki je osvojila tretje mesto na 1500 metrov dolgi progi za Peigerjevo in Martičevo iz Marii>ora. Toda, Danica ima svoj program dela in je bila ta tekma za njo še prekmalu. V članski ko.nkurenci je zmagal Peter Svet na 800U m dolgi progi. Dosegel je rezultat 26:14,3 in zmagal pred svojim klubskim ko.egom Liscem — 26.21,6. Urankar je b:l z rezultatom 28:51,0 šesti. Mladi Kovačič pa je zmagal na mladinski p.ogi dolgi 4000 m z re- zultatom 13:40,9 pred predstavnikom Velenja Hojanom. KOiiARKA . Kajior vsaiio leto se ludi ietos Celjani udeiež.a.,ejo teKmovanja v zinibjii SiajciSiii J^gi. Cč.jaui so oapoiovaii v ivianoor zeio oaiaoije- ni oicz fc^aii^^n Toiie.a, ic; je z.ita^io pri Uiirnpiji, bagau.n ivi.io^r., Jerica ui j^ijavca. uaigiaii so ave leKaii in s^ctr p.emagaa so lan- SAega urus'^iigasa eKi^jo iviarioora i>j, izgaDili pa z eiopo itaue.isKe, kj bia JO iCtos Oüiejj.ia o. ma igraxca -vianoora 6o jt.iijc in jane^iic. ««zuiiau: i^.jo : >iaribor Ö« <5:.:i JTvOse za ceije so uan: todgdUiii Zmago ;i4, Pejanovič Ij, Jag 8, IieäAovar o, /ionar -i, jre^ec j, jJjunc.c 2, i. Ceije : Kacteinska 8J:nnJ (rtuwi) Kose za Celje so aosegii. aagaam Zmago Leskovai- 18, Feiec 13, DiVjaK 4, Jug 4, D^xiric.c 4, i-ejanovič 2. Ciani iXKio oaigran arugo h.o.o ziniSKe lige 30. januarja, v soboto 22. t. m. pa bodo pr..čeli s le^tmovanjem v siajerSKi iigi tuai irilaainci. KJBGUAN.IE Kegijači KK Hmeljar iz 2aica so minuio soboto in neaeljo gostovali v Pi.anu in se lam pomerili i is.onnensKO ekipo, leitiaovaid so v diisciplini 10 krat 'Ani lučajev. Boijši so ixii Pa-ančani, ki so Hiiagaii z rezultatom 8jvL>l:837ö podtrtih Kegijev. Najooijsi pri üal- čaiiih je bil Ramšak z b/6 poartimi kegiji, pn domačih pa üovka z z 930 podrtimi keglji. Na šiaristeznem kegi.isču v Portoroižu so imeli tudi trending, kjer pa je bil najboljši Kačič, ki je podrl 920 kegljev. ODBOJKA Dekleta Partizana Celje nastopajo letos v novi sezoni v drugem društvu. Pristopile so k Partizanu Gaberje, ki že ima moško oaooj- karsko ekipo. To je po rokometu m moški odbojkarski ekipi že tretja vrsta, ki ssapušča celjski Partizan ~ mesto. Oudno! Ali, resnič- no ni mogoče delati v tem društvu? Pr\'i nastop odbojkaric pa žal ni bil najbolj uspešen. Nastopile so v prvem kolu zimskega prvenstva v Novem mestu in osvojile tretje mesto. Pred njimi so igralke republišikega prvaika Fužin»i-ja in domačin Novo mesto. .JUDO Mladi celjski tekmovalec, .še mladinec Marjan Petelinšek je dose- gei na republiškem mladinskem tekmovanju v Slovenjski Bistrici lep uspeh. V kategoriji mladincev je zmagal in si s tem priiboril p avico sodelovati na republiškem finalu. HOKEJ NA LEDU Hokejisti Celja so igrali med tednom prijateljsko srečanje proti vrsti Mea\eščaka iz Zagreba Čeravno niso v ekipi gostov nastopili člani reprezentance, smo videli na ledu odlično igro. C/eljani so nudili gostom močan odpor in izgubili s 3:8. Zadetke za Ceije so dosegli Lesjak, Vrtovšek in Sentjurc. Ekipa je v celoti pokazala največ v letošnji sezoni in ni imela slabega mesta v svoji vrsti. Prikazani hokej je bil hitei-, kombiniran in taktično zrel. Vse kaže, da domačini le prihajajo v doöro formo, k: lahko prinese še boljše rezultate v kvalifikacijah. Mladi celjski hokejisti so odigrali nasledn.e srečanje za mladin- sko prvenstvo. Na Jesenicah so piesenetljivo premagali Kranjsko goro z 8:4. S tem so se .'izenačili z drugoplasirano ekipo Kranjsko goro in gol razlika bo odločila o končnem drugem mestu v r^ubliški ligi. Novi prvak je ljubljanska Olimpija. Zadetke so tokrat dosegli: Bratec 3, Bojan Kerkoš, Šmit, P.elog, Zorko in Kos SMUČANJE Celjska smučarski klub laletniK bo prireditelj letošnjega repubU- škega prvenstva za mlajše mladince in mladinke. Tekmovanje bo na sporedu v naslednjih dneh. V četrtek je na sporedu non-stop trening na smuk progi, v petek pa že prvi uradni start. Najprej bodo štartali tekmovalci in tekmovalke v smuku, v soboto v slalomu in v nedeljo v veleslalomu. Celjska vrsta ima izrazito dobre mlajše mladince in mladinke, zaradi tega lahko pričakujemo uspeh v t«m tekmovanju. NOCX>MET: Nogometaši Kladivarja so že pričeli z redno vadbo. V moštvu je prišlo do nekaterih sprememb. V prihodnji sezoni ne bodo na- stopali za celjske barve Bauman, Kuder, Kolenc, Plevčak, Vujkosledic procesa social- nega razlikovanja posebno izostren proces. Našd raaprar vd o socialnem razlikovanju miora sledijti široka di-užibena pjkcija na vseh smereh«, je dejal v uvodinih misUh na I. seji konference ZK Žalec, J02E JAN, podpredsednik občinske skupščine. Izredno plodne razprave se je od 45 člainov konferen- ce udeležilo kar 43 komunis- tov ter preko 20 gositov, medtemd tudi MILOVAN ZI- DAR, VINKO KASTELIC in JANEZ ZAHRASTNIK. Jože Jan je med razmiš- ljanjem o izA^orih socialriega razlikovanija poudaril raz- lične možnosti ljudi PRI USTVARJANJU DOBRIN. Glavno področje socialnega razlikovanja je žalsko gospo- darstvo. Še vedno je veliko število zai>oslen)ih brez ka- kršnihkoli kvalifikacij, 80 od- stotkov pa predstaivljaita kme- tijistvo in tekstilna industri- ja in prav v teh dveh pano- gah so osebni dohodki v Slo- venija najmanjši. V bodoče bo nujno reše'\-ati kvalifika- cijsko strukturo zaposlenih. Jože Jan je omenil tudi Ljub- ljansko banko ter izrazi] pre- pričanje, da ima slab odnos do te regije, kar se izraža v podeljevanju krediiitov. Se vedno so zelo visoki razponi v oseibnih dohodkih, ki niso povsod odraz produktivnosti. Samoupravni sporazumi so sicer odpravili naj občutne jše razli-ike, toda še do nedavne- ga je bil odnos med naj- nižjim in najvišjim osebnim dohodkom v občini 1:10. Iha- nayst odstotkov zaposlenih je imelo dohodek manj kot 1.000 dinarjev mesečno, ven- dar se ta odstotek niža. Jože Jan je govoril tudi o števil- nih vikendih v žalski obči- ni, dražjih avtomobilih in nezakoanl'tem pridobivanju denarja. Pri vsem gre za ne- smotemo izkoriščanje pre- sežkov. Govoril je tudi o položaju v kmetijstvu, zaseb- ni proizvodnji, socialnem varstvu, izobraževanju in kadrih. V izredno živaihni raapra- vi je prvi govoril JOŽE CE- ROVSEK iz Žalca, in 'sicer o dohodkih ter premoženju. Dohodki v družbenih stuž- bah so že v mejah normale, temu pa ni tako tudi v gos- podarstvu. Govoril je o pri- svajanju dohodka, ki ga ne- ka',eri usmerjajo v pretirano potrošnjo. LOJZE LILIJA iz Kombinata je dejal, da se bo v bodoče še bolj nujno pod- rediti ciljem agrarne poli- tike. Letno bd morali vsaj za štiri odstotke zmanijšati število kmetijskih gospodar- stev, vendar to ne bo mogo- če. HELENA KRONOVSEKs Polzele je razpravljala o 11- Jcu komunista, še posebej ti- stih, ki So na vodilnih polo- žajih. »Tisti, ki je ukradel kolo, je tat, drugi, ki je po- neveril milijon ali d:\-a, pa ja samo zlorabil položaj,« je dejala ter postavila vpra- šanje ostrejše kontrole dru- žbe nad pridobivanjem de- narja posameznikov. FRIC DOSEDLA iz Braslovč je raz- pravljal o problemu osipa v osnovnih šolah. Poudaril je. da ni mogoče osip znižati na 15 odstotkov v nekaj letih, saj je to delo daljšega ob- dobja. JOŽE CERJAK iz Žal- ca je govoril o problemih otrok, ki po razveljavitvi za- konske z\ez9 ne najdejo naj- boljše poti v življenju. Od takšnih otrok sta v za.dnjih desetih letih samo dva kon- čala več kot šolo v gosix> darstvu. CIRIL PREZELJ iz Žalca je diskutirai o real- nih in nerealnih osebnih do- hodkih, MILAN ZABAVNIK pa je razložiil vprašanje si- stema prikazovanja dohodkov in celo davčine uprave. MI- LAN KAC iz Žalca je ome- nil odnos kmetijstva in tek- stilne industrije do ostalega gospodarstva ter ocenil, da so v obeh panogah precej na- predovali. FRANC JELEN s Polzele je menil, da izhaja socialno razlikovanje tudi iz neučinkovitega dela samo- upravnih organov in premaj- hne usposobljenosti njihC'Vih člamiov. Zsi imava je b^lla razprava MARTINA GORSKA iz Zabukovice, ki je omenil Žalčana, ki je dal ženi za rojstni dan vikend za 27 starih milijonov. Ona pa je dejala: Oh, ta moj mož, že drugič me je presenetil. Na seji so ocenili tudi re- zuiitate refereduma. VLADO PLASKAN je poudaril izred- no zavzetost občanov, da z lastnimi sredstvi rešujejo vprašanje šolstva. Izvolili so tudi nov občin- ski komite ter sekretarja, VLADA GORIŠKA, ki je tudi doslej opravljal to pomem- bno funkcijo. M. SENIČAR ^ ^ŽELELI VEČ Člani Turističnega društva v Šempetru so se minuli pe- tek sestali na rednem letnem občnem zboru. Iz poročila predsednika društva Iva Ku- harja je bilo razvidno, da je društvo mnogo naredilo. Med najpomembnejše uspehe de- la v preteklem letu sodi: ure- jevanje južnega dela antične- ga parka, ki ga upravlja re- žijski odbor. Poskrbeli so za primerno reklamo, saj so na- bavili 15 tisoč izvodov turi- stičnega vodiča v slovenšči- ni, nemščini, francoščini in angleščini. Poleg tega so na- bavili še 2 tisoč spominkov in isto število barvnih bro- šur Šempetra. Od lela 1952 pa do lani so v tem l3tu do- segli največji obisk rimskih izkopanin. Vsega skupaj si je ogledalo izkopanine 10.107 obiskovalcev, od tega 1.173 tujcev iz 21 držav. V vz.hod- nem delu izkopanin so nasa- dili 250 m žive meje in 24 dreves. Največja skrb pa je bila nedvomno urejevanje podze- mne jame Pekel. Z prosto- voljnim delom članov dru- štva so napeljali električni vod od transformatorja do vhoda v jamo, ki je odda- ljen kar 1200 m. Z akcijo šolske mladine Osnovne šole Šempeter pa so uredili del struge Peklenščice. Precej se je razpravljalo tudi o ter- malnem vrelcu v Podlogu, o centru v Šempetru, o go- stinstvu in trgovim. Cvetlič- no akcijo, ki je bila tretja po vrsti, so zopet izvedli ter naj- boljšim podelili nagrade in priznanja. Prejeli so jih: Na- da Druškovič, Marica Hodo- lin, Štefka Kodre, Zdienka Pogačar, Milka Sedminck, Ivica Sredenšek, Alojzija Skrabar, Marija Storman, Marija Tevčič in Marija Ver- dev. Za izredne zasluge v društvu pa so bili nagrajeni: Anica in Adolf Kosu, Adolf Senezačnik in Franc Stor- man. Nagradili so tudi Anto- na Divjaka, ki ima najbolj rejeno gospodarsko po- slopje. Lčcnci osnovne šole v Dobrni telovadijo kar v hodniku. S samoprispevkom naj bi dobili telovadnico. :Foto: D. Medved Žalec v Žalcu so pričakali zma- njšanje vrednos:i dinarja z veliko dczo optimizma in tu- di z realnim občutkom, da sedaj ustvarjajo resničnejši dinar. Za žalsko gospodarstvo bo letos značilen no(v skok, ve- lik, kot ga ni bjlo v zadnjih letih. Predvidevajo številne nove investicije in nova de- lovna mesta, kar je izredina- ga pomena, .saj je na območ- ju občine še vedno nekaj sto nezaposlenih — večinoma nekvalificiranih delavcev. S'alna kcmisiija nepreneho- ma 'i-preminja izvajanje ak- cijiskega progirama v okvuru občine. V Žalcu' ne poznajo izgub in nepokritih investi- cij, tako da lahko rečemo, da nimajo kritične delwine organizacije. Največje der'.o bo letos pcftekalo v »si>od- njem« delu gospodarstva — gre namreč za preusmetri- te.v proizvodnje v nekaterih delovnih organizacijah, ki se bodo še bolj prilagodile tr- žišču in tako že na začetku nove po-ti preprečile možno kritično sitanje. Več delavriLti organizacij ima že gotove razvojine e^la- borate, diruge pa jih zaklju- čuijejo. V podjetju Mcntaina priča- kujejo novih usipehov kam- noloma s priključeno drobil- nico in klasimico v Libo- jah. Tako bodo lahko kljub lücvidaciji obirata premogov- nik Liboje, zsiposlili večje števiJo ljudi, ki so ostali brez dela. V Keramični in- dustriji Liboje bodo odprli nov obra: ploščic in mo- derniäjrali obrata o^e^^arne in kei-amike. Podjetje Gra- dnja se bo preusmerila v proizvodnjo specialnih opsk za dimnrikiä. Feralit in Ga- rant sta tik pred zakljiJčkcm izdela<\-e razvojnih elaboratov, Juiteks pa je tik pired pre- usmeritvijo proizvodnje. Vse to pomeni, da bodo v krat- kem času preusmerili delo kar v polovici delovnih or- ganizacij . laredax) pomembni pa so načrti tudi na področju gos- tinstiva in trgovine. V Žalcu bi blizu kegljišča že letos začeiii z gradnjo novega in modernega trgovskega centra. Gre za restavracijo — mor- da tudi moitel — z nočitveni- mi kapacitetami, ureditev tu- rističnega centra v Braslov- čah in gostinstva na Pol- zeli. V trgovskem centru bd sodelovalo več trgovskih hiš cd domačega Savinjskega ma- gasina, Merxa, Tehnomer- catorja, Lesnine do Kmetij- skega kombinata. Vsi ti so potencialni partnerji pri iz- gradnji »shopmg centra«. V okviru tega bi bila tudi pre- po'rebna a-vtobu'sna postaja, bencinska črpalka s servis- no delavnico in pralnico ter baoko. Razmišljajo pa tudi o bazenu, hotelu in igrisö;h. Tako naj bi. v neposredni bližini centra Žalcu v prüiiod- njih letih zgradili piravi malti Žalec, ki pa bi bil nedvomno najsodobneje urejeni diei me- sta. M. SENIČAR UTOPIL SE JE V SOTLI v soboto popoldne so našli v strugi Sotle v bližini Pod- četrtka utopljenega IGNACA SKORJANCA, starega 36 let, doma iz Orešja. škorjanec je v petek po- poldne odšel cd dioma v slu- žbo. Delal je v tovami EIMO Celje, kamor se je vozil z avtobu'som in vlakom. Pred- videvajo, da je š©i preko brvi na Sotli. Spodrsnilo mu je. Padec je bil usoden, ško- rjanec je utoonil. VLAK JO JE ZBIL 54-letna ELIZABETA LOV- RENCEK iz Podplata je ho- tela v bližini doma po vodo. Zato je morala prečkati že- l€!zinčško progo v bližini kri- žišča proge in ceste. Ko je bila na progi, je bila njena pozornost usmerjena na ces- to, kjer sta se srečavala dva tovonxjaka. To ji je odvrnilo pc'ZCCTiOst od tirov, po ka- terih je pripeljal osebni vlak. Stroj vlaka jo je zadel in zbil ob progo. Zaradi hudih poškodb so jo odpeljal: y caljsko bol- nišnico. OTROKA IN ŠiBICE Pred dnevi je ninadoma izbiTJil-mii ogenj na kozolcu IGNACA KRESNIKA, poses- tnika v Košnici. Plameni so uničili deset ten sena, ko- ruzo, pšenico, rezan les in razno poljsko orodje. Nasta- lo škodo so ocenili za pri- bližno 40.000 dinarjev. C^renj S'^ nehote povzro- : čila dva otroka. Pod kcßol- j cem sta z vžigalicami zažigala koruzno slamo. Plameni so j bltro postali tako visoki, da I jih nis-ta uspela ukrotiti. VLOM V GIMNAZIJO Iz najrazličnejših krajev Slovenije prihajajo sporočila, da »oO mnogi vlcmilci — ama- terji in pirofesionalci — pri- čeli pogosteje vlamljaüi v ra- zne šole, čeprav zanje ve-mo, da nikdar nimajo veliko de- narja. Tako so iz Brežic sporo- čili, da je neznani starilec prišel v prostore gimnazje skozi okno v pritličju. Iz hodnika je odiel najprej v zbornico, kjer je prebrsial predale, vendar ni našel ve- liko. Qibiskai je še taj«iišrt\-o, kjetr je nasilno cdprl äele-zno bla.gajno in iz nije ukradel 3.000 dinarjev gotovine. St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 15. ttrail VFQFIO IN GLASNO JE V ŠOLI VENDAR NE V NAVADNI, AMPAK V ŠOLI V NARAVI. OTROCI NE VEDO ZA MRAZ IN VETER. UŽITEK JE PREVELIK. ŠE VEČJI KOT V TOPLI SOBI PRED TELEVIZORJEM Odkrito povedano, z Dra- pom sva se razveselila, ko sva v ponedeljek dopoldne zi-^edela, da morava na Golte. Pri Izletniku so nama ljube- znivo omogočili brezplačno vožnjo, čeprav ni šlo za re- portažo o tem največjem celj- skem zimsko rekreacijskem središču. No, kljub temu pa si Golte v teh sneženih dneh zaslužijo nekaj besed, čeprav ne zaradi karte v gondoli. ŽIV-ŽAV V RECEPCIJI Ko stopiš iz gondole in se napotiš v predprostor »glav- ne hiše« na Golteh, te t>rese- neti i2iredna živahnost okrog dekleta in dveh fantov, ki de- lajo vse, da bi zadovoljili številne turiste in smučarje. Glavno: snega je dovolj in to pravega snega 2ia smuča- nje. že ko smo bili v gon- doli, se je Drago ozrl v glo- bino in vzkliknil: »Poglej, to bi bil zimski po- snetek, ne pa v Celju.« In res! Medtem, ' ko je v Celju sneg .šele belil ulice, so bile smreke na Golteh doli v globeli obložene z njim. P*rav predstavljati si je bilo mogoče, kako škripajo pod težkim bremenom. No, temu primeren je tudi odziv ljudi iz vseh naših re- publik. Po vozniku avtomobi- la z Reke, ki je obtičal pred nami, ker ni poznal ceste, smo se pogovarjali pri recep- ciji s tovarišico, ki je prišla smučat na Golte iz Banja Lu- ke. »Večkrat sem. čula, da je prijetno pri vas. Rezervirala sem sobo preko agencije At- las in sedaj izvedela, da mo- ram stanovati privatno v Mo- zirju. To ni prijetno.« Da, Golte so zasedene. No, čez pol ure je bilo vse ure- jeno in rezervacija je bila ve- ljavna. Z Dragom sva se napotila proti Muldi, kjer je bil cilj najinega zapisa z Golt. VESELIMO' SE SNEGA Osnovna šola I. celjske če- te je bila v Celju prva, ki je uvedla šolo v naravi, kot ime- nujejo pouk na pros tam. Vsak dan v klopi ni najbolj pri- jetno, še posebej za mestne otroke, ki imajo premalo po- vezave z naravo, saj se tisti nedeljska domači izleti v oko- lico omejiijo predvsem na obisk restavracij in hotelov. Nikakor ne bi želeli, da bi bili tiudi naši otroci kot tisti iz velemest, ki vprašajo pri obravnavanju krave: kaj je to krava? Tako so se na šoli odločili in to zimo popeljali otroke na Goite. Za ves teden od zjutraj do 15. ure popoldne. Zjutraj z avtobusom gor, .smučanje, enolončnica in po- poldne z avtobusom nazaj v Celje. Ves teden. Sedem dni. šola v naravi. Sen vseh ot- rok, razigranih in veselih, kljub mraz«, ki prijetno šči- plje v lica in rdeči nosove. Zagledali smo jih s po- bočja, kot majhne drobne pi- kice in med njimi štiri večje: njihove vaditelje. Spustili smo se do njih in seveda so nas otroci takoj radovedno obkrožili. Kaj bi še povedali o šoli na pro- stem? Ni bolje, da povedo ti- sti, ki jo občutijo iz dneva v dan? Vaditelji in učenci. FRANC ŠTRAJHAR, učitelj telesne vzgoje in smučarski učitelj: »Danes imamo v sku- pini 46 učencev, ker jih je nekaj bolnih. Tisti, ki nimajo smučk, so jih dobili v šoli. Kot telomdni učitelj menim. da je takšna .šola v naravi za mestne otroke čudovita. Jasno, najprej so malo nerod- ni, potem pa gre. Vse šole v Sloveniji bi morale imeti .šolo v naravi.« BRANKO GRABAR: »Z ot- roki delam že drugi teden. Po moje je za njih velika sprememba, da po slabem zraku v Celju uživajo čudovi- to okolico na Golteh. Mnogi, ki dosedaj niso imeli prilož- nosti smučati, jo sedaj ima- jo.« CVETA KROFLIC, učitelji- ca telesne vzgoje in vaditelji- ca smučanja: »Otroke mora- mo najprej naučiti obuva- nja, ker so vsi začetniki. Na- to se prično igrice na snegu. Razdelimo se v skupine in vadimo. Pos'kusna vožja je seveda z blage strmine. Z njimi delamo štiri šolske ure. Moram reči, da otroci radi posliušajo, težkih padcev ni, imeli pa smo prejšnji tedwi dva zloma.« No, to se dogaja tudi v te- lovadnici pri košarki, roko- metu in nogometu. Le redki so, ki so preživeli mladost brez zlomljene roke ali noge. Bolje prej kot pozneje. Saj veste, stare kosti!« GORAZD KOVACIC je sicer u&liižbenec, vendar je kot smučarski vaditelj priskočil na pomoč: »Za oiroke je takšna šola izredno koristno. Tudi starejši bi lahko uživali takšno rekreacijo.« In otroci? Zbrali so se okoli fotoapa- rata v velikem številu, vsak je hotel nekaj povedati ter se slikati, vsi F>a so bili na- smejani in dobre volje. BRIGITA BATALAKI: »Pr- vič sem danes tu. Drugi tudi. Vsi smo iz petega razreda. Zebe me ne, kljub mrazu, ker rada smučam. Prej sem že smučala na Lisci.« INES MASTNAK: »Hm, hrana? Enolončnice nimam preveč rada. Bila pa sem strašno vesela, ko sem zve- dela, da grem smvičat s so- šolkami.« ŽIVA VRTACNIK je poslu- šala pogovor z Ines: »Jaz pa strašno rada jem, čeprav se mi sploh ne pozna. Ja, sama vid^m, da sem suha. Sošolci mi pravijo, da sem preklica. Enolončnice pa nimam rada, dunajski zrezek je boljši. Smučam že od petega leta in strašncf uživam na smuč- kah. Za Novo leto sem bila tudi tti.« MATEJ MALIGOJ: »Rad smučam, zato uživam na Gol- te-h. Enolončnica je še kar, najem se je. Najbolj pa mi je všeč, da sem v naravi. Ta- ka šola mi je bolj všeč kot tista v razredu.« DRAGO KLUKEJ: »Ljubim hitrost in zato smučanje. Ska- kel sem že na li^ci. Z vese- ljem bi še dalj časa hodil ▼ takšno šolo.« M.\RKO PERME: »Rad ho- dim sem. Zebe me sploh ne, čeprav je mrzlo. Smučke mi je kupil oče. Rad bi zmal do- bro skakati.« LEJA OBLAK je dobila smučke v šoli: »Trikrat sem £€ že smučala. Tako lepo je to. Vesela sean, da sem ^a sem, kjer je svež zrak, mraz in tako prijetna okolica..; Na kratko! Otroci uživajo! Za t» ni potrebno veliko de- narja, ampak mnogo dobre volje in naporov, da ta^kšno šolo organiziraš. Šoli I. celj- ske čete se je priključila tudi I. osnovna šola, ki organizdia šolo v naravi kar v Celju. Kako bo z drugimi šolami, pa je samo vprašanje časa. Prednosti takšne šole so zna- ne, oziroma postajajo vedno bolj znane. Videti in potem govoriti, so dejali smučairski vaditelji. In res je nepozaben pogled na otroke žarečdh oči in rde- čih ličk, ki so se spuščal po blagem pobočju. Celo Bran- ko, ki je padel in si zlomil nogo v gondoli, nd jokal. Je pač tako, je rekel. Drugič bo bolje. Da, to je šola narave. Teksit: MILAN SENICAR Pot»: DRAGO MEDVED P(;gled s poliočja na otroke V vrsto, pričnemo z vajol Rrigita Batalakl Smučarski vaditelji, ki preživljajo tedne i otroci na Colteli POLYPEX ■ ŠOŠ- TANJSKIORAKEU # NEZAUPNICA OBČIN- SKIH VODSTEV ZK IN SIN- DIKATA % DIREKTOR DE- LOPST ODSTOPIL ^ KO- LEKTIV PA NA REFEREN- DUMU, SICER OB SKOPI UDELEŽBI, IZGLASOVAL ZAUPNICO. Pravijo, da so v Delfij- Kkem proročišču stari Grki strmeli tudi nad takimi pre- rokbami: če boš hodil tri dni, boš prišel za tri dni ho- da daleč. Podoben orakelj ali Kagonetka se je pripetila tudi minuli teden v šoštanjskem Po-lypexu. Kaj se je zgodilo? Dan po odstopu direktorja RUDIJA DELOPSTA je kolek- tiv na referendumu odločal o »»upnici direktorju-. Baje je ob minimalni volilni udeležbi bila zaupnica i2glasovana. še pred tem je o razmerah v Polypexu razpravljal občinski sindikalni svet" in sprejel »Itlep, da je treba šest proti- zakonito odpuščenih delavcev sprejeti nasaj na delo in če je treba po zakoniti poti zo- per nje uvesti disciplinski potitopek. Baje so zvedeli o odpustu kar pri vratarju. Za- htevali so skupni sestanek z izvršilnim odborom sindikal- ne organizacije podjetja in sklic izrednega občnega zbo- ra do konca januarja. Na tem sestanku naj bi razprav- ljali o zadnjih dogodkih v podjetju, o vlogi sindikalnega vodstva, slasti še predsedni- ka STANETA ŠUTEJA. Ob- činski 'sindikalni svet je iz- rekel nezaupnico direktorju Delopstu kot članu tega fo- ruma ter hkrati kot direktor- ju podjetja. Sklenili so, da je treba politično oceniti )Kxi- prto pismo javnosti«. Vodstvo ZK v občini je na seji komiteja povsem pod- prlo staiišča oWinskega sin- dikakiega vodstva, obtožilo za krivce razmer v Polypexu direktorja in nekatere vodil- ne ljudi. Komite je bil mne- nja, da direktor Rudi Delopst ne bi mogel več biti direktor, niti član ZK. Do takšnega sklepa so pri- šli na komiteju zato, ker os- novna organizacija v šošta- nju ni pravočasno in učinko- vito ukrepala, pa je moral v reševanje razmer poseči ob- činski komite mimo osnovne organizacije, ali bolje, name- sto nje. Kakšne so razmere v tem podjetju, predvsem kakšni so odnosi, je toliko nasprotujo- čih si vesti, da utegne biti nadaljnji razplet problema presenetljiv. Pravo podobo stanja bo mogoče dobiti res šele na sestanku vsega ko- lektiva, poudarjeno vsega, in sicer v okoliščinah, ko bo od- pravljen vsak pK>mislek, da bi ljudje ne povedaU vsega tistega, kar res mislijo in kakor res sodijo o stv'uri. J. Kr. Ines Ma»tn»k 2lva Vertačnik Drago Klukej 16. stran NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1972 MED NEBOTIČNIKI PtSE IN RIŠE MARJAN BREGAR 14. Daleč v hrupnih mestih je ostala Amerika gang- sterjev in narkomanov. Okrog motela se je razprostiralo 7,Iato polje sočne ameriške pšenice. Na obzorju se je be- lila farma. »To si morava ogledati!« sta vzkliknila otroka narave, Para^iižnik in Paradižnica, ko sta se sprehajala pred mo- telom. Tako je! Oglejmo si z^j AmerUüo visoke produktiv- nosti, Ameriko vrtoglavih dosežkov! Zapeljala sta pred farmo. Lastnik ju je prijazno sprejel — zlasti še, ko sta mu razložila, d» sta tudi sama far- marja! Pet putk, da redita, sta mu rekla in deset zajčkov... Dobila sta bele halje in vstopila sta v obrat številka ena: kurji obrat. V dolgi vrsti so sedele putke y svetli dvorani. Mimo kljunov je gosposkim kuram tekel tekočI trak. Vse — od vitamina, do aspirina — je bilo tu okusno servirano. »Uboge naše nerazvite putke!« je pomislila Klara na svoje koklje. »Koliko morajo revice prebrskati za skromno kosilce... 20 LET DELA ZŠAM 15. januarja praznujejo šo- ferji in avtomehaniki svoj praznik. Šoferji in avtome- haniki občine Žalec pa so preteklo soboto v Šempetru poleg vsakoletnega prazno- vanja praznovali tudi 20 let- nico svoje podružnice. Za to priložnost so pripravili kul- turni program, v katerem so sodelovali godba na pihala iz Libot, pevski zbor iz Žal- ca, žalska glasbena šola, an- sambel Veseli hmeljarji. Os- novna šola iz Žalca in fol- klorna skupina iz Šempetra. Po otvoritvi je zaigrala god- ba na pihala himno, nato pa je govoril predsednik ZSAM Žalec Stane Lavrinc, ki je orisal »življenjsko« pot ZSAM Jugoslavije, Slovenije in podružnice. Utemeljil je tudi upravičenost praznova- nja na dan 15. januar — ta dan je vstopil v organizaci- jo tovariš Tito. Nakazal pa je še naloge in dolžnosti, ki jih društvo In njegovi člani imajo. T. TAVČAR POSLUŠATE JIH NAJRAJE S(poštovani prijatelji naše oddaje. Opravičiti se vam mo- ranio! Kot se bo dogaja v vseh listih, je tudi našemu ponagajal tiskarski škrat. O- pravičujeimo se vam in vam obljubljamo, da se to ne bo več ponovilo. Protsimo vas tu- di, da nam čimprej pošljete vaše precMoge za lestvico. Predloge naan pošljite najkas- neje do petfea, 21. I. na na- slov Radio Celje, Gregorčiče- va 5, Celje. Predloge pošijite kar na dopisnicah, saj bcano tokrat za žreb upoštevali vse pred- loge, ne ^ede na to, ali so napisani na kuponih ali ne. Lestvica, ki jo boste slišali v sobot», bo objavljena v na- slednji številki tednika, sku- paj z rezultati gilafsovanja za veliko ploščo. Se enkrat vas prosimo, da nam oprostite in upamo, da se bo naše sodelovanje uspe- šno odvijalo tudi v bodoče. BRANKO gt. 2 — 13. januar 1972 NOVI TEDNIK 17 stran • POJASNJENI ŠTEVILNI VLOMI IN TA- TVINE NA CELJSKEM OBMOČJU • ŠTIRIČLANSKA VLOMILSKA SKUPINA ZA REŠETKAMI • KOLIKO VLOMOV IMAJO NA VESTI IVAN VELENŠEK, ALOJZ KAMENŠEK. OTO KLEMENC IN JOŽE KLEMENČIČ? Celjski delavci Uprave jav- ne varnosti in miličniki so bili dobra dva meseca v skrbeh zaradi nenadnega po- rasta viomov in vlomnth tat- vin v trgovske lokale, delav- nice in osebne avtomobile. Prepričani so bili, da je na delu organizdrana Skupina, za katero pa je bilo jasno, da bo čimprej odkrita. Samo vprasaixje časa je bilo, kdaj se bodo predrzni vlomilci ujeli v past. Najbolj 2!načilno zanje je bilo, da so večkrat odtujili motorne žage, zato so jih pričeli ljudje imeno- vati kar »Žagarji«. Pretekli teden je sekretar UJV, MATKO KOSI, sporočil. da so prijeli štiri moške osumljene številnih vlomov. Tako so okrožnemu javne- mu tožilstvu prijavljeni zara- di simia večih vlomov in tatvin IVAN VELENSEK, 24, ALOJZ KAMENŠEK, 23, dela- vec podjetja Surovina, A- LOJZ KLEMENCIC, 41, za- sebni avtoprevoznik, vsi trije so iz Celja, in OTO KOLENC, 28, iz Zepine pri Celju, brez zaposlitve. Za vse štiri je bil odrejen preiskovalni zapor. Začelo bi se naj meseca novembra, čeprav sedaj še ni povsem jasno, koliko vlomov bi naj četverica zagrešila. Tako sta Velenšek in Ka- menšek osimiljena, da sta ponoči razbila izlcžbeno okno prodajalne Agrotehnika v Ce- lju ter odtujila motorno ž^o vredno 5.000 dinarjev. Kle- menčič bd jima naj pom^al, da täta žago spremenila v denar. Zamikal ju je tiidi Slovenija avto v Celju, od ko- der bi naj odnesla dve mo- torni žagi ter devet rezervnih verig, vse v skupni vrednosti 13.000 dinarjev. Tudi decembra se je nepo- štena dejavnost nadaljevala. 17. decembra je bila zopet žrtev Agrotehnika. Izginilo je pet žag, vrednih 20.000 di- narjev in za 7.000 dinarjev raznih predmetov. Tudi to bi naj pozsieye prodala s po- močjo Klemenčiča. Agro- tehnika je bila žrtev še tret- jič, kar nedvomno priča o iz- redni predrznosti dvojice. To pot naj bi odnesla — na Sil- vestrovo — zopet žago in drug matrial v vrednosti 19.000 -dinarjev. Med grehe preteiklega leta sodi še raz- bito izložbeno okno kmetij- ske apoteke. Odnesla sta dve motorni žagi. Vredno.st 8.850 dinarjev. Eno od teh dveh so pozneje našli v odpadnem materialu na dvorišču Kovl- notehne v Celju. Vsekakor primemo skrivahšče. Kaže, da je bilo »tržišče« z žagami že zasičeno, zato je bilo potrebno preusmerita »dejavnost«. Velenšek in Ka- menšek bi naj 7. januarja vlomiila v prodaijaJno Elek- trotehne v Stanetovi ulici v Celju, kjer ju je zamikala zidna blagajna. Nasdlno sta jo odprla in našla dve ročni blagajni. V prvi je bilo 6.000 dinarjev, v drugi pa za 3.000 dinarjev tuje valute. Velen- šek je segel po tujem de- narju, Kamenšek pa po di- narjih. Za nameček 'sta vzela še motorno žago in dva tran zistorja. Aparata je prepro- dal Velenšek, žago pa so na- šli v opuščenem bunkerju na dvorišču Cinkarne. Velenšek je osumljen tudi nekaterih dejanj brez pomoč- nikov. Tako bi naj novembra lani vlomil v stanovanje PRI- DE MLAKAR v Vrunčevi ulici v Celju ter odnesel 6.300 di- narjev. Že pred tem je obi- skal tudi pisarno podjetja Plinarna — vodovod na Be- žigrajski cesti, kjer pa se je moral zadovoljiti s tranzi- storjem in delovnim plaščem, ker drugega nd bilo. Osum- ljen je tudi, da je 6. januarja letos vlomil v prodajalno Dravinj-ski dom v Gubčevi ulici. Našel je samo 650 di- narjev, zato pa je vzel tudi pisalni stroj in ga pozneje preprodal. S tem še ni končana vrsta vlomov, za katere so osum- ljeni nekateri od štirih, ki sede v preiskovalnem zaporu. Stalna dvojica, Velenšek in Kamenšek, bi naj vlomila tudi v ključavničarsko delav- nico KLINAR v Guibčevi ulici, kjer sta si nabrala razno »de- lovno orodje« za poznejše vlo- me. Tudi odtujitev osebnega avtomobila VINKA MAST- NAKA na Ponikvi pri Šent- jurju pripisujejo omenjene- mu »delovnemu paru«. Avto- mobil so pozneje našli na Ce- sti proti pokopališču. Velen- šek bi naj v novembru vlo- mil tudi v pisarno podjetja Ingrad na Dečkovi cesti, de- cembra pa v bife Dalmacija v Linhartovi ulici in frisjer- sko delavnico NADE ZUPAN v Globokem pri Rimskih to- plicah. V prvem primeru je odnesel samo jestvine, v dru- gem pa električni aparat za striženje, ki ga je dal Ka- menšku. Ob aretaciji so pri Kamenšku aparat tudi našli. Vrč hodi po vodo tako dol- go, dokler se ne razbije, pra- vijo. Tako je bilo tudi z vlo- mil'üko skupino. Velenšek in Kolenc st-a osumljena, da sta 7. januarja vlomila v osebni avtomobil MARJANA AMBROŽA V Ve- selovi ulici v Celju. Potrebo- vala sta prevoE do Kolenca. Tu bi naj vzela rokaviice ter vlomila v trgovino na Poni- kvi, toda v žepini so ju zau- stavljali miličniki. Z avtomo- bilom sta zapeljala s ceste ter i2ginila v temi. Kolenc je osumjen — po dcsedanjih ugotovitvah — da je v Klimi odtujil elektr > motor, v veleblagovnici »T« pa krilo in usnjene hlače za dekle. V Jugoplastiki pa bi naj vzel več parov usnjenih rokavic ter jih pozneje pre- prodal. Nagovoril je tudi dva mladoletnika, da sta mu po- magala pri nepošteni dejav- nosti. • Preiskava bo še točneje po- kazala, koliko dejanj ima na vesti osumljena četvorica. Predvidevajo, da so s 30 de- janji pridobili na približno 100.000 dinarjev blaga in de- narja. Alojz Klemenčič Oto Kolenc Alojz Kamenšek Ivan Velenšek Vodoravno: mikica, iskalec, otajek. Tkanina, Rim, rt. De- kor, Anet, pupa, sirena, ve- leblagovnica, EB, Srečno in uspešno Novo leto, SNP, INA, intka, trakt, klimatolog, tar, zev, rakar, BG, N, Robba, HA, Anit, dodo, branika, pro- stozidar, camp, Iso, obed, igla, UN, aa, p>osojilodajalec. sviba, Ra, popikanje, traja- nje, Radeče, EJ, AČ, as, NOB, Drim, NA, ZO, IP, rola, Pa- rana, La, kletar, dol, ocena, ker, kvalitetno, N, keson. Ugo, OAS, kritika, RL, silak, RR, raztezalo, ojačevalo, aerodrom, vino, Veronika, blago, rajanje. NAGRAJENI REŠEVALCI Križanka ni bila preveč zahtevna, zato smo prejeli precej rešitev. Največ napak je bilo pri grški i>okrajini ELIS. Trije reševalci 'so bili ob nagrade ker so i>ozabili napisati svoj naslov. Nagrade je žreb razdelil takole: 1. nagrada: 500 din — DA- RINKA PLEVŠEK, Celje, Na rebru 2 2. nagrada: 250 din — RAJ- KO KORPAN, Nabr. Patricea Lomumbe 8, Koper 3. nagrada: 150 din — ALOJZ KRONOVŠEK, Pariž- Ije 23, p. Braslovče 4. nagrada: 50 din — MA- RA TOPOLOVEC, Velenje, Tavčarjeva 21 5. nagrada: 40 din — VIN- KO PETELINŠEK, Dobje 3, Dobje pri Planini 6. nagrada: 40 din — JA- NEZ CEPIN, Sekcija za vzdr- ževanje proge Celje 7. nagrada: 30 din — NU- ŠA PERKO, Radio Tržič 64290 8. nagrada: 30 din — MAR- JAN HERMAN, Celje, Na ze- lenici 14 9. do 20. nagrada: 20 din — LUCIJA POGRAJC, Celje, Partizanska 40, MARJAN PUŠNIK, Pišece 12 a, Pišece, PAVEL PODLESNIK, Čopova 9, Celje, HERMINA STAK- NE, Inštitut za hmeljarstvo, Žalec, CEH JOŽE, Celje, Ul. Frankol. žrtev 30, IVAN MARKOVIC, Vikrče 34, Šmartno pod šmarno goro, SASA TAVŽEU, Kranj, Mla- karjeva 18, IVANKA ŠTICL, Maribor — Radvanje, Rožno- dolska 5, MIROSLAV VREČ- KO, šoštanj, Tekavčeva 13, NIKO MLAKAR, Mozirje 88, MANCA POTOČNIK, Prebold 106, ROMAN MATEK, Zidani most 29 c. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po ];x)šti. Ce- stitamol PELIN — ARTEMISIA ABSINTHIUM Pe.!i;n je trajno zslišče, z močnim, razraslim, do en meter visokim steblom. Po- ganjki so srebrno dlakavi in posejani s številnimi žleza- mi. Listi so deljeni, srebi-no dlakavi. Pritlični listi so dol- goipeoljaiti, zgoščeni v listno rožico, zgornji pa so sedeči, enostavnejši in m?njši. Listni regiji so ozki, do 3 mm ši- roki. Rastlina ima števikip cvetne koške, ki so sestav- ljeni iz drobnih, rumenih in ce vas tih cvetov. Pelin raste skoraj povsod po suhih, skalnatih pobočjih, ob ograjah, vinogradih, po neobdelanih krajih, pač tam, kjer je topla, zavetma lega. Precej ga gojijo tudi po vrto- vih. Cveti od julija do sep- tembra. Nabiramo lisite in cvetove preden je rastlina razcvetela in jo sušimo v senci. Ce pa nabiramo tudi s-;ebla, poležemo rastlino v snopiče. V vseh delih rastlir^ je eterično olje, posebno veliko v listih in cvetočih ];>oganjkih. Poleg eteričnega olja je še glikozid absintiin ter grenka snov artemisin in ab&intin. V manjših količinah so še pri- sotne čreslovine, smole, ter- pentini, med njimi azulen, vitamina C in B^, organske kisline ter njihove kalijeve in druge rudninske soli. Zarada zelo močnih grenčin se pelin uporablja kot ama- rum ter povečuje sekrecijo želodčnega soka, peri>.t3itiko želodca in čreves. S '.em zboljšuje tek in resorbcijo hrane. FeJin je krepčilo, ki tudi zbuja izločanje žolča, pomirja prebavne motnje in napenjanje. Pelinov čaj je odličen zoper krče v preba- vilih, zoper želodčni katar; ker pospešuje izločijnje* že- lodčne kisline, je zelo dobro zdravilo zoper pomanjkanje želodčne kisline in tegobe, ki to bolezen sprerriiljajo: kronično zaprtje, bolečine v trebuhu, neprijeten zadah iz ust itd. Zboljšuje tudi slabo anemično kri, če inia ta bo- lezsn vzrok v preslabi resor- bciji železa v prebavnem tra- ktu, ki nastane zaradri po- manjkanja želodone kislina. Za zdravilo pripravljamo čaj tako, da eno čajno žličko droge prelijemo s kn'Jipom in pusiimo stati nekaj mi- nut. Dober je tudi alkoholni izvleček, ki ga uživamo le močno razredčenega (5-10 ka- pi jic na čašo vode)! Vendar moramo biti pri uporabi previdni. Ne smemo uporabljati preveč močnih polivkov niti ne preveč pogo- sto. Eterično olje, ki ga vsebuje pelin, je precej stru- peno za možgane in povzroča težke degeneracije centralne- ga živčevja. Zastrupitve so sicer zelo redike, so i>a hudie in se končajo s popolnim telesnim in duševnim propa- dom. BORIS JAGODIC 18. stran NOVI TEDNIK Št. 3 — 20. januar 1972 St. 3 — 20. januar 1972 NOVI TEDNIK 19. ttrail Učenci celj?ike budinjske c^ircve šole so celotno zadnjo številko šolskega glasila MLA- DA HUDINJA namenili pri- pravam na referendimi o sa- mc^rispevku. Renata Horvat iz 5. a' raz- ireda piše: »V celjski občini je potreba po novih šolah vse večja. Celje ima mnogo prebivalcev, zato sedani:e šo- le ne zadostujejo 'več. Pot- rebne so nove šole. Predvsem I. osnovna šola je že stara. V njo so hodili že starši. Večkrat je bila že prenovlje- na. Skratka, potreba je vse večja. 2elim, da bi se želja občanov uresničila.« Zdenko Pangerl pa piše o po- čutju v novi šoli: »Na Ljubečni stoji stara šola, ki je pod- ružnica šole Pranja Vrunča. V njo sem hodil pet let. Ko sem lansko leto sito- pil v novo šolo, je bilo vse lepše kot v stari šoli. Vsi, ki so prišli z menoj, so zelo napenjali oči. Ko pa smo videlii, kako lepo je urejena telovadnica in kabineti, smo se zielo čudili. Ogibali smo si še igrišče in vrt. Razredi teikmujejo med seboj v ko- šarki, rokometu in nogome- tu. Tudi osnovne šole tek- mujejo med seboj. Leta 1970 so kašarkaši in rokometaši zasedli prvo mesto. Stare šole razpadajo, ne odigovar- jajo več svojemu namenu. Moja želja je, naj zgradijo veliko novih šol, v katerih bi se učenci normalno poču- tih, lažje bi sledili pouku. V ta namen se bodo v teh dneh naši starši odločali za samoprispevek za gradnjo novih šol in vrtcev. Mnogi naši malčki zaposlenih ma- mic ječijo kje pri sosedovi babici, öe bi imeU vrtec, bi jim bilo lepše. Veliko ko- ristnega bi se naučili pred vstopom v šolo.« SREČNA VOJSKA Kadar Janezek vidi ma- mico, je vesel in se sme- je. Povsod naokoli se sli- ši njegov smeh in takrat mamica prepeva in je prav tako vesela kot Ja- nezek. Janezek in mamica pa se ne vidita dostikrat, za- kaj mamica dela, sinko pa večino časa preživi pri stari mami, ki stanuje da- leč. Okoli njene hiše so travniki, na njih so kra- ve, vmes pa so slive, in ja- bolka. Mamica si ne zna po- magati. Vrtci sn prepolni in Janezek, ki je že kar velik fantiček in že zna narediti fračo, kako, to je povedal dedeK, bo prej odrastei hlačicarr., kot pa bo dovolj vrtcev. Tako Janezek nikoli ne bo ve- del, kaj je to — biti ve- dno z mamico. čisto rm drugem koncu dežele živi Mihec, prav takšen fantiček, kot je Ja- nezek. Tudi on pozna kra- ve, ve že, kaj je. plug in kaj brana. Dopoldan dela očka v tovarni, ki je uro daleč vstran, tam pa dela tudi mamica. Popoldne delata na kmetiji, v vino- gradu, in Mihec je naj- večkrat sam in ./'ca- Družbo mu dela muc, ki ne ve, zakaj je Mihec ža- losten. To vesta samo očka in mamica. V tistem grdem kraju, kjer stoji tovarna, ni hi- še, kjer bi shranila očka in mamica Mihca, zato je doma in vrata so varno zaklenjena. Ker je priden, tiho. potrpežljivo čaka na oba. Kot da bi vedel, da ne sme Jc štedilniku, da radio ni zanj in da se lah- ko kaj naredi. V velikem mestu živi deklica Alenka, plavolasi angel. Alenka vedno pre- peva, riše punčke, se igra z vlakom in ne ve niti za Janezka, še manj za Mih- ca. Ne pozna jih. Njej so igrače vse. Kako je ven- dar lep medvedek, ki mu je zadnjič hudobni Tinček utrgal nogo in pa sedaj boli, boli. In vrtiljak, ma- li vrtiljak. Vrti se, vrti in majhni možici se smeje- jo. Alenka je srečna, vča- sih pa je tudi žalostna. To je takrat, ko pride po- njo mamica in jo odpelje domov, zakaj Alenka živi dopoldan v vrtcu, popol- dan pa gre z mamico do- mov. Tudi vse igrače in medvedek brez noge so v vrtcu. Tam so še Peter, Klemen, Ankica, Tinček m še in še. Kadar govori radio in takrat možje povedo, da bodo gradili vrtce in šole in pravijo starejšim, da naj pomagajo, otroci nič ne vedo o tem. Le prav- ljico poslušajo in ustka so jim odprta. Radio pa po- slušajo očetje in matere in mislijo, mislijo. Včasih mislijo in se spomnijo na Janezka in Mihca, kako iočeta in si želita biti čim več s svojo mamico. Takrat se v njih nekaj zgane in že vedo: »Res mora biti. Da bo hi- treje! Moramo na volišče- Da, da, seveda, glasovali bomo za samoprispevek, za vse Janezke in Mihce.« Janezek in Mihec sko- raj, skoraj ne bosta več potrebovala vrtca, toda za njima bodo prišli še drugi Janezki, drugi Mihci in pridružili se bodo še Petrčki, Milančki, cela mala vojska, oborožena z medvedki in mucki, brez solza v očeh. če bodo očki in mamice dovolj pre- mislili, bo vojska koraka- la z nasmehom v očeh in s trdnim zaupanjem v srečo in mladost. In v prihodnost. MST ODLOČNO V MODERNIZACIJO CELJSKO CESTNO PODJETJE ODPRLO KAMNOLOM V VELIKI PIREŠICi Novi asfaltni bazi so zdaj dodali kamnolom. Tako lah- ko znova zabeležimo velik korak naprej v modeimizaci- jo dela. V celjskem cestnem ix>djetju v resnici prihajajo cd klasičnega cestarja v ces- tnega strojnika, od ročnega v mehanizirano delo, od kr- panja cest do graditve zah- tevnih cestnih povezav. Kolektiv celjskega cestne- ga podjetja je konec prej- šnjega tedna odpri v Veliki Pirešnici, blizu asfaltne baze, nov kamnolom. V bistvu gre za staro lokacijo, toda za nove strojne naprave in' za boljši ter racionalnejši pro- izvodni postopek. Glede na to, da so bile do- sedanje strojne naprave pov- sem iztrošene, so se morali odločiti za nove. »Ko smo iskali ponudbe«, je v otvo- ritvenem govoru dejal direk- tor Cestnega podjetja Stane Divjak«, smo spoznali, da bomo najbolje napraviili te- daj, če se bomo odločili za domačega proizvajalca. Tako je kolektiv trboveljskih stroj- nih tovarn odlično opravil svojo nalogo, prav tako ko- lektiv Ingrada, ki je izvršil gradbena dela. Zdaj je tu modema strojna naprava, ki bo lahko sledila povečanim kvalitetnim in kvantitetnim zahtevam«. Kolektiv Cestnega podjetja je vložil v novo im'esticijo 11,3 milijone dinarjev. Na- ložba je bdila utemeljena ob dejstvu, da imajo da tem ■meistu zalog prvovrstnega materiala za najmanj deset let. Zalog drugovTS'nega in Slabšega materiala pa je tu še dosti več. Ko je novi kamnolom od- prl član republiškega izvr- šnega sveta Boris Vadnal, je ix>udaril izreden delež kolek- tiva piri modernizaciji. Veli- ka prednost novega objekta pa bo prišla do veljave zlas- ti pri graditvi hitre ceste. MB KONCERT »»ŽAB« J ■I v soboto se je v nabito polni dvorani Narodnega do, ma predstavil na svojem i\-em koncertu celjski plesinj orkester »2abe«, ki je po več. letnem premom preteklo leto zopet zaživel. Orkester, kj šteje 19 članov in je po ses. itavu enak ple.snemu orkestru' RTV Ljubljana, se je pred,' stavil s plesnimi melodijami iz repertoarjev znanih stv«. tovnih jaza orkestrov. Moramo reči, da je bil ob dejstvu, da v orkestru nasto. pa jo zgolj ljubitelji — aW ter ji njihOv nastop na izrednj' kakavostni ravni. Poleg dob. re uigranosti in mestoma td prave dovršenosti je orkestef pokazal dobro mero znanja,' ki ga je moralo imeti za zahtevno spremljavo pevcev Marjane Deržaj in Ota Pesnerja. Oba pevca sta nam- reč s svojim nastopom še bolj poživila celoten večer. Na žalost pa so morali vsi poslušalci kljub navdušenju spoznati, da dvorana Na- rodnega doma za take pri- reditve prav gotovo ni naj. -iprimemejša ne le zaradi svojih akustičnih zmogljivo- vosti, ampak predvsem za- radi velikosti. PRIJATELJI V MEŽICI Prejšnji teden je bilo enajst najboljših pionirjev —' smučarjev iz šole v Podče- trtku en teden na smučanju' v Mežici. Pionirji iz Ob sot e- Ija So stano\^ali pri svojih vrstnikih v Mežici, hranili pa so se v tamkajšnjem vrtcu. Šola v Mežici- je go- stom nudila vse gostoljUibje. Na razpolago so imeli telo- vadnico, prostore za zabavo in knjižnico. Med pionirji se je razvilo veliko prijatelj- stvo, hkrati pa je to pohvale vredna manifestacija pomoči pionirjem, ki so iz revnejših krajev in s: kaj takega ne bi mogli privoščiti. Pod okriljem celjskega cestnega podjetja je začel v Veliki Pircšici obratovati novi k>amno hm. V levem gornjem vogalu: direktor Cestnega podjetja, Stane Divjak, ob otvoritvi n». vega objekta. S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Skoraj popoldan je že bilo, ko smo končno par- kirali kombi—seveda na prepovedanem mestu. Z vzklikom: »London pri- hajamo!« smo nato odšli odkrivat največje mesto Evrope. TRIJE DNEVI POTEPA- NJA Potep smo začeli na Cornaby street, ki je v zadnjih letih postala pra- va turistična atrakcija. Ulioa trgovin je to. Ni večja od Prešemove uli- ce v Celju, kljub temu pa je tam zbranih več tr- govin ko v jih ima Celje. Tu lahko dobiš praktično vse, kar ti poželi srce. Pod pogojem seveda, da si mlad in da so ti všeč modne muhe in neumno- sti, kot na primer tira- lice, na katerih piše, da te išče vlada ZDA zaradi cele vrste zločinov, ali časopisi, kjer je natisnje- no, da izzivaš Cassiusa Claya na dvoboj s pest- mi, da si povabljen na večerjo h kraljici in po- dobno. Spoznali smo tudi, da Škoti le niso tako sko- pi, kot to pravijo. V nji- hovi banki, ki je spo- minjala na nekoliko bolje urejen hlev, smo namreč uspeli še najugodneje me- njati dinarje. Kljub temu' smo za funt odšteli kar pet dinarjev več kot v Jugoslaviji, še en dokaz v trdnosti naše valute. Piccadilly Circus s svo- jim znamenitim vodnja- kom in slovesom najbolj prometnega trga v Ev- ropi nas je pozdravil z bobijem, ki nam je ho- tel zaračunati pet funtov za napačno prečkanje ce- ste. Cork mu je najprej v lepi slovenščini pričel razlagati, kako malo de- narja imamo, ko pa je videl, da ga bobi debelo gleda, je preklopil na svo- jo meksikansko anglešči- no in ubogega stražnika tako zmedel, da je obupal nad nami, opustil svoj znameniti plašč potrpežlji- vosti in jezno odkorakal. Tudi mi smo jo ucvrli proč in skozi ozJoglašeni Soho z nijegovimi bari in igraiYcami, kjer so si Pajo, Mef in Cork mimo- grede ogledali ekspresni stnip-tease, prišli do naj- večjega trga v Londonu. Traffagall square je le nekoliko večji od celjske- ga trga Petega kongresa. Znameniti Nelsonov spo- menik in Levja fontana pa sta ena od največjih znamenitosti Londona. Paijo je jxxzeljivo zrl za pečenkami, ki so se v ob- liki golobo\- spreletavale vsepovsod. Kako tudii ne bi! 2e cel teden nismo niti okiJsili mesta. Tower je bilo staro pre- bivališče angleških kra- ljev, sedaj pa je spre- menjeno v čudovit mu- zej, kjer radovedne oči trume obiskovalcev lah- ko vidijo angleško zgodo- vino v malem. Tu je za debelimi jeklenimi ste- nami trezorja spravljena čudovita zbirka kronskih draguljev. Če ne bi bilo toliko ljudi in čuvaje^-, bi si za spominček gotovo prinesel nekaij zlate poso- de, morda pa tudi kot jajce velik diamant Koh- i-noor. Ko smo prišli pred Do- wning Street deset, kjer živi angleški premier, je tam stalo že precej ljudi. Bila je noč, ko je za- sedal parlament in tudi mi smo počakali na Hea- tha, ki je ponosno izsto pil iz svojega Rolls-Roy- cea in pomahal množici, iz katere so kar deževale zbadljivke čez njegovo .»uspešno« notranjo politi- ko. Ura na Big Benu je kazala pol dvanajstih, ko smo mimo Parlamenta odkorakali do Westmin- sterske opatije, kjer zako pand v betonskih tleh te cerkve počivajo najslav- nejši angleški možje od Churcilla do Newtona in Nelsona. Skozi St. Jamses park, ki vodi do prebivališča angleške kraljice, je naj- lepše hoditi ponoči. Nadaljevanje sledi Piccadilly circus je najprometnejši trg v Evropi, pa tudi majhen je. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovneg;- ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Glavni in odgo vorni urednik: Jože Volfand, Tehnični urednik: Drago Medved — Red.akcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Stmičmk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk in kJišeji: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501—1—167/2 ČGP »DELO« Ljubljana — Telefoni: uredr^ištvo 2.'^-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 23 00.