Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ
....................; POSLOVODNA KRONIKA
Pred 25 leti
Ko je pred 25 leti, ali natančneje 27. junija, takratna zvezna ljudska skupščina sprejela prvi zakon o delavskih svetih pri nas, se marsikdo zaveda daljnosežnosti in pomembnosti tega velikega začetnega koraka na poti k našemu samoupravljanju. Čeprav sta že Marx in Engels pa tudi Lenin v svojih delih teoretsko nakazala vse te probleme in dejstva, zlasti ko so klasiki marxizma govorili o odtujenosti presežene vrednosti in kapitalistovem razpolaganju nad kapitalom, delom in dobičkom, s tem pa tudi nad vodenjem in upravljanjem, je moralo miniti vendar še precej časa, da smo se prav pri nas že 5 let po zmagoviti revoluciji, odločili za ta, v delavskem gibanju in socializmu vsekakor usoden in daljnosežen korak.
Danes je samoupravljanje pri nas stvarnost in njegova misel je globoko zasidrana, ne samo v našem jugoslovanskem prostoru, temveč se širi dalje in vzbuja veliko zainteresiranost tako na Vzhodu kot na Zahodu. Še več. Priča smo, da zlasti v Franciji, pred kratkim pa celo na Portugalskem prirejajo posvetovanja in simpozije na temo samoupravljanja, kamor vabijo naše strokovnjake in praktike, da bi jim iz prve roke govorili o izkušnjah pri nas, pa tudi o težavah in problemih, ki se pojavljajo pri uvajanju tako novih proizvodnih in družbenih odnosov, kot je to prav samupravljanje. Zato ni iz trte izvito dejstvo, da v nekem smislu ves svet pozorno in celo naklonjeno gleda na utiranje naše poti v to sfero odnosov, saj se končno ves svet spreminja in terja poleg socializacije dela in človekovega življenja še marsikatere druge spremembe, med katerimi je vsekakor samoupravljanje ena izmed alternativ bodočih odnosov med človekom in delom, med posameznikom in družbo.
Proces osvobajanja človeka •n s tem samoupravljanja je eden izmed temeljnih pogojev za nadaljnji napredek naše socialistične družbe. Kljub temu, da smo danes sicer še sami pri tem podvigu, ki se mu preprosto reče samoupravljanje, ni čudno, če se na poti uresničevanja in uveljavljanja samoupravljanja zoperstavlja toliko zaprek, težav in tudi nerazumevanja. Sicer pa je stara resnica, da si sleherna revolucionarna novost v tem našem življenju 'n v naši zgodovini le s težavo utira pot, čeprav v zadnji konsekvenci tudi nujno zmaguje.
Vse te odpore, nerazumevanje in odklone, značilne za doseženo stopnjo v razvoju naše
( Nadaljevanje na 2. strani )


Za vsako ceno izterjati denar
V petek, 13. 6. 75. je bil v Ljubljani področni kolegij direktorja za marketing ZP Antona ST1PAN1CA, ki je pretresal rezultate poslovanja prvih letošnjih petih mesecev. Splošna ugotovitev vseh udeležencev sestanka je bila ta, da naše delovne organizacije skupaj s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela živijo v skrajnem pomanjkanju tekočih likvidnih sredstev, da jim zaloge rastejo ne glede na to, da v celoti ne dosegajo proizvodnje planiranih količin izdelkov, da se kopičijo zaloge reprodukcijskega materiala na carinskih skladiščih, nimajo pa denarja za njihov odkup, da zaostaja prodaja doma, izvoz ne poteka kot bi želeli, in veliko preveč denarja obračajo naši kupci, ki nam vsem skupaj v Iskri dolgujejo že okoli 200 milijard starih dinarjev! To pa niso ravno mačje solze; v tem grmu tudi leži pokopan pes, ki nas že celo letošnje leto pošteno načenja! Iskra, če hoče živeti, in seveda mi z njo, mora tekoče proizvajati, sproti svoje izdelke prodati in zanje tudi iztržiti denar! Zato bodo morale vse službe, ki lahko kakorkoli vplivajo na izter-
javo kupcev, z vso energijo in brez velike sentimentalnosti naskočiti ta fenomen, ki se mu reče kupec (in to tistega kupca, ki blago naroči, prevzame, proda, noče pa plačati).
In kakšno je siceršnje stanje po naših branžnih delovnih organizacijah?
ELEKTROMEHANIKA:	posa-
mezne TOZD plane proizvodnje zadovoljivo izpolnjujejo, razen TOZD Telekomunikacije (ATC), sicer pa so v porastu zaloge gotovih izdelkov, pri čemer prednjači TOZD Naprave, pri kateri so že prekoračile kritično mejo!
EMO: letna sezona je vedno nekakšna mrtva sezona, ki pa je letos nastopila mnogo prezgodaj. Zaloge gotovih izdelkov so samo pri posodi dosegle 2.500 t blaga, pa tudi toplotna tehnika ima precejšnje težave s svojim plasmajem. EMO išče izhod iz zagate v pospešenem izvozu.
IEZE: tej naši branži, ki je bila in seveda tudi želi ostati naš pretežni izvoznik, ni vse postlano z rožicami:
( Nadaljevanje na 3. strani) DVAJSET LET ISKRINE PRODAJNO SERVISNE MREŽE
Sarajevski odmevi
Letos poteka dvajset let odkar se je začela formirati Iskrina prodajno-ser-visna organizacija v Jugoslaviji. Od tedaj do danes je ta organizacija pre-rastla v mrežo številnih predstavništev, filial, trgovin in servisov na področju cele Jugoslavije. Pomembnost tega dogodka še zdaleč ne zasluži nikakršnega podcenjevanja, temveč prav obratno. Vešča in stvarna analiza bi nam kmalu pokazala, daje to omrežje Iskrinega živčevja dodobra prispevalo k nezadržni rasti Iskre. Njena vrednostna rast že vrsto let beleži porast za povprečno 25 odstotkov letno. In če k temu podatku pridružimo še dejstvo, da prodamo v zadnjem obdobju _do 80 % blaga na domačem trgu, tedaj bomo spoznali, da je bila funkcija Iskrinih filial, trgovin in servisov po Jugoslaviji, ko je bilo potrebno utirati prodajne poti, jih širiti, utrjevati, povezovati in poslovno kultivirati, nujna in nepogrešljiva v procesu rasti in vsestranske afirmacije celotne Iskre.
In ne samo doslej. Tudi v prihodnje. Premalo bi bilo, če bi si le želeli, da bi bilo dobro to Iskrino prodajno-servisno mrežo v Jugoslaviji naprej utrjevati, jo širiti in gostiti, usposabljati in ceniti njen pomen. Samo želja po tem bi bila premalo. Potreben bo hkraten napor, zavestna akcija, program in določitev sredstev v ta namen, da se bo tudi to področje Iskrine poslovno-tržne strategije v resnici uresničevalo. Nastanek novih branžnih industrij, razvejan organizem TOZD-ov v Iskri ter na novo prilagojena vloga Iskre Commerce, te potrebe, te možnosti in tega spoznanja ne morejo v ničemer zmanjšati, temveč jih samo še povečujejo. Zavzetost in logika, dolgoročnost in premišljenost, potreba po skladnosti nastopanja na trgu in po iskanju najvišjega možnega poslovnega uspeha, so tisti členi v verigi naših samoupravnih, poslovnih in drugih spoznanj ter odlo-
'( Nadaljevanje na 5. strani)
miG
Tudi predstavniki ostalih Iskrinih delovnih kolektivov na področju občine Šiška so sodelovli v slavnostni povorki ob občinskem prazniku.
V okviru letošnjih praznovanj občinskega praznika občine Ljubljana, je bila 21. junija dopoldne tudi slavnostna povorka v kateri so sodelovali zastopniki družbenopolitičnih organizacij, mladine, športniki, gasilci in dolga kolona vozil, na katerih so TOZD prikazale svojo dejavnost. Pozornost je vzbujalo tudi vozilo iz TOZD televizijski sprejemniki (na sliki).
< ► < ►
Vabimo na privlačno prireditev
Ob koncu tedna Komunista v občini Ljubljana Center bo v petek, 27. junija, na Trgu revolucije v Ljubljani ob 20. uri prireditev, na kateri bodo sodelovali igralci Drame, Mestnega gledališča, pevci in balet Opere, študentje AGRFT, sodelavci Šentjakobskega gledališča, igralske amaterske skupine Mladost iz Logatca, Invalidski pevski zbor, godba milice, folklorna skupina Emona, gojenke srednje vzgojiteljske šole in gledalci sami, saj bo celotna prireditev izzvenela v znaku gesla VSI USTVARJAMO. Poslušali bomo recitacije borbenih in revolucionarnih pesmi, odlomke iz Komunističnega manifesta, iz Kardeljevih del itd. Pevci bodo vmes prepevali partizanske in delavske pesmi, baletniki bodo s plesom in pantomimo dopolnjevali njihovo izvajanje. Taborniki bodo prišli na prireditev z baklami, na trgu pa bo tudi improviziran kres.
Prireditelji vabijo Ljubljančane in druge k množični udeležbi na zanimivi prireditvi, kakršne v Ljubljani še ni bilo.
♦
♦
♦
♦
♦
♦♦
4. julij 1975 25 let pržan
Na seji akcijskega odbora za proslavo 4. julija v ponedeljek, 23. t.rti. smo izvedeli, da teko vse priprave po načrtu in, da tudi prijave udeležencev obetajo doseči načrtovano udeležbo.
Likovniki Iskre bodo vzporedno 1. julija zvečer v Industrijski prodajalni odprli bogato razstavo svojih del, ki bo trajala do 14. julija.
Na večer pred našo proslavo pa vabimo zlasti Iskraše iz Ljubljane na akademijo Ob SO Šiška v hali Tivoli z bogatim kulturnim sporedom. Obeta se lepa kulturna prireditev, na katero bo prost vstop in za Iskraše dovolj prostih mest.
Spodaj objavljamo tudi dopolnjen program letošnje proslave.
PROGRAM
proslave DNEVA BORCA, DNEVA ISKRE in 25-letnice tovarne Pržan, ki bo dne 4. 7. 1975.
I.	Nastop predstavnikov SLO in CZ 8.30 — 9.10 Kombinirana vaja LO
II.	Osrednji program
10.00	— 10.02 Državna himna (godba milice)
10.02 — 10.05 Pozdravni govor (direktor tovarne Pržan)
10.05	— 10.08 Govor predsednika skupščine občine Ljubljana — Šiška
10.08	- 10.11 Govor predsednika ZB ZP Iskra
10.11	— 10.21 Govor predsednika'skupščine ZP Iskra
10.21 — 10.50 Govor člana predsedstva CK ZKS Vinka Hafnerja
III.	Kulturni program
10.50 - 10.56 Nastopa partizanski pevski zbor in godba LM
—	Hej brigade
—	Na juriš
10.56 - 11.00 Recital (Miklavc)
11.00	— 11.06 Partizanski pevski zbor in godba LM
—	14. divizija
—	Naša vojska
11.06	— 11.08 Pozdravna brzojavka Titu
11.08	— ll .H Partizanski pevski zbor in godba LM — Pesem o Titu
11.11	— 11.14 Recital (Miklavc)
11.14— 11.20 Partizanski pevski zbor in godba LM
—	Svobodna Slovenija Pesem o Svobodi
IV.	Zabavni program
12.00	- 20.30 Igra ansambel MM 5 (BENDŽO).

Nasvidenje na proslavi 4. julija, dneva borca in dneva Iskre, na Pržanu!
:
Razgovor z Aleksandro Gorup
Te dni je dobila priznanje in nagrado samoupravljavcev tudi Aleksandra Gorup, diplomirani metalurg v Iskri — Industrije elementov in zabavne elektronike iz Ljubljane. V obrazložitvi je med drugim zapisano: „za ustvarjalno in kritično vključevanje skupno z delavci Iskre v uresničevanju samoupravnih odnosov ter medsebojnih razmerij, za uporno iskanje ustreznih rešitev, skladnih z delavskimi interesi ter za nepopustljivo vztrajanje v uresničevanju in vnašanju temeljnih socialističnih načel v vsakodnevno samoupravno prakso11 se Aleksandri Gorupovi podeli priznanje samoupravljavcev. Ob tej priložnosti smo jo obiskali in ji zastavili nekaj vprašanj:
S priznanjem, ki ste ga dobili, je prav gotovo dobil priznanje tudi kolektiv Iskre. — Kako ocenjujete svoje delo in analogno k temu uveljavljanje dosežkov v Iskri?
„-Iskra kot celota verjetno ne, ker bi potem dobih kolektivno nagrado, vendar pa nagrado delim z vsemi tovariši, ki aktivno delujejo pri uresničevanju ustave in s tem seveda ne mislim na tiste, ki se izgovarjajo na proces, vendar pa so v tem procesu premalo zagnani. Spet pa nagrade ne jemljem samo kot priznanje sebi, ampak ga delim s tovariši, s katerimi aktivno družbenopolitično delujem, tako v občini Šiška kot v delovni organizaciji, kjer sem sekretarka ZK in tudi v drugih krajih mojega delovanja. Je že tako, da iniciativo daš, potem pa moraš dobiti podporo svoje sredine. Problemov pa je nemalo, tako v našem TOZD kot v ZP in drugod in s tem seveda tudi možnost za aktivnost.
Sem strašno kritična. Vedno sem nezadovoljna z doseženim. Mislim, da se premalo poglabljamo v dejanske samoupravne odnose in se vse prekmalu zadovoljujemo s površinskimi sklepi. Res je, čas nas vedno preganja. Tudi premalo ljudi se poglablja v izvajanje ustave. Mislim, da to ni tisto, kar smo zapisali v partijskih dokumentih. Nadvse me razjezi površno pristopanje k ustavi, pa tudi to, da se še vedno nismo poglobili v to, daje samoupravljanje del našega življenja, da niso eno družbenopolitične organizacije, drugo pa samoupravni in poslovodni organi podjetja. Vendar pa neštetokrat izpademo kot partnerji, namesto, da bi
PRED 25 LETI
( Nadaljevanje s 1. strani ) družbe, smo identificirali, vemo, da je med najhujšimi in najbolj trdovraten tehnokrati-zem, ki smo ga, saj tako kaže, v naši teoretični miselnosti že premagali in mu dali tisto mesto, kamor sodi. V praksi pa boj s tehnokratizmom vsekakor ni niti lahek niti kratek, vendar pa je volja tudi in delavski razred upravičeno terja, da sam vodi in upravlja, ne pa da nekdo vodi in upravlja v njegovem imenu in zanj.
Pot k samoupravljanju se je torej začela pri nas pred 25 leti skromno in brez trušča, ko smo na podlagi sprejetega zakona začeli voliti prve delavske svete po tovarnah, podjetjih in ustanovah. Četrt stoletja je minilo
bili vsebinsko povezani. Pri tem pa so. seveda, družbenopolitične organizacije bolj kritične pri nastajanju konceptov samoupravnih sporazumov, vendar tudi tod stopamo v akcijo velikokrat šele, ko ti' sporazumi že vstopajo v življenje.
Res pa je razveseljivo dejstvo, da se je delegatski sistem tako razvil in uveljavil, da delavci niso samo subjekti za dviganje rok, ampak se resnično vključujejo in sodelujejo pri odločanju o družbenih zadolžitvah. Hotenja v TOZD še niso dovolj upoštevana, ne gradimo še iz temeljnih Orga-
nizacij, čeprav bi morali. Mislim, da samoupravljalec še nima veljave, ki bi jo moral imeti.
Naj dodam še nekaj besed o poslovodnih organih in skupnih službah.
Čeprav so partijski dokumenti in ustava naloge med samoupravnimi poslovodnimi organi razmejile, pa jih mi mešamo. Nekateri poslovodni organi hote ali nehote prekoračujejo svoja pooblastila, ker samoupravljanje ni še v polni meri zaživelo, pa po liniji najmanjšega odpora nemalokrat rešujejo probleme, za katere niso kompetentni. Tako nekomu, ki ga imenujemo tehnokrat, delamo krivico, drugemu, ki bi ga morali označiti kot takega, pa ne moremo nič. Tu še nimamo pravih meril. Pri oblikovanju samoupravnih sporazumov, recimo, se dogaja, da nekateri nočejo dojeti, da je samoupravljanje dejansko imperativ za vse. Včasih pravijo: samoupravne sporazume naj napišejo pravniki. Mislim pa, da samoupravni sporazumi niso stvar pravnikov, ampak tistih, ki se sporazumevajo, zato naj samoupravni sporazumi vsebujejo predvsem njih želje in hotenja, pravniki pa naj to le pravno pravilno izrazijo. Ne pa, da so pravne formulacije napisane tako, kot ne želijo samoupravljavci in so celo v nasprotju z ustavo. Pravo bi moralo biti podrejeno samoupravljanju. Vendar pa pravniki vztrajajo na samoupravnih formulacijah, kot da je življenjski moto to, da ostane do pike tako, kot je pravnik rekel.
Na vseh teh področjih sem si prizadevala za izboljšanje, vendar nisem bila vedno deležna pravega razumevanja. In tu je moja največja tlaka. Tako kot spreminjamo družbo, samoupravne medekonomske odnose, tako bi morah tudi pravo. Tudi to je včasih cokla v našem razvoju.11
Ste mati in žena, gospodinja in delavka, poleg tega pa ste tako zelo družbeno aktivni. Kako vse to zmorete?
„To ni od danes. To je šola, ki se je začela med vojno, ko sem leta 1944 kot 15-letna mladinka želela stopiti v SKOJ. Ideal vsakega mladinca je bilo
članstvo v SKOJ. Tam smo se naučili podrejati se ideji, za katero smo se borili. Že tedaj sem si organizirala življenje tako, da sem ideji lahko služila, ne glede na druge obveznosti. Seveda pa k temu pripomore tudi vzgoja. Izhajam namreč iz učiteljske družine v Medjimurju, kjer sem na vsakem koraku srečevala traliom, malarijo, bedo. Družine z desetimi otroki, ki so imeli vsi ene čevlje, so bile pogoste. Če začneš delati in živeti v taki sredini, potem nujno začneš razmišljati, da tako živeti ni mogoče. Pomisliš na krivičnost takega življenja.
V partizanih sem s 15. leti preživela marsikatero težavo pa tudi lakoto. To je bila šola za življenje. Seveda posledice ostanejo, saj si misliš, če si se takrat boril za idejo, potem se zanjo toliko lažje boriš tudi danes. Ob tem seveda misliš na še lepši jutri za vsakega človeka. Če je ta smer ustava in partijski dokumenti, potem praskaš in otepaš toliko časa, da ta zaživi.
Seveda pa za tolikšno angažiranost morajo biti prilagojene tudi družinske norme. Hčer vzgajam v isti smeri in zaenkrat nimam problemov z njo. Čeprav nekateri misUjo, da so otroci družbeno aktivnih žensk zanemarjeni, pa mislim, da temu le ni tako, saj je moja hčerka vseskozi odličnjakinja, kljub temu, da nobenih copat in malic ne nosim za njo po stanovanju, ampak mora za to poskrbeti kar sama. Mislim, da bo otrok tako že bolje pripravljen za življenje. V moji aktivnosti pa hčerka vidi le vzgled. Seveda pa doma ne tarnam koliko dela imam, ampak primerno angažiram vse družinske člane pri domačih opravilih. Na otroka to spet dobro vpliva, saj bo imela privzgojen čut za kolektivnost.
Da je človek aktiven, pa je zasluga tudi okolja, v katerem dela, saj sam s svojo aktivnostjo ne more nikamor. Okolje človeka zaktivira.11
Kaj na sestankih najbolj pogrešate?
„Če človek mora biti toliko aktiven, mora dosti študirati. Pri nas pa ljudje vse premalo berejo. To je rak-rana naših sestankov. Mislim, da bi komunisti morali veliko več prebirati Komunista, pa tudi druge, dodatne literature, ki bi jim lahko služila kot priročnik povsod, na vseh področjih, kjer delujejo. Učinkovitost naših sestankov bi bila potem večja.11
Pravzaprav delate v takoimenova-nem moškem poklicu. Ljudje dostikrat mislijo, da ženska, ki dela na takšnem ali drugem vodilnem delovnem mestu mora postati možata. Kaj menite o tem vi?
„Ne priznavam moških in ženskih poklicev. Tisti, ki delijo poklice na moške in ženske, ne dojemajo tokov naše družbe. Če enakopravno gradimo družbo, je normalno, da se vsak vključi tam, kjer lahko največ prispeva.11
Kaj pa menite o letu žensk?
„Program aktivnosti v letu žensk je zastavljčn zelo delavno, saj nadaljujemo s tistim, s čimer smo začeli intenzivneje že v NOB. Mislim, da gre pri programu za razvoj celotne družbe, ne samo žensk. Družba pa lahko napreduje le, če je vsa aktivna - ker pa je v Jugoslaviji 60 % žensk, pa je uspeh in napredek naše družbe odvisen od njih.
Seveda pa tisti, ki govori o otroškem varstvu kot o ženski problematiki, tega ne ve. Isto velja za celodnevno šolo, s katero želimo doseči, da bi imeli vsi otroci enake startne možnosti za izobraževanje in življenje. Ne smemo namreč pozabiti na otroke, ki jih je dosedaj vzgajala ulica. Čeprav gre za širši družbeni problem, pa sem prepričana, da bodo ženske delegatke v svojih TOZD in v interesnih skup-
nostih, kjer razrešujemo te probleme, izvajale pritisk za sredstva, potrebna za ta namen.
Že po navadi velja, da morajo opravljati dela, ki so natančnejša, preciznejša, rutinska in vsa dela, ki zahtevajo veliko potrpežljivost, ženske. Zato je kriva patriarhalna vzgoja, ponekod tudi šola, ki bi lahko na tem področju več naredila. Nemalokrat se tudi zgodi, da mora prej družbeno aktivna delavka po poroki vse to delo opustiti in se posvetiti le hišnim
opravilom, poleg rednega službenega. Ironično tudi zveni, ko delavke pripovedujejo, kako je v njihovih delavnicah 20 ali več žensk, mojster pa je moški.11
- Hobi?
„Nimam časa zanj. Če pa bi ga imela, bi bilo to branje, dobra gledališka predstava, poslušanje dobre glas- | be, tudi pletenje in kuhanje. Rada hodim z družino tudi v naravo.
Življenje je konjiček. Če ga tako vzameš, zmoreš vse.11 Mara Ovsenik,
Razgovor z Leopoldom Gregoračem
Tudi Leopold Gregorač je.dobil za dan samoupravljalcev 1975 priznanje. Že v obrazložitvi smo prebrali, daje v Iskri, kjer je zaposlen že od 1947 dalje in se je v njej izkazal kot vesten, sposoben delavec z visoko stopnjo delovne zavesti, dosleden izvajalec proizvodnih nalog.
Leopold Gregorač je opravljal in še opravlja vrsto družbeno političnih dolžnosti. Dolga leta je bil član izvršnega odbora sindikalne organizacije in član delavskega sveta. L. 1955 je bil izvoljen za člana republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Od 1. 1960 dalje je bil član sekretariata osnovne organizacije ZK,
Leopold Gregorač.
v letih 1966 — 1967 pa njen sekretar. Leto pred tem je bil predsednik delavskega sveta tovarne, od 1. 1967 pa do 1968 pa član upravnega odbora tovarne. Deluje tudi kot sodnik porotnik pri okrožnem sodišču v Kranju, poleg tega pa dela tudi na terenu, saj je bil od 1. 1958 pa do 1963 predsednik, oz. podpredsednik odbora SZDL na terenu Zlato polje v Kranju. Ukvarja se tudi z ljudsko tehniko, kjer dela v odboru že od 1949 dalje, je član sveta za obrt pri občinski skupščini v Kranju, uveljavil se je tudi v domačem hišnem svetu.
Je dolgoletni družbeno politični delavec. Njegovo delo začenja pravzaprav z razvojem tovarne Iskra v Kranju. Sodeloval je v mnogih organih in organizacijah, v tovarni in izven nje, yedno pa v delavski sredini, spoznaval probleme delavcev, njihova stališča in hotenja in se zanje zavzemal. Predvsem to velja za obdobje, ko je bil predsednik delavskega sveta tovarne.
Ohranitev stikov z delavci mu je omogočala vsestransko presojo predlaganih rešitev, med njimi je znal odgovorno in objektivno izluščiti tiste, ki so bile resnično napredne, in je zato vzpodbujal samoupravne odločitve v njihovo korist.
S tem je dejansko prispeval k uveljavitvi samoupravnih Organov in
Z"
ISKRA
: od takrat in danes lahko že vi-							in	in	in
dimo rezultate, ki so pozitivni in vzpodbudni. Vendar pa se pri :	vsem tem v polni meri zaveda-		Proizvodnja v ZP v maju 1975				hi "j	> i.	-!• >	•V ^ > r-1 ^
; mo, da je do idealnega samo-• upravljanja, do zaresnega ures-				Izpolnitev v 000 din		E c?1 o | c c	c a Is'	U 1. O «—4 e cl	u i 09 _• § U
! ničevanja tega še dolga pot. ; Sprejetje nove ustave, decentra-		INDUSTRIJE	L—V./74(1)	1.-V./75	mesečna r.	S ° O T3	o -§	O -a	O -o
• lizacija, boj proti tehnokratiz-		TELEKOMUNIKACIJE	634.656	716.969	145.415	90,1	39,0	93,2	112,0
:	mu, usposabljanje delavskega		ELEMENTI ZA ELEKTRONIKO 241.181		253.295	51.273	77,0	31,6 '	80,9	105,0
:	razreda za vodenje in upravlja-		ŠIROKA POTROŠNJA	282.714	278.354	49.823	73,4	30,3	82,7	98,4
• nje, vse to je danes v polnem		AVTOMATIKA	287.939	301.392	72.691	104,0	35,9	86,2	104,6
! teku. Zato lahko trdimo, da že		AVTO ELEKTRIKA	141.992	168.482 .	35.812	88,6	33,5	87,5	118,6
: danes samoupravljanje ni praz-		_ EMO	180.981	167.116	28.320	67,0	27,5	79,0	92,3
na beseda, da je dejstvo in bi-:	stvo našega življenja in dela pa		SKUPAJ BRANŽI-	1.769.463	1.885.608	383.334	85,5	34,2	86,8	106,5
; tudi razvoja na poti v sociali-		IC Servis Inštitul za prod. in metr.	22.413	31.701	6.500 •	123,2	48,3	127,6	141,4
■ zem za prihodnje.			6.873	12.492	4.000	290,9	75,7	181,7	181,7
		SKUPAJ ZP ISKRA	1.798.749	1.929.801	393.834	86,5	34,5	87,5	107.7
(1) V koloni 5 je zaje to J/12 realizacije branž, sestavljene na osnovi podatkov iz plana leta 1975
odnosov, nenehno krepil zaupanje delavcev v lastne sile ter jih tako in s tem navajal, vzpodbujal in zavezoval k uresničevanju njihovih celovitih samoupravnih pravic in dolžnosti Tega svojega deleža in prispevka k utrjevanju in uresničevanju samoupravljanja: ni prispeval le z upravljanjem zaupane i mu funkcije predsednika delavskega! sveta, ampak je tako ravnal tudi kot član družbeno političnih organizacij; in njihovih organov. Zaradi take vse; stranske dejavnosti, poštenosti in objektivnosti je zelo cenjen med delavci Iskre v Kranju, zato uživa tudi: njihovo zaupanje.
Leopold Gregorač sodi med de- j lavce, ki veliko žrtvujejo za gospo-1 darski napredek delovne organizacije in za razvoj resničnih samoupravnih odnosov v njej ter jim ni žal ne truda; ne časa za uresničitev tega cilja. ") Tako je zapisano. v obrazložitvi za priznanje, ki ga je dobil Leopold Gre-1 gorač 13. junija 1975 v Celju.
Vprašali smo tov. Gregorača, koliko pomeni ta nagrada tudi priznanje kolektivu Iskre, oz. koliko meni, daje lahko toliko aktivno samoupravno delo tudi po zaslugi sredine, v kateri se je uveljavil?
„Nagrada je pravzaprav priznanje ne samo za moje zasluge, ampak predvsem tudi za zasluge takratnega kolektiva. Mislim namreč, da je jedro mojega delovanja bilo prav v tistih najtežjih letih v Iskri, ko sem bil predsednik delavskega sveta. Da pa sem bil tedaj predsednik, je pa gotovo stvar kolektiva, s katerim sem delal. Zato enačim svoje priznanje s priznanjem kolektivu.
Nagrada meni je torej priznanje vsem tistim, ki so tedaj toliko naredili tako na družbeno političnem kot na samoupravnem področju. Tedaj smo imeli le en delavski svet in eno sindikalno podružnico, zato je delo za 7.000-č lanski kolektiv slonelo predvsem na ramenih posameznikov-Danes je teh sindikalnih podružnic več in tudi ljudi, ki se aktivno vklju' -čujejo v samoupravno odločanj6 znatno več. Sicer se je pa tudi Iskra # 7.000 delavcev pomnožila na 24.000 delavcev.11
1
j
I
1
i
1
Kako ocenjujete svoje delo in uveljavljanje dosežkov v Iskri?
- „Ceprav sem zadnja leta v samoupravnih organih manj sodeloval, za; radi bolezni - imel sem namreč srčni infarkt - mislim, da je v Iskri samo; upravljanje le razvito v kar zadovoljiv* meri. Delegatski sistem, s katerim prenašamo odločitve in tudi drug6 težavnejše naloge na delavca, je zel0 razmahnil samoupravno delovanje. C6 samo pomislim na leto 1965, na organiziranost podjetij tedaj in danes, 56 pravzaprav sam navdušeno zavem razlike. Tedaj je več podjetij upravljalo samo z enim žiro računom, h* dohodki so bili tedaj skupni, tako ko* je zahteval zakon. To je pomenilo solidarno pokrivanje izgub, nerentabilnih 'organizacij, zaradi česar sm° pogosto imeli le 80 % osebne dohodke. No, danes, ko je uresnič6*1 razvojni plan in ko ima združeno p0-djetje TOZD-e s samostojnimi žir0 računi, ni več govora o takem solidarnem delovanju. TOZD si sama pomag3 iz težav. Danes normalno poslujem0-in razvoj Elektromehanike gre bliskovito naprej.11
Ali ste tedaj, ko ste med prvim* delavci snovali razvoj Iskre, pričakovali tolikšen razvoj?
„Najbrž ga nisem res nikoli. h<6 samo zaradi tega, ker mi je za razmišljanje o daljnosežnosti naših dosežkov zmanjkovalo časa, saj sem bil čla*1 delavskega sveta in upravnega odbora-vendar tudi zato, ker preprosto človek ne more razumeti, da se danes tak0 hitro in v širino razvija vsa industrij3-Pri nas se je recimo razvoj pričel s kinoprojektorjem11
Kako ste se počutili, ko ste zvedeli’ da boste dobili nagrado? „Zvede
sem, da bom dobil nagrado sam0 upravljalcev, 4 dni pred podelitvij0" Tedaj so me poklicali iz sindik3 kovinske industrije Slovenije iz Ljim
:	POSLOVODNA KRONIKA
ZA VSAKO CENO IZTERJATI DENAR
( Nadaljevanje s 1. strani)
zalogi naraščajo, izvoz ne poteka po planu, dolžniki pa ne plačujejo svojih obveznosti. IEZE ima še posebne težave z dolžniki znotraj Iskre, zato Pozdravljajo nedani sklep sestanka v$eh vodilnih delavcev Iskre, da je treba doseči prvenstveno poravnavanje obveznosti znotraj Iskre!
ŠIROKA POTROŠNJA: Ta branža inta največje težave v plasmaju svojih izdelkov, posebno TV in gospodinjcih aparatov; in še to kar so prodali Jun kupci zelo počasi plačujejo.
AVTOMATIKA: ta branža kot ^lota nima kritičnih težav s plasmajem svojega blaga, čeprav se kot ostale bori za vsak dinar, ki ga mora izterjati, če hoče pridobiti sredstva za tekoče Proizvajanje novih dobrin v nenehnem Krogu B-D-B (blago, denar, blago).
ISKRA COMMERCE: z enakimi težavami, kot se z njimi borijo bran-žne delovne organizacije in njihove TOZD, se bori tudi IC, ki pa poleg drugih obveznosti iz prodaje Iskrinih izdelkov doma in v svetu, preskrbuje Iskrine OZD z reprodukcijskimi materiali (lastna domača nabava in uyoz). To zadnje je pa prav v sedanjem času splošne nelticvidnosti v veli-Kih težavah, ker smo na drugi strani drdi mi sami slabi plačniki. Razlog? Ker prodajamo enim in pogosto kupujemo pa pri drugih; tega kroga potem nikakor ne moremo zapreti in dolgove s terjatvami poravnati.
Na sestanku je bilo ponovno poudarjeno dejstvo, daje danes v času velike svetovne krize še kako po-
membno, da mi kot proizvajalci posvetimo skrajno skrb KVALITETI našega dela, KVALITETI izdelkov, ter ne nazadnje SOLIDNOSTI POSLOVANJA, ki zadeva tako SOLIDNE CENE, IZVRŠEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI, ki zadevajo DOBAVNE KOLIČINE in DOBAVNE ROKE. Kupec, posebno inozemski, izbira med najbolj solidnimi dobavitelji, ker to lahko, saj je konkurenca na tržiščih dosegla izredno stopnjo. Nimamo se več na kaj zanašati razen na svojo pamet, na svoje roke in svoje sposobnosti, da znamo rezultate svojega dela tudi ustrezno zadovoljivo vnovčiti.
Na sestankuje bilo še precej govora o naši notranji organizaciji dela in poslovanja, kar moramo še nadalje gojiti in izpopolnjevati, pri čemer ne smemo zanemariti informatike, ki jo na vsak način moramo spraviti na isti imenovalec v celotnem ZP.
In zaključki?
Resnost položaja narekuje naslednje smernice našega nadaljnjega poslovnega obnašanja:
-	znižati uvoz! Nabave reproma-teriala iz uvoza preusmeriti na domače materiale. Pri teh naporih morajo sodelovati tako razvijalci, konstruk-terji, tehnologi, planerji in nabavni referenti;
-	napraviti red v planiranju in naročanju! Odpraviti je treba 5-kratne sigurnostne faktorje in se spustiti na realna tla!
-	držati se dogovorov o medsebojnih odnosih, prioriteti pri poravnavi obveznosti, o skupnih nastopih na tržiščih, o ...
Planiranju vso pozornost
Ljubljana, 18. 6. 1975. (I. S.) Uanes je bil v PPC sestanek področ-nega kolegija za ekonomiko, ki ga je ',odil direktor področja Edi DE-TOPST. Na sestanku so obravnavali P^ečo problematiko v zvezi s pripra-| vami na izdelavo predloga gospodarnega plana za 1. 1976 in srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980. Ugotovili so, da potekajo priprave po Ze utečenih tirnicah, kar pomeni, da j* v nekaterih delovnih organizacijah, Kar zadeva odnosa do planiranja, ni , Kuj dosti spremenilo na bolje. Planske sIužbe so tu in tam še vedno prepuščene same sebi, doživijo pa iz-jedno kritiko potem, ko se stvari ,eKom leta pričnejo sukati drugače, Kot je bilo s planom predvideno, umoupravni organi na vseh nivojih °u TOZD, do delovne organizacije in P bodo morali tej problema tiki^po-etiti vso pozornost, saj je prav nji-°Va osnovna pravica in dolžnost. Postaviti cilje, planirati poslovni re-'Juat, kontrolirati izvajanje plana in v f^glasju z vsemi delavci deliti do-odek. Da pa bo delo na planih tudi rokovno dobro opravljeno, so po-rebni strokovno usposobljeni kadri, N nam jih vsem povsod primanjkuje, anski službi je treba dati tudi ustrez-0 veljavo, saj od njihovega dobro Pravljenega dela v mnogočem zavisi udi to, da bomo imeli kaj deliti, ko Pnde čas obračuna, oz. zaključnega računa.
j*°UE PREPREČEVATI kot ZDRAVITI
v V četrtek, 19. 6. 1975; je pod °dstvom direktorja področja za ino-^ije ZP Iskra Miloša Kobeta, zasedal P°dročni kolegij, ki je imel na dnev-eni redu obravnavo tez o usklajeva-
lno
proizvodnih programov v Iskri.
'govor, kako naj bi postopali, ko se a trgu lahko pojavi več enakih proiz-°dov različnih TOZD Iskre, postaja z neva v dan aktualnejši, saj bi se z jUgovo tj enimi „pravili obnašanja" aJik° izognili marsikateremu neso-, asju in medsebojnim nestrpnostim in °je drug drugemu ,,v zelje". Bolje je Pfeventiva kot kurativa, ali po do-ače: bolje preprečevati bolezni kot Pa bolezen zdraviti, je bilo vodilo se-^avlja]cern tez, o katerih bo še go-°ra, ko bodo toliko strokovno prijavljene, da bodo sposobne za javno azpravo. Eno pa je osnovno: s po-'°Pnim in trudapolnim delom mo-nio preko sporazumevanja čimpreje jjt* do čistih branž in medsebojno (Klajenih programov, v katerih naj bi d a. "mejna področja" čim detajlnejc ojuiirana. TOZD in branzne delovne lanizacije pri tem delu pričakujejo
pomoč s strani ZP, posebno s strani področja za inovacije.
MEDSEBOJNA PORAVNAVA NUJNA
Precej težji sestanek so imeli finančni direktorji danes, v ponedeljek, 23. 6. 1975. v okviru svojega področnega kolegija, ki ga je vodil direktor področja Edi Delopst, saj je bila tudi problematika, ki so jo obravnavali, zelo kočljiva.
Razpravljali so o tem, kako zadovoljivo rešiti poravnavo medsebojnih obveznosti, ne samo branže -Commerce, temveč tudi branže med seboj. Sestanek vseh poslovodnih kolegijev delovnih organizacij je sprejel zaključek, da je treba takoj izdelati načrt, kako urediti poravnavo medsebojnih obveznosti (o tem je naše glasilo pisalo v št. 22/23 — 21. 6. 1975.) in je to nalogo naložil v izvršitev prav kolegiju finančnih direktorjev, ki pa na tej seji še niso našli skupne rešitve, zaradi različnih interesov in različnih stališč direktorjev posameznih delovnih organizacij.
Toda, enkrat bo treba zagristi v to sicer kislo jabolko, ker: danes je še kislo, jutri bo grenko in pojutrišnjem morda še težje prebavljivo, z mnogimi nevšečnostmi in še bolj neprijetnimi posledicami, kot si mislimo danes.
Nesporno pa je ostalo dejstvo, o katerem so se strinjali vsi, da se morajo vse obveznosti poravnati na tak ali drugačen način, ali z akceptnimi nalogi, ali s sprotnim poravnavanjem dospelih faktur, ali pa preko interne arbitraže!
Razprava, ki se je sukala o problemu pomanjkanja likvidnih sredstev, ki naj bi bile osnova za financiranje letošnjih proizvodnih planov, je nakazovala tudi eno izmed možnih rešitev problema:	današnjim tržnim
potrebam in obstoječim finančnim zmogljivostim ustrezno bi bilo treba na novo uskladiti plane proizvodnje. To pa bi se po domače reklo: reba-lansirati plane TOZD in delovnih organizacij. Te misli so na kolegiju bile samo navržene, saj je za rešitve in sklepe v tej smeri pristojen samo listi samoupravni organ v TOZD in DO, ki je plan sprejel.
V zaključku našega poročanja s sestankov poslovodnih kolegijev /V oz. področnih kolegijev, obveščamo naše bralce, da je v petek, 6. 6. 1975. zasedal kolegij direktorja področja za organizacijo ZP, in bomo o njem poročali, v naslednji številki našega glasila
INDUSTRIJA EMO-CELJE
Konkurenca, da, vendar ne nelojalna
V	Jugoslaviji je kar 20 proizvajalcev radiatorjev, nihče od njih pa se ne more pohvaliti s kakšnim večjim prodajnim uspehom, s kakšnim večjim dohodkom. Mnoge tovarne, predvsem tiste, ki so bile zgrajene „na vrat na nos", brez ugotavljanja, če jih je sploh umestno graditi, delajo na meji rentabilnosti, pogosto pa tudi pod njo Pravijo, da jugoslovanski kupec vse prenese in tako lahko plačuje tudi številne nepremišljene investicije novejšega datuma.
Glede vsega tega je položaj v EMO, povsem drugačen. EMO je glede proizvodnje jeklenih radiatorjev daleč pred drugimi jugoslovanskimi podjetji, saj s svojimi izdelki pokriva več kot polovico povpraševanja na našem trgu.
Radiatorje so začeli izdelovati že leta 1930. V obdobju pred II. svetovno vojno je šlo le za manjše količine, po vojni pa je celjski kolektiv vložil precejšnja sredstva v nakup strojev in opreme za ta oddelek. Zgradili so tudi novo tovarniško dvorano, v kateri poteka zdaj skoraj povsem avtomatizirana proizvodnja.
V	teh novih prostorih — odprli so jih pred petimi leti - izdelujejo tako imenovane Emoterm radiatorje, v starem oddelku pa trika radiatorje. Ptvi radiatorji so izredno sodobni, drugi pa so klasične vrste, kakršne smo navajeni gledati že več desetletij.
Zanimivo je, da je povpraševanje po trika radiatorjih mnogo večje kot
Novi Emoterm radiatorji so funkcionalni in lični.
po novih Emoterm radiatorjih, pa čeprav so slednji oblikovno in funkcionalno boljši, med drugim pa tudi varnejši, ker nimajo nobenih ostrih robov. Res je, da so nekoliko dražji, toda ta razlika gotovo ni odločilna.
V EMO menijo, da je glavni „kri-vec" konzervativnosti kupcev v monterjih in pa tudi projektantih. Izkazalo se je da so vsi ti premalo obveščeni o značilnosti Emoterm radiatorjev.
Lep pregovor pravi: „Če ne gre Mohamed h gori, gre gora k Mohamedu". Tudi v EMO so se odločili za to „drugo varianto", sklicali številne projektante iz vse države ter jih seznanili s karakteristikami novih radiatorjev. Ta korak je že prinesel določene rezultate, kljub temu pa trika radiatorji še vedno „ topli" zapuščajo tovarno, Emoterm radiatorjev pa imajo kar precej na zalogi.
Emovi sodobni Emoterm radiatorji, razstavljeni na zagrebškem velesejmu.
V	TOZD Radiatorji so prepričani, da se bo njihov novi izdelek kmalu docela uveljavil na tržišču in, da se bo razmetje v prodaji teh dveh vrst radiatorjev obrnilo v korist Emoterm radiatorjev.
V	novi dvorani imajo zdaj eno proizvodno progo, nameravajo pa kom-pletirati še drugo tako, da bi lahko v doglednem času precej povečali proizvodnjo novih radiatorjev.
Trika radiatorje izdelujejo zdaj v dveh izmenah, Emoterm radiatorje pa v eni. Na mesec izdelajo okoli 140.000 členov klasičnih in 50.000 novih radiatorjev.
Iskrin kolektiv v Celju prodaja radiatorje predvsem v Sloveniji, v zadnjem času pa se jim vse bolj odpira tudi tržišče na jugu države, predvsem v Bosni in Hercegovini in na Hrvatskem.
V	zvezi $ prodajo nam je direktor TOZD Radiatorji Drago Hempt povedal naslednje: „Prišli smo do spoznanja, da izdelkov toplotne tehnike ne moremo prodajati tako kot drugih izdelkov široke potrošnje. Bistven element pri tem so investitorji in projektanti, saj je Od njih odvisno, kateri izdelek bodo vgradili v objekt."
EMO radiatorjev ne izvaža, ker bi jih moral prodajati pod ceno, konkurenčni pa na tujem trgu niso predvsem zaradi visokih cen repromateriala.
Kot smo že v uvodu zapisali je v Jugoslaviji kar 20 proizvajalcev radiatorjev. Razumljivo je, da je zato beseda nanesla tudi na medsebojno konkurenco. Boj za osvojitev tržišč je med njimi velik, o konkurenci pa nam je direktor Drago Hempt povedal tudi naslednje: „Žal obstajajo na našem področju prvine nelojalne^ konkurence. Prav v zadnjem času se tega poslužuje znana tovarna iz Velenja, o čemer je izšel tudi članek v Delu. Menimo, da je tak način konkurence med proizvajalci grelnih teles neprimeren."	„ ,
Lado Drobež
UKREPI ZA VARČEVANJE
Vsi varčujmo za boljši jutri
Varčevanje vseh članov kolektiva bo Iskri - Elektromehaniki
Skupne službe Iskre-Elektromeha-nike so prejšnji mesec izdelale posebne ukrepe za varčevanje. Sklepe sta sprejela delavski svet in poslovni odbor na svojih zadnjih sejah.
Gospodarska gibanja in splošno ekonomsko stanje v tej OZD, na katerega nenehno vplivajo inflacijski pritiski in nekateri drugi problemi, zahtevajo od slehernega člana tega velikega kolektiva varčevanje.
Sprejeti varčevalni ukrepi imajo en sam cilj: doseči znižanje stroškov, ob ohranitvi poslovne usmeritve vseh TOZD in vseh nalog, ki so določene z gospodarskim planom za letošnje leto. V teh nujnih ukrepih so zajete predvsem tiste konkretne akcije, s katerimi lahko neposredno vplivamo nd višino stroškov. Varčevanje mora postati-prizadevanje celotne OZD, na vseh delovnih mestih, še posebej pa na področju razvojnih, tehnoloških, in--vesticijskih, nabavnih in planskih dejavnosti. Varčevati pa bo treba tudi pri prodaji, zaposlovanju novih delavcev, ktmtroli kvalitete ter finančnih in organizacijskih službah.
Na zadnjem 2. zasedanju DS • Iskre Elektromehanikc so se delegati dogovorili, da Veljajo varčevalni ukrepi za vse TOZD. Vodstva posameznih TOZD pa jih bodo prilagodila specifičnosti proizvodnje in dislokacije.
izboljšalo splošno ekonomsko stanje v
Delavski svet je zadolžil vse odgovorne osebe, ki so odgovorne za izvedbo posameznih nalog, da dajejo vsake tri mesece poročila samoupravnim organom in organom samoupravne delavske kontrole.
Poudariti moramo, da smo do sedaj vpliv stroškov na poslovne rezultate premalo upoštevali. V določenih primerih smo se celo neodgovorno
obnašali do nastalih stroškov in do uporabe sredstev in premoženja. Tak odnos je vodil k, poslabševanju našega gospodarskega položaja. Tega se zdaj zavedamo vsi in zato moramo gospodariti tako kot bi ravnal vsak dober gospodar.
Posebno skrb bo treba posvetiti ekstenzivnemu zaposlovanju in čim boljšemu izkoriščanju obstoječih kadrov in drugih potrebnih kapacitet. Le tako bomo lahko vsaj malo ublažili posledice naše nelikvidnosti in po manjkanja obratnih sredstev, ki po vzroea zastoje tudi pri dobavi različ nih materialov za neposredno proizvodnjo.
Alojz Boc
SREČANJE Z ABRAHAMOM
Sekretar skupščine združenega podjetja Iskra in glavni urednik našega tednika ..Iskra" — Bogomir Mohor se je te dni zapisal med petdesetletnike. Iskreno mu čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta!
Obiskali smo Industrijo elementov za elektroniko -TOZD Keramika v Vižmarjih
S kar veliko predolgim premorom se to pot v našem listu srečujemo s TOZD Keramiko v Vižmarjih, ki je ena izmed najstarejših proizvodenj v Industriji elementov za elektroniko. Stekla je že v 1. 1947, po skromnih začetkih, da se je potem z leti razvila v pomembno proizvodno vejo. Danes to temeljno organizacijo združenega dela predstavljamo z reportažo, ki naj ta marljivi in prizadevni delovni kolektiv, njegove napore, dosežke in probleme, pokaže v luči dosedanjih osemindvajsetih uspešnih let.
Kot smo že v uvodu omenili segajo začetki proizvodnje keramike v 1. 1947. Začela se je na Črnučah, bila nato prenešena na Pržan, 1. 1956, pa se je usidrala v Vižmarjih, v hiši, kije prej služila dvema obrtnikoma in sojo za proizvodnjo keramičnih telesc za plastne upore ustrezno adaptirali in potem z leti preurejevali in dozidavah, da bi v njej čim bolje razporedili tovrstno proizvodnjo.
m
j
garderobah, ventilaciji in podobnem, kar bi izboljšalo dokaj težke delovne pogoje, v katerih dela ta naš delovni kolektiv.	,
V TOZD Keramika v Vižmarjih je zaposlenih trenutno 139 delavcev. Približno četrtina med njimi je režijskih delavcev, tri četrtine pa proizvodnih delavcev, ki so lani dosegli proizvodno vrednost 10,920.000 dinarjev, oz. 431,000.000 keramičnih
Čeprav ti delovni. prostori niso najbolj primerni in je TOZD Keramika edina, ki se še ni preselila v ustreznejše in sodobnejše delovne objekte, pa se je njena proizvodnja v teh letih tako utrdila, razvila in razširila, da lahko rečemo, da so kljub vsemu delovni prostori v Vižmarjih dodobra izkoriščeni.
telesc za plastne in žične upore. Dosežena realizacija TOZD Keramika v lanskem letu je bila za nekako, 10 % večja od le-te v 1. 1973, medtem ko njen letošnji proizvodni načrt predvideva proizvodnjo blizu 550 milijonov kosov uporovnih telesc, v vrednosti 13,930.000 dinarjev (po stalnih cenah).
Bajram Skalja vlaga novo šarzo keramičnih telesc v električno tunelsko peč.
S tem sicer ne rečemo, da jih ne bi Načrtovane letošnje obveznosti v bilo mogoče še kaj preurediti in Keramiki solidno izpolnjujejo in, če izpopolniti. Zlasti bi bile v tej smeri	ne bo kakih hujših ovir in neugodnih
potrebne dopolnitve v sanitarijah,	okoliščin, ni bojazni, da za dobro
Leposlava Radjen dela pri stroju - sušilniku pramenov - v paličice iztisnjene keramične mase.
.' ........................ —   	——...------—
Ta posnetek prikazuje proizvodni oddelek TOZD Keramika, v katerem vrtajo uporovna telesca.
Delavka Nada Stare pri vrtanju uporovnih telesc.
četrtino večjih načrtovanih obveznosti ne bi uspeli uresničiti. Za ta delovni kolektiv velja, da njegovo število delavcev že nekaj let ostaja praktično enako, torej se lahko pohvali z minimalno fluktuacijo, pri čemer naj povemo še to, da je dobršen del delovnega kolektiva sestavljen iz delavcev, ki so doma iz Vižmarij in Šentvida,
Tončka Aksentijevič je dolgoletna, vestna in marljiva sodelavka v oddelku za meritve TOZD Keramika.
Končna kontrola keramičnih uporovnih telesc je najpomembnejša. Kontrolorka Terezija Pečnik pri delu.
Vlasto Kalinovič dela v oddelku za površinsko brušenje:
torej iz neposredne in bližnje okolice, ki so na svoje delo močno navezani in med njimi do bistvenih sprememb v kolektivu ne prihaja pogosto, ali pa vsaj ne v obsegu, kot je to primer v mnogih drugih naših temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi v tem je morda delno ključ za uspehe, ki jih kolektiv dosega v sicer ne najbolj ustrezajočili delovnih prostorih, kljub zahtevnosti in za precejšen del članov kolektiva dokaj težkih delovnih pogojili. Proizvodnja keramičnih telesc je namreč zvezana s prahom, vlago, s temperaturo do 50°č in prepihom, terja pa tudi dokajšnje prenose po nadstropjih, kar vse od članov kolektiva terja dodatne napore.
S svojo proizvodnjo TOZD Keramika v največji- meri zalaga TOZD Upori v Šentjerneju in sicer s keramič-
Delavki Gizela Žalac in Ana Marinič delata na stroju - ekstrudorju, ki iztis^ pripravljeno zmes v ustrezno debele paličice.
iiiiiiiS
Delavke na traku za prebiranje uporovnih telesc m pri medfazni kontroli.
Marija Razpet dela na stroju za rezanja pramenov.
nimi telesci za plastne upore, določen del proizvodnje telesc gre v TOZD Elektronika v Horjulu, kjer teče poleg drugega proizvodnja žičnih uporov, razen tega v Keramiki opravljajo razne usluge za TOZD Instrumenti v O toč ah in nekatere druge v okviru združenega podjetja Iskra. Vsa njihova proizvodnja je sicer usmerjena na domači trg, za potrebe naštetih TOZD Iskre, vendar pa gredo posredno tudi v iz. v oz, kot končni izdelek predvsem TO£D Upori v Šentjerneju.
Čas je, da spregovorimo tudi o sami proizvodnji TOZD Keramika. Za proizvodnjo keramičnih telesc v Vižmarjih je osnovna surovina kaofin, katerega v celoti uvažajo iz ČSSR in Vzhodne Nemčije. K sreči z uvozom te surovine nimajo posebnih preglavic in so glede tega precej na boljšem v primerjavi z nekaterimi drugimi našimi delovnimi kolektivi, ki iz leta v leto bijejo hud boj s problemi uvoznega materiala. Razen uvoženega kao-lina pri proizvodnji porabijo tudi precej krerhenčevega peska in gli-
nenca, hkrati pa tudi porcelanskih črepinj (zlasti bolj kakovostnega p°r' celana).
Vse te materiale morajo ustrezni zdrobiti in zmleti in z dodatki zgnest1 v maso, ki mora biti v svojem sestav11 čimbolj izenačena. Dobro zgneten3 masa 'mora nato skozi vakuumske str skalnice, v katerih jo izoblikujejo \ palice, seveda različnih debelin, paC po potrebah za posamezne vrste upf rovnih telesc. Palice nato še prevrtaj11 in šele potem na ustreznih paleta)1 pridejo v električne tunelske pen1, kjer jih žgejo, da končno dobij0 ustrezno obliko in postanejo tm3 uporovna telesca.
V tem proizvodnem ciklu irnaj0 električne tunelske peči odločil)10 vlogo, zato nekaj več o njih. Po večin1 so dolge od 18—20 metrov in žganjf telesc v njih traja od 2 do 3 dni, P3C različno,vza različne vrste telesc, žge]0 pa jih pri temperaturi 1.300 0° ].400°C, kar govori, da so te pe°
Sarajevski odmevi
Tudi praktikantka Lidija Zevnik se je resno lotila mikroskopskega kontroliranja izdelanih keramičnih telesc.
-------------------------- •----•^-■•-~-~-^~~^-^^-j>^^««»»»»T.»»»»vvvvvvvvvvvvwvww^jooooooooooooonnonnaaaaasB8gBBWPt
Angelca Ručigaj, statistik, pri delu v oddelku končne kontrole, ki vsekakor ni lahko in neodgovorno.
Delavec Feliks Trampuž pripravlja zmes za nadaljnji postopek v proizvodnji keramičnih telesc.
(Nadaljevanje s 1. strani)
čitev, ki morajo dobiti prednost in postati izhodišče .zavestnih naporov Iskrinih samoupravljavcev in drugih odgovornih ljudi.
TEDEN ISKRE V SARAJEVU
Pretekli teden je skupina sodelavcev iz Iskra Commerce obiskala filiali v Sarajevu in Banja Luki. Poglavitni namen obiska je bil spoznati možnosti in pogoje za organiziranje „Tedna Iskre" v Sarajevu. Delavci v Domačem trgu ter v Marketingu namreč trdijo, da bi bila taka prireditev za Iskro pomembna in koristna, tako z vidika tekoče kot tudi dolgoročne tržno poslovne politike Iskre, kakor tudi zaradi izpopolnitve in utrjevanja njenega ugleda ter novih marketinških prijemov. O namenu in celotni zamisli „Tedna Iskre" v Sarajevu bomo pisali kdaj drugič, predvsem pa potem, ko bodo branže tudi same povedale kako in s čim nameravajo sodelovati. Le eno pa je jasno že sedaj, da bi to morala biti prireditev, ki bi bila namenjena celotni jugoslovanski poslovni javnosti, in ki bi morala ustvariti vtis, predstavo možnosti in sposobnosti Iskre za bodoča, razširjena
sodelovanja s poslovnimi partnerji v Bosni in Hercegovini. Prireditev naj bi časovno sovpadala z otvoritvijo in začetkom obratovanja nove elektronske telefonske centrale METACONTA 10 C. Pričakujemo, da bomo za to prireditev dobili vsestransko podporo v branžah, kajti samo razumevanje zanjo bi bilo premalo.
To pa seveda ni bil edini namen naše poti v Bosno. Pogovori o tem kako tečejo posli, kakšni so problemi, kako je s plačevanjem dobavljenega blaga, kakšna je tržna situacija sploh, kakšne so perspektive za prihodnje plasmane Iskrinega blaga, so bile praV tako teme na dnevnem redu tega obiska. Obiskali smo tudi servisne delavnice, Iskrine prodajalne in poslušali predloge in pripombe tamkajšnjih naših sodelavcev.
BOGATA BILANCA SARAJEVSKE FILIALE
z"
OBISKALI SMO INDUSTRIJO ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO -TOZD KERAMIKA V VIŽMARJIH
V
(Nadaljevanje s 4. strani)
močan potrošnik električnega toka. Seveda imajo v Vižmarjih tudi manjše peči, kjer je peka hitrejša. Razumljivo je ta del proizvodnje v Keramiki v dobršni meri odvisen od redne dobave električne energije, zato so bile zlasti v 1. 1973, delno pa še tudi lani, ko je bilo precej nevšečnosti z izpadi električne energije, tudi v Vižmarjih težave z zastoji.
Do 1. 1968 je tekla v Vižmarjih tudi proizvodnja sicer dokaj različne kondenzatorske keramike, ki pa se je tedaj izločila iz TOZD Keramika v Vižmarjih in so jo preselili v nov objekt na Stegnah. Tako je v Vižmarjih zdaj celoten asortiment keramike za plastne 'n žične upore.
V zadnjih letih so v '1 OZD Keramika v Vižmarjih le malo ustvarjenih sredstev vlagali v investicije. Nekaj več sredstev so porabili lani in to zgolj za investicije v strojno opremo, nekaj za zamenjavo že zastalih strojev in naprav, nekaj pa za novo opremo, da bi tako zlasti odpravili nastala ozka grla v proizvodnji in za končno kontrolo.
Kakšnih večjih vlaganj v sam objekt in njegovo nadaljnjo izpopolnitev najbrž tudi ni pričakovati, razen seveda izboljšave sanitarnih razmer, garderob in ventilacije, kar vse naj bi izboljšalo delovne pogoje za kolektiv, katerega precejšen del dela v resnično težkem okolju.
Prijetno je poslušati in razpravljati z Emirom Softičem, sedanjim direktorjem filiale v Sarajevu. Ze 10 let stoji v Iskri z obema nogama ter preudarno, vplivno in zavzeto uravnava poslovne interese Iskre s tem območjem. Ko mi je govoril o svojem sinu, kije Iskrin štipendist in študira v Ljubljani elektro-tehniko, sem nehote pomislil na to, ko lahko zaposlitev očeta potegne za seboj pripadnost k firmi celotne družine. Mislim, da bi morali tako delati tudi drugi v Iskri. Sicer pa bi bila zanimiva in koristna študija o tej temi za celotno Iskro, kajti resnično nam ne bi smelo biti vseeno, če bi ugotovili, da je zaposlovanje v Iskri slučajno, daje fluktuacija obsežna in da delavci niso uspeli združiti svojega interesa z interesom firme ah tovarne in to trajno.
Toda vse to le mimogrede in resnično bi bilo koristno, če bi razsvetlili tudi ta svet življenja in dogajanja v Iskri, ga analizirali in zavestno usmerjali. Verjetno bi bila spoznanja do katerih bi prišli,močno spodbudna.
V analih Sarajevske filiale je zapisano, da njeno rojstvo datira pred 18 leti. Pred Softičem sta filialo vodila Vukičevič in Samardžič. Razvoj filiale ter obseg _poslov so se nenehoma povečevali. Se pred desetimi leti, ko je filialo prevzel Softič je znašal promet Iskre na celotnem Bosansko-herce-govskem tržišču 2,5 milijard din ali 6% celokupnega plasmana Iskre v Jugoslaviji. Preteklo leto pa je celokupni obseg prodajnih poslov v celotni BiH presegel mejo 30 milijard, ali več kot 10 % prodanega Iskrinega blaga na domačem trgu.
Seveda vse to ni šlo samo od sebe. Potrebni so bili tržna vztrajnost, prodajna iznajdljivost in zavzetost, seveda, poleg nesporne kvalitete, konkurenčnih cen, spoštovanja dobavnih rokov in izbranega programa, kar so predpogoji solidnega poslovanja vsake firme.
Posnetek kaže delavke pri delu na traku za prebiranje že žganih keramičnih
Po vsem, kar bi v Vižmarjih še lahko adaptirali, bi morda bilo mogoče doseči proizvodnjo do 700 milijonov kosov uporovnih telesc. Za postavitev nove tovarne keramike bi bila potrebna zelo velika finančna sredstva. Neki izračuni kažejo, da bi investicije v novo tovarno terjale celo do 1 dinarja na 1 dinar vrednosti izdelanega keramičnega telesca. Ob tem sicer ne smemo reči, da za Keramiko ni nadaljnje perspektive. Nasprotno -iščejo različne možnosti tudi v okviru in v sodelovanju z ostalo keramično industrijo, skratka iščejo poti, ki bi ob manjših finančnih sredstvih zagotovila nadaljnjo uspešno proizvodnjo.
Naš sprehod skozi TOZD Keramika v Vižmarjih je s tem pri kraju. Upamo, da smo ta naš delovni kolektiv in njegovo delo vsaj približno opisali našim bralcem in v zapisu povedali vsaj vse tisto najbolj bistveno. Če pa nismo povedali vsega, je morda še bolje, saj bi tako bilp bolje, ko bi na straneh našega lista pogosteje spregovorili tudi o tem delu naše dejavnosti.
NOVE PRODAJNE POTI
Tržniki vedo povedati, da je bila sarajevska filiala prva v Jugoslaviji, ki je pričela iskati nove, dodatne prodajne poti. Pričela je, delati, kot pravijo v „širino‘-‘, kar pomeni, da se je začela povezovati direktno s končnimi kupci in z njimi sklepati pogodbe. Ti končni kupci pa so razna industrijska podjetja kot npr. Energoinvest, Unioninvest, ter razni montažerji, kot npr. TT montaža in detajlistične organizacije.
Da so šli po tej poti je bij razlog v tem, ker na tem območju ni bila razvita grosistična trgovina ali pa so jih ti trgovci izsiljevali s tem, da so kupovali blago le tedaj kadar je bilo na trgu povpraševanje zanj zaradi česar ne bi mogli uresničevati plana plasmana Iskrinega blaga, ki je bil predviden za celotno BiH.
Nastali položaj, svojo vlogo ih usposobitev so razumeli tako, da se morajo čim preje in čimbolj tesno povezati s končnimi potrošniki, kar so tudi storili in sedanji rezultati so posledica take usmeritve.
V BOSNI JE ISKRA NA DOBREM GLASU
^ovniluelesc metr°V dolga električna tunelska peč za žganje keramičnih upo-
O problemih, predvsem akumulativne sposobnosti in drugimi bomo o TOZD Keramika še pisali. Prav tako smo dolžni spregovoriti tudi o delu raz-vojnikov s tega področja. Le-te smo v današnjem zapisu namerno izpustili, da bi se lahko o njih razpisali v eni izmed naslednjih številk „Iskre“.
J. C,-
Emir Softič ugotavlja, da se je Iskra izredno močno afirmirala pri vseh družbenih, gospodarskih in političnih činiteljih v BiH. Splošno mnenje, ki vlada v Iskri o njeni sposobnosti in organiziranosti, je izredno visoko in pozitivno. K temu so veliko prispevale tudi vse dosedanje Iskrine dobave. Tako je bil v Sarajevu dobavljen prvi dispečerski center za elektro mrežo, prva javna telefonska centrala ,,koračnega tipa", kar je pomenilo razširitev iz. 4.000 na 6.000 priključ-
kov. V BiH je bil tudi realiziran prvi inženiring teledirigirane proge v Jugoslaviji, kar pomeni, da en človek vodi celotno kompozicijo vlaka od Ploč do Sarajeva. In še in še.-
Vse to je Iskri širilo in utrjevalo ugled, hkrati pa je odpiralo nova tržišča na tem področju. Vsi se izredno pohvalno, izražajo o njej in naravnost neodgovorno bi bilo, če bi kakorkoli dopustili, da se doseženi moralni, politični, gospodarski in poslovni kapital, ki je bil zgrajen in utrjen v dvajsetih letih začne podirati.
Iz majhne filiale v Sarajevu, se je pred osmimi leti razvila nova še večja. Odprta je bila prodajalna v Sarajevu in Servis. Novi programi in razvoj tržne aktivnosti so zahtevali odprtje samostojnega predstavništva v Banja Luki, ob njem pa še dve prodajalni in servis. V Tuzli imajo izpostavo filiale in servis, v Mostarju servis, medtem ko je v Doboju ena najlepših Iskrinih prodajaln v Jugoslaviji in servis. Poleg te Iskrine mreže v BiH pa deluje še samostojni inženiring biro, skupaj z železnico v Sarajevu in njegovo skladišče v Doboju.
Ko je prevzel posle direktorja filiale v Sarajevu,je Emir Softič podedoval okoli 18 zaposlenih, danes pa jih dela v njenem okviru 60.
Res je zadovoljstvo tistega, ki pripoveduje o svojem delu in uspehu in tistega, ki posluša, ter celotne firme, kadar v bilanci dela, razvoja, afirmacije in bodočih perspektiv neke filiale, ali nekega tržišča, ugotovi tako pozitiven in skokovit razvoj.
SOODGOVORNOST ZA CELOTNO ISKRO
Softič in njegovi sodelavci v Sarajevu pa razmišljajo tudi o stvareh, ki zadevajo celotno Iskro. Veselijo se vsakega pozitivnega dosežka, ki ga doseže kdorkoli v Iskri in hudo jim je, kadar stvari ne gredo tako kot bi morale.
Nova organizacija in razvoj samoupravnih odnosov v Iskri so primer, kako je mogoče uspešno oblikovati samoupravno vodenje in odnose v veliki industrijsko tržni formaciji, pravijo v Sarajevu. Pri tem smatrajo naši sodelavci v Sarajevu, da so filiale zagotovo opravile pomembno vlogo v izvajanju tržnega koncepta in funkcije Iskre. To ne bi smeli podcenjevati. Tudi dejstvo, da se Iskra glede vloge in politike filial drži pravda, da so to njena operativna predstavništva, ki naj vodijo politiko plasmana za celotno Iskro, je spodbudno in obetajoče.
Tovariši v sarajevski filiali presojajo, da bi bilo nelogično, če prodajne poti Iskrinih branž ne bi peljale preko filial, kajti potreba za to je tako v utrjevanju enotnega imena in nastopa Iskre na trgu, kakor tudi zaradi komplementarnosti proizvodnega oz. prodajnega programa Iskre. Pri Ener-goinvestu kot končnemu kupcu, na primer, nastopajo tri branže. Pa tudi v drugih primerih se pojavlja več branž hkrati pri istem kupcu, zato ne bi smeh dopustiti, da zaradi nekoordiniranega nastopa pri kupcih izgubimo možnost maksimalnega plasmana blaga za celotno Iskro. Sarajevski tovariši tudi smatrajo, da branžna delitev Iskre ne pomeni razbijanja njene enotnosti, temveč naj pomeni predvsem proces k nadaljnjemu razvijanju samoupravnih odnosov, ki bodo v svojem temeljnem namenu odpirali možnosti za afirmacijo delavca — samoupravljavca in za skladen razvoj in pospešitev Iskrinih proizvajalnih sil.
Ko smo se pogovarjali s sarajevskimi sodelavci, smo lahko slišali še mnoge druge ocene, predloge pa tudi želje.
Sedanja reorganizacija v Iskri namreč še ni v celoti zaživela in še se čutijo določene praznine, predvsem na področju poslovne informatike.
Povsem razumljivo je, da prodajni svet, težave, želje in možnosti po vsestranski afirmaciji Iskre na tržišču zgledajo drugač$ kadar jih gledamo iz branž, združenega podjetja, ali skozi okno Iskra Commerce in spet drugače.
kadar jih spoznavamo in srečujemo neposredno na terenu, v filialah ali v naših trgovinah. Prav zato ne bi smeli biti ravnodušni do tistih ocen in predlogov, ki jim je podlaga iskren namen popeljati Iskro, naprej v tržne možnosti in potrebe v Jugoslaviji, še bolj uveljaviti pojem o Iskri in njeno ime ter razširiti njene prodajne kapacitete.
Ni razloga, da ne bi verjeli dobronamernosti in koristnosti sarajevskih tovarišev, kadar, prizadeto razmišljajo o teh stvareh in nam jih pripoved u-
’ef0-	Franček Mirtič
ISKRA
Številka 24- 28. junij 1975
TEHNIKA V SLUŽBI ČLOVEKA
Računalništvo v SRS
VLOGA ERC V ISKRI—ELEKTROMEHANI KI
Operater v Disk - enoti ERC - Franc Jelovčan menja paket magnetnih diskov, na katerih so zapisani podatki, namenjeni računalniški obdelavi.
V Jugoslaviji je, po podatkih iz leta 1972, instaliranih približno 300 računalnikov, od tega okoli 30 % v Sloveniji. Avtomatska obdelava podatkov postaja tudi pri nas eden izmed elementov našega nadaljnjega razvoja. Republiški računski center (v nadaljevanju RRC) si je pri tem pridobil že velike izkušnje.
RRC so leta 1968 ustanovili Izvršni svet Skupščine SRS, ZP Iskra Kranj in Univerza v Ljubljani z instituti. Kupili so računalnik CDC 3300. V letu 1972 so inštalirab sedanji računalnik CYBER 70, ki je prav tako proizvod firme CDC. To je največji računalnik v SRS. Njegova centralna enota vsebuje spomin s kapaciteto 980.000 znakov, dva centralna procesorja in deset zunanjih, ki si med seboj delijo delo. Takšna konfiguracija omogoča multiprogramiranje (računalnik ima v centralnem spominu istočasno včita-nih do 15 programov).
Na RRC se je preko 25 terminalov (daljinskih priključkov) v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije priključilo 12 ustanov in podjetij, ki so prikazani na sliki. RRC obratuje zaradi prezasedenosti že dalj časa neprekinjeno v treh izmenah. RRC hoče zato razširiti svoje kapacitete s postavitvijo novega računalnika, ki bo omogočil tudi delo z mislečimi terminali. V prihodnosti se RRC namerava priključiti tudi na Evropsko informacijsko mrežo (EIN), ki je že v fazi realizacije. V projektih sodeluje devet držav članic, med katerimi je tudi Jugoslavija. Švedska, Norveška, Portugalska in Jugoslavija
na ravni republike in na ravni Iskre— Elektromehanike v Kranju, ki je največja OZD v okviru ZP Iskra Kranj.
Primerjava med RRC in ERC v Elektromehaniki je skoraj nemogoča zaradi različnih drugotnih ciljev. Osnovni cilj pa je pri obeh računskih centrih isti: nuditi čim bolj kvalitetno elektronsko obdelavo podatkov.
„0 računalništvu lahko pričnemo govoriti od leta 1958 dalje. Kranjska Iskra je bila ena redkih jugoslovanskih podjetij, ki je že takrat pričela raz-mišljati o razvoju mehanografije. Leta 1956 smo kupili začetno opremo t.i. klasiko — predhodnico današnjega računalnika — s katero smo delali obdelave do leta 1960. Vsebovala je 90-kolonske kartice. Že v tistem času smo obdelovali razne probleme, OD, materialno poslovanje, razne evidence, statistike ipd.“
Kdaj je Iskra—Elektromehanika dobila svoj prvi elektronski računalnik?
„Zmogljivostii ,klasike* niso več zadoščale novim potrebam. Tako se je leta 1960 v našem podjetju pojavil prvi elektronski računalnik UNIVAC 60 z novo tabeliriko (printerjem) in širokim izborom pomožnih 'strojev. Dobili smo tudi nekaj dodatne opreme.“
Kako dolgo ste uporabljali ta računalnik in katere pomanjkljivosti je imela ta t.i. klasika?
„Klasiko smo uporabljali do leta 1970. Nekaj let kasneje smo dobili še en računalnik. Obdelave so bile že tedaj na zavidljivem nivoju. Le natančnost je bila manjša, raznih eksaktnih rezultatov nam klasika ni nudila. Porabili smo veliko več časa, saj je bil tedaj edini medij za hranjenje podatkov luknjana kartica. Zunanjih nosilcev za hranjenje podatkov še nismo poznali. “
Kakšen je bil razvoj ERC v Elektromehaniki v naslednjih letih?
Jelka Jelen je luknjačica.
Prvi zametki računalništva oz. mehanografije so bili v naši tovarni znani že med vojno. To je bil t.i. 45-kolonski sistem, ki še danes dela v eni izmed ljubljanskih Iskrinih delovnih organizacij.
Tovariš Okorn, naše bralce bo ver-
Operater Alojz Bolka pri delu na centralni enoti elektronskega računalnika IBM 360/25 v elektronskem računskem centru v Iskri - Elektromehaniki.
imajo v prvi fazi položaj opazovalca in še ne bodo imele svojega vozliščnega računalnika, ki je potreben za vključitev v EIN. Za vključitev v Evropsko informacijsko mrežo sta pri nas zaenkrat sposobna le dva računalnika: CYBER 70 v RRC v Ljubljani in UNIVAC 1110 na Sveučiliškem računskem centru (SRCE) v Zagrebu.
Vsi ti načrti RRC so zelo zanimivi in njegove izkušnje bodo koristne za vse uporabnike računalnikov. Še veliko bi lahko napisali o Republiškem računskem centru. Ker imamo v Iskri—Elektromehaniki prav tako svoj samostojni računski center, sta nam tovariša Franc Kuhar in Ivan Okorn dala nekaj informacij o tem računskem centru.
Naši bralci bodo tako Dhko primerjali. kako se razvija računalništvo
ISKRA
Številka 24 - 28. junij 1975
I
jetno zanimal razvoj računskega centra v Elektromehaniki od njegovih začetkov pa do danes?
„Leta 1970 smo dobili nov računalnik IBM 360/25 z zunanjimi spomini. 1973. leta smo razširili še kapacitete magnetnih diskov ip ostale medije zunanjega spomina."
Razvoj avtomatske obdelave podatkov je tudi v Iskri—Elektromehaniki dosegel stopnjo, ki zahteva nadaljnjo izgradnjo kompleksnega informacijskega sistema z uporabo t.i. banke podatkov, sta povadala inž. Kuhar in inž. Okorn v nadaljevanju našega razgovora. Obseg podatkov, katere naj bi obdelovali na računalniku se hitro povečuje. Pri tem moramo misliti še na hiter razvoj elektronske telefonije, kar bo prav tako vplivalo na širjenje datotek v ERC. Zaradi branžne organiziranosti se bodo sčasoma tudi ostale dislocirane TOZD vključevale v skupno AOP.
Jeseni bodo v Iskri—Elektromehaniki instalirali nove računalniške kapacitete (predvsem strojni del — hardvvare). Obdržali bodo obstoječe kapacitete. Nova centralna enota IBM 370/135 s številnimi priključki in zunanjimi mediji za hranjenje podatkov, bo imela centralni spomin zmogljivosti 192K.
Razvoj uporabe računalnikov je šel pri nas isto pot, kot v ostalih srednje razvitih državah. Zanj je značilna
(dalje na 7. strani)
Božidar Jakac: Velik prijatelj je bil
Nuša Gec verificira luknjane kartice na napravi za verificiranje v ERC.
Tako je prav: z zemljo sva zdaj sama, še ptic ni preko belega polja. . .
To je bila Je slutnja. Grenka slutnja osamljene smrti. Pa ni sam. Tudi po smrti ne. Živel bo Miran Jarc v svojih delih in na grafikah in v oljnih portretih svojega najboljšega prijatelja akademskega slikarja Božidarja Jakca. Ničkolikokrat, vedno z enako ljubeznijo, je Jakac njegov portret ujel v svojo skicirko, spremljal je vsako gubo, vsako senco, ki se je rodila nanovo na prijateljevem obrazu.
Takole se Jakac spominja skupnih let: „Srečal sem ga kot gimnazijec, že v prvem razredu gimnazije. Leon Štrukelj, ki je, kot jaz, igral violino, mi je nekoč predlagal, naj bi obiskala doma Jarca, da bi skupaj igrali. Miran je bil sin sodnega nadsvetnika. Imel je čudovito violino s prekrasnim zvokom, pa tudi igral je zelo prefinjeno. Igrali smo skupaj in se spoprijateljili. Ko je Štrukelj odstopil, sva z leto mlajšim Miranom postala neločljiva prijatelja. Bil je že tedaj zelo razgledan, načitan in inteligenten fant, s preplašenimi, vedno iščočimi očmi. Drugim se je zdel čudaški, mene pa je njegova večna rahla začudenost zanimala. Strah ga je bilo odgovarjati na vprašanja. In ta so se vedno znova porajala.
Najino prijateljstvo se je prek violine pa do raziskovanja tehnike po-^ glabljalo. Odločila sva se celo za camero obscuro, za produkcijo sem tudi sam risal. Potem sva prešla v dobo risanja, oba.
On je prelepo risal fantastične akvarele z vlaki, ki odhajajo v noč, jaz pa prekooceanske ladje. Razstavljala sva kar v sobi in sicer na plavem papirju s kakršnega imajo zvezki platnice. Miran je nekoč naredil tudi načrt za opero, s katero sva nameravala obiti ves svet.Njen naslov naj bi bil Said, nastajala pa je tako, da sem jaz poizkušal prepevati, kar je on napisal. Zelo resno sva delala tudi skice za sceno . . . Kot vse mlade sanje so tudi te propadle ...
Prvo novelico je napisal, ko je bil z očetom na obisku v Trstu, nekaj kasneje pa še Potovanje na Luno. Jaz pa sem naredil ilustracije; vendar se je vse izgubilo. Prav tako sva tedaj konstruirala vozilo brez motorja iz starega vozička. Še danes imam načrt za avto, ki je ostal le v razstavljeni fazi. — Sicer pa sva tedaj imela komaj 13 let!
Tedaj sem se jaz odločil za šolanje v Idriji. To je čas najinih dopisovanj. Ob slovesu v Novem mestu mi je Miran podaril spominski album z verzi. . . Pisma, ki so sledila, so bila čedalje globlja izpoved., bila so literarno bogata. Jaz sem v odgovor risal dopisnice, na katere sem upodobil Franceta Prešerna, pa Simona Gregorčiča in druge literarne velikane.
Na Mirana Jarca je imel tedaj velik vpliv pokojni pesnik Puc; v tem času je spoznal tudi Toneta Podbevška.
Potem pa je izbruhnila prva svetovna vojna. Jaz sem s 17. leti „ajnri-kal." Nova doba, ki je prihajala, je bila težka za oba. Toda tudi tedaj z Miranom nisva prenehala izmenjavati mnenj. Medtem sem spoznal Vavpotiča in mu pokazal nekaj risb. Dejal je, da jih bo morda razstavil v Jakopičevem paviljonu. Tako malo sem temu mogel verjeti, da sem bil ob Miranovem pismu, v katerem mi je sporočil, da risbe na razstavi res so, skoraj ob um od sreče. Njemu pa so ravno tedaj objavili prvo pesem.
Spominjam se prvega obiska po vojni v njegovem stanovanju v Ljubljani, kamor so se preselili. Odprl mi je z razmršenimi lasmi in s še večjimi očmi. Preplašil sem se ga skoraj, prepričan, da se mu je zmešalo. Pa je dejal, da je pravkar obračunal s seboj in s preteklostjo ter je zato sedaj sežgal vse dnevnike. Hotel je postati nov človek. Poskušal sem vsaj kaj rešiti, pa je bilo prepozno. Kasneje mu je bilo tega velikokrat žal.
' Najprej je bilo Miranovo življenje čudno slabo. Celo, ko je oče ležal na smrtni postelji, je pisal šaljive zgodbice za Gašperčka, da so preživeli. Težavno življenje ga je prisililo, da je pustil študij v Zagrebu, kjer je spoznal Krležo, Gradnika in več drugih pesnikov. Odločil se je za delo v banki. Za to delo se je odločil zato, da ga ne bi več vznemirjalo v njegovem notranjem svetu. Spoznal je Kraigherja, Kogoja, Čargo in se z vsemi spoprijateljil.
Tedaj sem mu Ilustriral pesniško zbirko Človek in noč, on pa je napisal zanimivo oceno mojih del. Bila sva tedaj veliko skupaj. Potem sem odšel v Ameriko. Po vrnitvi šva se sedem mesecev vsak večer ob sedmih sestajala in pisala knjigo o tem. Mislim, da so ti sestanki in skupno delo pravzaprav pomenili prelomnico v Miranovem delu, saj Jalov dom, ki je nastal neposredno potem, pomeni novo smer v njegovem delu. Honorar za knjigo sva v enem tednu popotovanja v Firence in Rim zapravila. Bil pa je to za oba nepozaben teden. Napisal je še Via Apia in Vergeria, vendar sta se obe deli izgubili.
RAČUNALNIŠTVO V SRS
(Nadaljevanje s 6. strani)
nabava srednje velikih računalnikov pri večjem številu različnih delovnih organizacij. Zaostajala pa je-vzgoja kadrov na področju računalništva. Že nekaj let ugotavljamo pomanjkanje strokovnjakov za računalništvo. Po različnih ocenah dandanes primanjkuje v SRS okrog 1800 organizatorjev in programerjev.
Zaradi splošnega nepoznavanja problematike AOP, so v mnogih organizacijah mislili, da je problem posodabljanja poslovanja rešen že z nabavo same opreme. Zanemarili pa so
organizacijsko-kadrovska vprašanja, ki so predpogoj za uspešno uveljavljanje nove tehnologije upravljanja z računalniki. Kapacitete računalnika so lahko dobro izkoriščene le, če so vsi podatki pravilni, natančni ter pravočasni.
V Sloveniji se kaže potreba po usmerjenem in koordiniranem razvoju računalništva v okviru republike. Vsi računski centri bi se morali povezati v SIS za računalništvo in informatiko. Le tako bo mogoče uspešno uresničevati projekte dolgoročnega razvoja računalništva pri nas. S tem je povezana tudi poenotena avtomatska obdelava podatkov, standardizacija, izmenjava programov, usklajeno zajemanje podatkov in — kar je najvažnejše — skupno reševanje kadrovskih problemov.
Alojz Boc
Anica Žirovnik - luknjačica in Vida Šink - verificirka.
RAZGOVOR Z LEOPOLDOM GREGORAČEM - VODJO DELAVNIC STRUŽENIH DELOV V ELEKTROMEHANIKI
(nadaljevanje z 2. strani)
Ijane in mi sporočili, naj po najkrajši poti pošljem svojo fotografijo. Ko mi je tedaj tov. Janžekovič povedal, da bom nagrado dobil, pravzaprav niti nisem razumel, kaj to pomeni. Vedel sem, da so te nagrade bile lani podeljene prvič, vendar pa nisem mogel razumeti, da so izbrali prav mene. Mislim namreč, da sem v Iskri eden izmed mnogih, ki bi to priznanje zaslužili. Naj omenim samo tov. Klemenčiča, s katerim sva delala skupaj-v najtežjih časih Iskre. — Vsekakor torej sem presenečen, da so izbrali mene, ki pravzaprav sedaj*ne morem biti več toliko aktiven, sem pa seveda nagrade zelo vesel."
Kako pa je vaše okolje sprejelo novico o priznanju?
„Čestitali so mi seveda, prvi tisti, ki so me videli po televiziji, prenekateri
pa me je vprašal tudi^kaj to priznanje pomeni."
V Iskri vas skoraj vsak pozna. Ste tudi zelo priljubljeni. Čemu pripisujete vse to?
Leopold Gregorač se je ob tem vprašanju nasmehnil, in zelo skromno odgovoril: „Ko si na položaju mojstra ali vodilnega delavca, nisi vedno priljubljen, že zato ne, ker ne moreš delati tako, da bi bilo to prav vsakemu všeč. Poznajo pa me, saj sem star Iskraš. Morda drugi res bolj mene, kot jaz njih."
Vaš konjiček?
„Sem navdušen radioamater, že od 1949. leta sem član ljudske tehnike, 2 leti sem bil celo predsednik občinske svetovalne organizacije za tehnično kulturo. Sem pa tudi član foto kluba, je zaključil pogovor Leopold Gregorač.	mak
BOŽ! DA R JA K A C: VEL IK PRIJA TE L J JE BIL (Nadaljevanje s 6. strani)
Prišla je druga svetovna vojna in s tem najino zadnje srečanje. Natanko se spominjam, kako sem v tej sobi — Jakac se je ozrl po sobi, polni umetnin — risal podobo neke ženske. Tedaj je prišel Miran in mi hotel hitro nekaj pomembnega povedati. Dejal sem mu, naj vsaj malo počaka. Preveč se mu je mudilo, zato je odšel. Dejal je: ,,Adijo, Dori!" Zaprl je vrata, jih spet odprl in spet ponovil: ,,Adijo/Dori!" Začudil sem se, ko je to ponovil še tretjič. Ko da je slutil, da je bilo zadnjič.
Zvečer so bile racije, med mnogimi smo bili zajeti njegov brat, jaz in on. Še svoje zadnje kosilo je vtaknil bratu v žep, potem pa so ga odpeljali. Transport internirancev, v katerem je bil tudi Miran^so pri Verdu rešili partizani.
Na ta dogodek se nanaša tudi njegovo delo: Čudež pri Verdu.
Z Verda je odšel v partizane in prišel v bazo XX—Olimp, v vrh gibanja. Zelo močno je doživljal vojno, veliko je delal in, če ne bi že po dveh mesecih padel, bi postal najintenzivnejši in najgloblji pesnik te naše velike epopeje."
Božidar Jakac, čigar usoda je bila tesno povezana s potjo Mirana Jarca, seje zamislil ob obletnici Miranove smrti in dejal: „Velik prijatelj je bil!"
Mara Ovsenik
REPUBLIŠKI RAČUNSKI CEilTER nudi računalniške zmogljivosti velikega računalnika CYBER 70 z daljinskimi priključki-terminali uporabnikom širom cele Slovenije
ZACREB
X
SARAJEVO
SKOPJE
V računalniški mreži RRC deluje že 25 terminalov:
Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo Ekonomska fakulteta Pravna fakulteta Fakulteta za politične vede Fakulteta za elektrotehniko Republiška izobraževalna skupnost Institut ,Jožef Stefan"
Onkološki institut G.P. Obnova Zavod za statistiko SRS Ljubljanske mlekarne Republiški računski center ZP Iskra, Center za avtom.obdelave podatkov
Narodna banka Slovenije Visoka tehniška šola ZP Iskra — Avtoelektrika Gozdno gospodarstvo Gozdno gospodarstvo Gozdno gospodarstvo SI.Gradec: Gozdno gospodarstvo Nazarje:	Gozdno gospodarstvo
Gozdno gospodarstvo Institut gradjevinarstva Hrvatske Strojna fakulteta (občasna zveza) Seizmološki institut (občasna zveza
Maribor:
N.Gorica:
Kočevje:
Postojna:
Bled:
Celje:
Zagreb:
Sarajevo:
Skopje:
Zemljevid, ki ponazarja, kam vse sežejo niti ERC.
Velik uspeh Jurija Hribovška

Pred dnevi je iz A TC odšla v zasluženi pokoj Ivanka Kejžar, Sodelavci so se od rnarljive sodelavke poslovili s cvetjem, darili in dobrimi željami, za kar se jim po tej poti iskreno zahvaljuje.
Čeprav mnogo razmišljamo in govorimo o industrijski lastnini, izumih, patentih in podobno, pa se mnogi žal še vedno ne zavedajo pravega pomena teh kategorij in teh dejavnosti. Verjetno je bilo potrebno prav zaradi teh ljudi razglasiti letošnje leto za „leto inovacij", saj si drugače tega ne znam razlagati: inovativna dejavnost pač ni muha enodnevnica, morala bi biti stalen; nepretrgan proces.
Kljub temu, da tudi v Iskri na tem področju še ni vse tako kot bi moralo biti, pa lahko z gotovostjo zatrdim, da smo precej pred drugimi sorodnimi organizacijami.
Takšen izredno vspodbuden dogodek je tudi nedavno podpisana pogodba med Tovarno elektronskih elementov :z Horjula in ing. Jurijem Hribovškom, ki je Iskrini tovarni iz Horjula prodal svoj izum z naslovom Vezje za temperaturno kompenzacijo večkanalnega oscilatorja za frekvenčna področja 20 — 30 MHz r
Jurij Hribovšek je vodja oddelka za kratkovalovne zveze na Institutu za prenosno tehniko na Tržaški cesti v Ljubljani. Takoj na začetku pogovora je poudaril, da nima rad publicitete. Za intervju se je odločil le zato, da bi vzpodbudil k izumiteljskemu delu tudi druge delavce iz Iskre. V svoji skromnosti je takoj tudi poudaril, da je njegov izum le kombinacija znanih dejstev v nekem sklopu, ki do takrat še ni bil uporabljen.
Glavni pomen vsakega izuma je v posodabljanju proizvodnje ter v pocenitvi stroškov in s tem končnega izdelka. Tovarna v Horjulu je z uporabo izuma Jurija Hribovška prihranila precej denarja, hkrati pa je Iskrin izdelek za več kot polovico cenejši kot enako kakovostni izdelki drugih tovarn. Naprava z vgrajenimi standardnimi oscilatorji, ki jih npr. izdeluje „Mihajlo Pupin" iz Beograda, stane okoli 7000 dinarjev, naša, Iskrina izvedba pa je za približno 4000 dinarjev cenejša. Razlika je več kot očitna.
Pogovor z Jurijem Hribovškom je, razumljivo, najprej stekel o njegovem delovnem področju — kratkovalovnih zvezah. Ker je v zadnjem času vse več interesov za uporabo radijskih zvez, je bilo potrebno „najti" frekvenčno območje, ki še ni bilo tako natrpano. Odločili so se za frekvenčni pas okoli 35 MHZ To območje je bilo do nedavnega praktično zapuščeno, ker sama frekvenčna modulacija ni bila zanimiva, saj je standardni način zahteval za posamezne kanale prevelika frekvenčna območja.
Da bi obšli ta problem so se na oddelku Jurija Hribovška odločili za uvedbo tako imenovane SSB modulacije, to je enobočne modulacije, ki zavzema za približno desetkrat manjši frekvenčni pas kot klasična FM UKV modulacija.
Novi način zato zahteva izredno natančno frekvenco, katere napaka ne sme biti večja od milijoninke 35 MHz, torej+— 35 Hz. Da bi dosegli takšno točnost, so se odločili za uporabo oscilatorjev v termostatih. Ti oscilatorji onemogočajo, da bi nihanje temperature v okolici naprave vplivalo na točnost frekvence.
Pred leti so v Iskri in drugod po
Jurij Hribovšek - vodja oddelka za kratkovalovne zveze na IPT.
svetu uporabljali v ta namen posebne bimetalne termostate, ki pa so imeli več pomanjkljivosti, tako v zanesljivosti, kot tudi v tem, da so porabili veliko energije.
Jurij Hribovšek seje skušal izogniti temu problemu in je začel razvijati oscilator s tranzistorskim grelnikom, kombiniran s kondenzatorji v samem oscilatorju. Ti kondenzatorji omogočajo poleg tranzistorjev dodatno temperaturno kompenzacijo.
Dolgoletne raziskave, analize in preizkusi so končno le obrodili sadove. Patentiranje nove naprave pa je bilo izumitelju moralno, zdaj, po podpisu pogodbe pa tudi gmotno povračilo za vloženi trud.
Novi grelnik deluje brez kontaktov, zato je trajnostno zelo zanesljiv, česar za bimetalne termostate me bi mogli reči. Sogovornik nas je še opozoril, da obstajajo tudi drugačni oscilatorji, ki imajo isto, a tudi večjo točnost, so pa zato izredno dragi.
V tem sestavku o dejavnosti Jurija Hribovška, Iskraša, ki se dobro zaveda velikanskega pomena inovativne dejavnosti, moramo vsekakor zapisati tudi to, da je za svoj izum dobil nagrado za iznajdbe in izpopolnitve iz sklada Borisa Kidriča, vse priznanje pa mu je izreklo tudi matično podjetje — ZP Iskra.
Lado Drobež
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
V Idriji iščejo rešitev
V Iskri v Spodnji Idriji smo se pogovarjali s sekretarjem ZK Srečkom Poljancem in vodjo montaže Martinom Lazarjem o težavah, ki trenutno tarejo to TOZD.
Do težav je prišlo, ko je malo pred novim letom recesija z vso težo pritisnila na večja podjetja in ta so zmanjšala naročila za kolektorske motorje in lužne črpalke. Tako je bilo nujno plan za leto 1975 rebalansirati in ta skrčeni plan z ozirom na tržno situacijo zdaj izpolnjujejo. Zadnje mesece je od 240 zaposlenih ostalo doma 80 delavk z 80 odstotnim OD. Iskra Aparati so priskočili kolektivu na pomoč in omogočili zaposliti 30 žensk z dodatnim delom. Temu pri-
merni so — negativni tudi finančni rezultati v prvem kvartalu.
Toda tudi sami ne držijo križem rok. Iščejo trajno rešitev. Ker jim kolektorsici motorji ne gredo v denar, bodo delavce, ki so se ukvarjali z njimi, zaposlili na asinhronskem motorju. Poleg tega pa pripravljajo dokumentacijo in vse potrebno za produkcijo mikro—kolektorskega	motorja s
permanentnim magnetom. Po tem motorju je na svetovnem tržišču veliko povpraševanje in v Idriji upajo da bo proizvodnja stekla do konca letošnjega leta. In kje sc vzroki za tako stanje 7 Lani je bila skoro do konca leta na svetovnem tržišču tako visoka konjuktura malih elektromotorjev, da so 'vso proizvodnjo' dobesedno razgrabili kupci doma in v inozemstvu. Zato ni nihče pričakoval tako nenadnega padca povpraševanja in nihče iskal novih kvalitet motorjev. Zato zdaj krčevito hitijo in popravljajo situacijo. Upajo, da-se bo položaj normaliziral avgusta ali najpozneje septembra letos.
Poleg tega so še težave ob formaciji branž. Iskra v Spodnji Idriji je šele
"N BOLEZEN VODJE
INDUSTRIJA, EMO-CELJE
PRAVNIKOV KOTIČEK
POTROŠNIŠKI KREDITI IN SODNA IZVRŠBA
Marsikdo je zaradi večjih potreb po opremi in nezadostnih osebnih dohodkih prisiljen kupiti blago na kredit. Pred sprejemom kredita v banki ali pred prejemom blaga v trgovini mora podpisati izjavo, da dovoljuje odtegovanje mesečnih obrokov od svojega osebnega dohodka.
Ta postopek že vsi poznamo.
Toda nastajajo zapleteni primeri.
Izplačilna blagajna pri delovni organizaciji, kjer prejema delavec OD, ki je dvignil kredit, mora podpisati tudi izjavo, da mu bo redno odtegovala določen mesečni obrok, do popolnega plačila kredita.
Tudi ta postopek nam je znan.
Delavec se lahko zadolži ne glede na to, ali mu je to nujno potrebno. Poznamo celo družine, ki kupijo pohištvo, seveda na kredit, ga po nekaj letih kot rabljeno prodajo in kupijo novo, modernejše in seveda tudi dražje. Pač zato, ker je sosed kupil modernejše pohištvo.
Kredit lahko znaša tudi večje zneske.
Na drugi strani je lahko tak delavec dolžan še komu kakšno posojilo ali odškodnino, ki je ne mara poravnati. Upnik ga toži, sodba postane pravnomočna in upnik seže po sodni izvršbi.
Delovna organizacija prejme sodni izvršilni sklep, po katerem mora istemu, že zadolženemu delavcu, odtegovati še nadaljnje zneske. Predvsem: skupni odtegljaji smejo znašati eno tretjino osebnega dohodka, če pa gre za vzdrževalnim), ki jih je kdo po zakonu dolžan plačevati, smejo doseči eno polovico.
Katera izvršba ima prednost: ali prostovoljna na podlagi kredita ali sodna?
Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani je (sodba Sl 288/73 z dne 7. 6. 1973) razsodilo, da ima prednost tista izvršba, ki je izplačilni blagajni poprej dostavljena, torej v gornjem primeru prostovoljna izvršba za odplačevanje kredita.
Nov zakon o izvršbi predvidena v predlogu, da ima le tedaj sodna izvršba prednost, kadar gre za plačevanje zakonitega vzdrževanja, zlasti pride to v poštev pri plačevanju alimentov.
Pri tem, kakor sem navedel že uvodoma, je treba računati tudi s poštenostjo delavca, ki jemlje kredit. Kdor bi samo zaradi tega kupoval na kredit, da bi svoj osebni dohodek obremenjeval za celo tretjino in bi s tem odlagal plačila ostalim upnikom, bi lahko odgovarjal za tako svoje špekulativno zadolževanje.
UMIK UGOVORA
Tožena stranka proti prejetemu plačilnemu nalogu včasih ugovarja. Ugovor bi naj sestavil in ga podpisal vodja pravne službe, če je taka v temeljni organizaciji, ali drug pooblaščenec.
Vsak pooblaščenec, tudi advokat, mora imeti od individualnega poslovodnega organa pismeno pooblastilo, ki je lahko enkratno (za vsak primer posebej) ali generalno (za vse sodne primere).
Toda v pooblastilu je razlika. Če v računovodstvu naknadno, ko je ugovor že vložen, ugotovijo, da je bil ugovor neopravičen, da ga je treba umakniti, mora imeti pravni zastopnik tožene stranke, če ni advokat, za urnik posebej pooblastilo. To se pravi, da naj bo v pooblastilu za vložitev ugovora tudi klavzula, da je pooblaščenec pooblaščen ugovor tudi zožiti ali ga v celoti umakniti (tako tudi sodba Višjega gospod, sodišča v Sarajevu, Sl 524/74 z dne 28. 5. 1974).
Spet se je ponovila stara pesem, da se nam je za današnjo številko nabralo preveč gradiva. Za prihodnjič bomo manj prizadevni in bomo objavili vse, kar nam je ostalo danes.
RAČUNOVODSTVA NI OBJEKTIVEN VZROK
S prvostopno sodbo okrožnega gospodarskega sodišča je bila kaznovana delovna organizacija, ker ni pravočasno predložila rezultatov svojega poslovanja službi družbenega knjigovodstva, kar je bila dolžna storiti po 19. členu, odst. 1, točka 7 zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij.
Opravičilo:	glavni računovodja je
nenadoma zbolel. Višje gospodarsko sodišče v Zagrebu je s sodbo z dne 18. 1. 1974, Pkž 609/74 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Rezultate je treba sproti skozi vse leto na posebnem obrazcu ugotavljati in jih ob roku le sešteti. Na to delo ne more vplivati obolelost glavnega računovodje, ki zaradi bolezni ni odgovoren, odgovorna je pa vsekakor delovna organizacija.	Cafll
c-------	^
V IDRIJI IŠČEJO REŠITEV x____________________/
(Nadaljevanje s 7. strani)
letos dobila svoj obračun in postala samostojna TOZD v Industriji široke potrošnje. Ta branža pa je najbolj heterogena, če pogledamo proizvodni program. Ostale Iskrine Industrije so praktično ohranile "status quo” in se naslonile na strokovne službe matičnih tovarn. Branža široke potrošnje pa strokovne službe šele formira in tudi to se pozna v poslovanju.
Kljub težavni situaciji pa ostajajo v Idriji optimisti. Pripravljajo, kakor smo že prej omenili dokumentacijo za del novega proizvodnega programa in zbirajo ponudbe za strojno opremo in nove investicije ob preusmeritvi programa dela. Na drugi strani pa iščejo notranje rezerve. Predvsem so dali besedo kvaliteti dela, kajti samo kvaliteta je porok konkurenčnosti na domačem in tujem tržišču. Poleg tega mislijo na povečan izvoz, kar je tudi ena od rešitev v zaostreni tržni situaci-ji-	k F
Izredni uspehi na področju športa in rekreacije
V	EMO se nadaljuje interno tekmovanje v različnih športnih disciplinah. Doslej so se končala tekmovanja že v šestih panogah od skupno sedemnajstih: smučanja, košarke, malega in velikega nogometa, rokometa, odbojke, tekov, plavanja, namiznega tenisa, kegljanja, streljanja, vlečenja vrvi in šaha. Poleg tega so v svoj program sprejeli tudi trim akcije in sicer v kolesarjenju, plavanju in štafeti. Te akcije organizira občinska zveza za šport, rekreacijo in oddih iz Celja.
Udeležba delavk in delavcev EMO na tekmovanjih v prvih šestih disciplinah je bila nad vsakim pričakovanjem. Tako na primer se je samo kegljanja udeležilo 120 tekmovalcev, kar je trikrat več kot lani. Podobno dobra udeležba je bila tudi v odbojki 100 tekmovalcev, v malem nogometu več kot 100, v šahu 100, v smučanju 80 in v kolesarjenju 170.
V	posameznih športnih panogah je tekmovalo poprečno od 15 do 20 ekip, največje zanimanje pa je bilo, kot že rečeno, za kegljanje.
Doslej so imeli največ uspeha tekmovalci Orodjarne. Zmagah so v
malem nogometu, v 'smučanju, odbojki, v šahu so bili drugi, v kegljanju pa četrti. Sledijo jim vzdrževalci, ki so izkoristili premoč v kegljanju, dobri pa so bdi tudi drugje. Na tretje mesto so se- trenutno uvrstili športniki in rekreativci iz Radiatorjev, ki so bili prvi v šahu, na četrtem mestu pa so Skupne službe, ki so osvojile dve prvi mesti — v smučanju in odbojki.
Seveda pa velja vsa pohvala tudi drugim ekipam, ki zdaj komaj čakajo na tiste panoge, ki jim „ležijo“; na sporedu bodo poleti in v jeseni. Na takšno množičnost in takšne lepe uspehe kolektiva EMO sta poleg velikega zanimanja za šport in rekreacijo prav gotovo vplivala tudi velika prizadevnost vseh športnih referentov ter seveda denar, ki so ga imeU letos zagotovljenega pravočasno.
„Te številke in uspehi nas ne smejo uspavati, ker je še dosti nedorečenega. Vsekakor obstajajo možnosti za še večjo množičnost in še boljše rezultate," poudarja referent za rekreacijo v Iskra - EMO Celje Emil Gregorčič.
lad
Člani reprezentance EMO v kegljanju. Z leve stojijo Ivan Šrot, Viki Vanovšek, Janez Lapan in Emil Gregorčič, čepita pa Tone Grilanc in Franc Lešek. Računajo in to upravičeno, da se bodo na Iskriadi visoko uvrstili.
IZPOSOJENO IZ DELA!
Torej, tovariši, če smo ayže o vsem do kraja pogovorili, kako je treba delati - se lahko začnemo pogovarjati spet od začetka. -	Milan Maver
OBVESTILO
Planinska sekcija Elektromehanika Kranj organizira skupaj s športno komisijo sindikata letno prvenstvo Elektromehanike v smučanju za člane kolektiva in svojce. Prireditev bo ob Češki koči v soboto, 12. julija s startom ob 10. uri. Prijavnina je 15 din, vpisujejo sindikalni poverjeniki.
V nedeljo 13. julija bo organiziran izlet v VRATA — BIVAK 2 -DOVŠKI KRIŽ — BIVAK 3 — MARTULJEK. Tura je obvezna za člane odprave na Mont Blanc, seveda pa so dobrodošh tudi drugi.
Cena prevoza je 20 din, plačljivo ob prijavi, ki jih sprejema Štefka Mrak, GPP — ERO, tel. 2953 do vključno srede 9. julija. Treba je plačati še 20 din kavcije.
Vabljeni!
Vzpodbuda za delo planincev
Žal moramo priznati, da je delo planinskega društva Iskra nekoliko zamrlo. Kje so vzroki za to, zdaj ne bi ugotavljali, gotovo pa je nekaj krivde tudi med posamezniki.
Prav v želji, da bi poživiU delo Iskrinih planincev, je podpredsednik PD Iskra Štefan Dolhar sklical sestanek upravnega odbora planinskega dmštva. Na njem so kooptirali člane pripravljalnega odbora, ki bo organiziral občni zbor PD ter do izvolitve novega vodstva uresničeval zastavljene naloge. Te naloge vsekakor niso majhne, saj si je' društvo letošnjo pomlad zastavilo bogat program planinskih izletov. Na vseh izletih, ki smo si jih doslej letos začrtali, smo tudi bili, toda žal je bila udeležba vedno izredno izredno slaba.
Ta kritika seveda ne velja za vse; prav obratno: vsekakor je treba pohvaliti dejavnost planinskih sekcij na Tržaški 2 in v TOZD Tela, saj je bilo na dosedanjih izletih vedno več kot polovico ljubiteljev gora iz teh dveh sekcij.
Začuda se izletov PD Iskra ne udeležujejo planinci iz kranjske Elektromehanike. Njihova planinska sekcija je gbtovo najbolj delavna, deluje v okviru PD Kranj. Vsekakor bi bilo po-
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
FRANCA MALIJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TPP—TEA Elektromehanike za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Jože z družin >
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno - tiskarsko podjetje PRA-VICA-DNP.VNIK, Ljubljana
X______________________________________y
trebno navezati tesnejše stike med PD Iskra in PS Elektromehanike ter uskladiti delo.
Na seji so sklenili, da bodo člani novega upravnega odbora avtomatično vsi predsedniki planinskih sekcij po Iskrinih delovnih organizacijah. Prva seja upravnega odbora bo 10. julija ob 11. uri v sejni sobi na Tržaški 2 v Ljubljani.
Na njej bodo med drugim izvolili novo vodstvo PD Iskre, preučili dosedanjo dejavnost, potrdili program dela do občnega zbora ter poročali o delu posameznih sekcij.
Po ne preveč obetajočem vremenu in maloštevilni udeležbi smo spremenili prvotni načrt, da bomo šli od Valvazorjevega doma čez Stol in Vrtačo do Zelenice. S tremi osebnimi avtomobili smo se ob 6. uri odpeljali iz Ljubljane bolj ob kislem vremenu, ki ni nič kaj prida obetalo. Naše konjičke smo pognali po zelo slabi cesti do Valvazorjevega doma, toda star pregovor pravi, bolje se je slabo voziti kot dobro hoditi.
Ob smrti drage mame
MARIJE BENEDIČIČ
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem enote telefonskih elementov in skana-trona v TOZD TEA za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sinova Franc ________________________in Valentin
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
ANTONA HVALICA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka GPP — TOZD Skupna proizvodnja, kakor tudi vsem ostalim za podarjeni venec in denarno pomoč, spremstvo na njegovi zadnji poti ter za izraze sožalja.	hčerka Justina
in vnuk Izidor
Zpani so tudi že kandidati za novo vodstvo, razumljivo pa je, da lahko planinske sekcije predlagajo povsem dmge člane. Za predsednika so na seji predlagali Štefana Dolharja, za podpredsednika Tomaža Planino, za propagandista Iva Razborška, za blagajniške zadeve Janeza Šilca in za tajnika Lada Drobeža.
Predlagali so tudi člane nadzornega odbora — Bredo Jančar, Marjana Vernika in Milivoja Žmitka.
Na seji so menili, da bi bilo najbolje, če bi bil občni zbor PD Iskra konec tega, ah v začetku prihodnjega leta, občni zbori posameznih sekcij pa naj bi bili jeseni.	|a(j
V	domu smo se podprli z gorenjskimi žganci in s pristnim gorenjskim alpskim mlekom in pripravih vse potrebno za dve in pol urni vzpon. Pri samem vzponu proti Stolu nam je bilo oblačno vreme kar naklonjeno, saj je bilo treba kar pošteno gristi kolena, da smo dospeli do Prešernove koče. Z združenimi močni in s spodbudami kj pomoči nežnemu spolu smo dosegli cilj.
V	domu nas je že čakal obvezni čajček, pravzaprav le mlačna voda brez vsakega okusa. Upam, da se bo do prave planinske sezone tudi čajček spremenil v čaj.
Na vrhu nas je presenetilo lepo sončno in toplo vreme. Uživali smo čudovit razgled po Karavankah in Julijcih. Na vrhu je bil obvezen že* tradicionalen krst. Pri tem obredu je prišel na svoj račun strokovnjak Mile-Svetujem vsem bodočim hribovcem, ! če se bodo v bodoče vzpenjali na vrhove v družbi Mileta, da si zavarujejo zadnjice pri'zavarovalnici Sava, ki nudi najboljše zavarovalne pogoje! _ i
Po več ko dve urnem pohajkovanju in praznenju nahrbtnikov smo se veseli in spočiti spet spustili proti Valvazorjevemu domu. No, Mile nas je vse zavedel v nabiranje smrekovih vršičkov, obljubljajoč prav okusno zdravilo za bodoči vzpon. Zadnje metre poti proti Valvazorjevemu domu nas je pošteno pral dež, a tudi to oviro smo preživeli in se srečni in veseli vrnili v Ljubljano.	—k^
ZAHVALA
Stol je prijeten in naporen