V «"Ijjì:
zaceIoleto4 krone (2gld.)


Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obrnestje št, 26.
Naročnina naj se naprej.
plačuje
Leto XXIII.
V Celovcu, 25. februarja 1904.
Štev. 8.
čuvajmo svojo narodnost!
■••Največja nevarnost za slovanske nàrodnosti v Avstro-Ogerski obstoji v tem, da sili kmetsko ljudstvo v mesta. Ta pojav je posledica razmer v novem prometu in prekomernega proizvajanja. Kmetsko prebivalstvo, ki sili v mesta, se razdeli lahko na več delov, in sicer v take, ki zapuščajo svoj dom za stalno, če tudi ostanejo v Avstro-Ogerski, v vojake, dijake, obrtne vajence, ki se večjidel zopet povrnejo domov, nadalje v take, ki od časa do časa ostavljajo svoj dom in slednjič v izseljence. Najbolj se izseljujejo od doma Slovenci, Poljaki, «iovaki in Čehi. Na ta način je vsako leto več kakor pol milijona kmetskega prebivalstva izpostavljenega raznàrodenju. Ker je od teh preseljencev večina neizobražena, se zgodi, da se to ljudstvo med tujimi ndrodi navzame najslabših lastnosti, a se otrese pri tem svojih nàrodnih svojstev. Tako zgubi to ljudstvo svoj najboljši del — nàrodni značaj.
Tako pokvarjeni Slovani postanejo kmalu tudi v jezikovnem oziru plen tujim nàrodnostim. Pri aas je smatrati izseljeno kmetsko ljudstvo večjidel izgubljeno za svojo nàrodnost, V večjih mestih se vržejo delavci socijalni demokraciji v naročje, katera je pri nas vse drugo nego mednarodna, in potem se navzamejo sovraštva do svoje nàrodnosti, tako, da često niti pet odstotkov slovenskega prebivalstva, ki zapusti svoj dom vsako leto, ne ohrani svojega nàrodnega značaja. Oni izseljenci pa, ki se vračajo na svoj dom, vplivajo prepogosto pogubno v domačem kraju. Gospodarske razmere v naših krajih gonijo ljudstvo z doma, zato se mora zboljšati gospodarski položaj.
Mi avstrijski Slovani smo danes prebujeni dovolj, da bi lahko najširši sloji nàrodni spoznali svoj gospodarski in politični položaj, saj imamo dovolj časopisov, ki delajo dan na dan za probujo ndrodne zavesti m za napredek na gospodarskem polju. A vkljub temu še vedno nismo toliko narodno za-v^ani, da bi obvarovali vedno svojo gmotno in vzorno narodno posest pred tujo nevarnostjo. Naše ljudstvo se še vedno ni povspelo do onega nàrodnega ponosa, da bi mu bilo najsvetejše to, kar nosi slovensko ime. Naš človek, ki zahaja v mesto na zaslužek, ne pozna, da greši silno na škodo svojega naroda, ako zanemarja svoj jezik in svoje lepe domače navade, a se navzame tujih. Poglejmo Nemce,
ki gredo po svetu in bivajo daleč od svoje domovine. Oni iščejo kruha med Angleži, Rusi, Ameri-rikanci itd., a svoj nemški jezik ohranijo povsod, in se mu ne odpovedo, ker govorica, katero jih je naučila mati, jim je najsvetejše in prvo za Bogom na svetu. Avstrijski Slovani pa, katerih je že tako malo, se izgube na tujem in zanemarijo svoj jezik in svoje navade. Ako se pa kateri teh preseljencev vrne zopet v svojo domačijo, pa še svoje rojake pohujšuje s tujščino in jih zavaja v nàrodno odpadništvo.
Mi Slovenci često tarnamo, da je le pomanjkanje šol krivo, da se narodno pogubljamo; a ta izgovor ni popolnoma opravičen, ker je vendar dom, domače ognjišče prvo vzgojevališče otrok. Dete, ki z maternim mlekom vsesa v se vročo ljubezen do rodne zemlje, do materinega jezika, bo spoštovalo in gojilo verno to ljubezen kot najdražji spomin od svoje majke. Ponos in dika vsakega nàroda je njegov jezik, to neprecenljivo imetje, katero mora z največjo skrbjo gojiti, ker se v njem najlepše zrcali njegova moč, naobrazba in napredek. Vsi nàrodi čuvajo zvesto kot najdražji biser svoj jezik, žilavo in čvrsto se boré za to svojo svetinjo, in mi Slovenci naj bi ne storili tega?
In kako je v gospodarskem oziru: Da tu propadamo, o tem ni več dvoma, kjer tujci nad nami gospodarski napredujejo. Najboljši dokaz za naše gospodarsko nazadovanje je, da nam večinoma vse tujci prodajajo, mi pa le — kupujemo. Vendar gmotno nismo še ravno na kraju propada. Slovenci smo poljedelski nàrod, naša kmetska posest hrani v sebi še obilo zakladov, a mi moramo skrbeti, da ne zapravljamo lahkomišljeno svoje zakladnice. A naše ljudstvo popušča le prečesto svojo rodno zemljo, svoj dom ter hiti v zakajene tovarne, da postane tovarna žival židovskim oderuhom. Slovenska posestva pa prehajajo v roke tujcev. Ali med nami mora zavladati načelo, katero moramo izpolnjevati strogo in točno: Niti koščeka domače zemlje tujcu, in ako bi jo tudi plačal z zlatom. Ako bi se med nami izvrševalo to načelo, bi ne bili danes po mnogih krajih hlapci na lastni zemlji. Zato nam je v veliko zgubo, da je društvo „Naša straža" prenehalo v svojem delovanju, in oni, ki so zakrivili razpad društva, storili so brezmejno krivico svojemu nàrodu. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da deluje na to, da se vnovič ustanovi podobno društvo na edino nàrodni, slovenski podlagi,
kjer ne bo prostora strankarskemu prepiru, temveč, kjer bodejo združeni vsi, katerim je na srcu obstanek našega nàroda, v slogi in edinosti. Čas je resen, nàrod propada, a mi spimo. Vzdramimo se, hitimo na delo, dokler je še čas!
Vovberska občinska volitev.
Poroča se nam iz Št. Štefaua pri Velikovcu : Dné 11. t. m. vršila se je v tukajšnji Mežnarjev! gostilni občinska volitev za našo vovbersko občino in sicer ob tako .ogromni udeležbi, kakor najbrže nikjer ne na Koroškem. V tretjem razredu je prišlo od 164 volilcev 142 na volišče, tedaj jih je samo 22 doma ostalo, v drugem razredu od 37 volilcev 36, tedaj je samo jeden volilec izostal, v prvem razredu se je od 12 volilcev volitve udeležilo 9 volilcev, tedaj od vseh 213 volilcev je izvrševalo 187 volilcev volilno pravico. Zadnji „Mir“ je že poročal, da smo ovo občino, ki je bila zdaj devet let v slovenskih rokah, zgubili. Kako je neki to prišlo? Veliko vlogo igra tukaj pri vsaki občinski volitvi krajevno nasprotstvo med vasjo Vobre in gornjim delom občine gledé sedeža županstva. Vso agitacijo na vovberski strani so to pot vodili uslužbenci barona Helldorffa, ki ima tukaj svoje grajščine, in sicer s tako strastjo, da so takorekoč noč in dan bili na nogah. Mnogo posestnikov je v naši občini odvisnih od g. barona, ker imajo od njega travnike in njive v najem in ker so primorani pri njem kupovati drva in steljo. Napaka se je pa storila tudi na naši strani, da g. župan, ki na Vodovnici, tedaj na gori stanuje, saj zadnja leta, kar je tudi mnogo našincev želelo, občinske pisarne ni prestavil v dolino, tedaj v Št. Štefan. Gosp. župan je bil sicer zelo postrežljiv, vsako sredo in nedeljo je uradoval v Št. Štefanu, oziroma v Velikovcu, ali vsejedno je nezadovoljnežem gledé lege občinske pisarne dal močno agitacijsko orožje v roke. Dalje so delali nasprotniki tudi s to budalostjo, da so trdili, češ, ako volijo volilci s slovensko stranko, tedaj bo, ker je deželni odbor ravno zdaj izdal odlok, da naj vsaka občina skuša pridobiti posebno občinsko hišo, kjer bi naj stalno bila občinska pisarna, občinska hiša zidala se bo na Vodovnici in vsi občani bodo morali vedno na goro hoditi. In res našli so se volici, ki so to neumnost verjeli. Sploh pa je bila naša vo-

Podlistek.
m
Krvna osveta na otoku Korzit
(Iz francoskega.)
hm Jd°Va P° PaViU SeTeriniju je stanovala s jim edincem v majhni hišici, sezidani na stri obronku poleg mesta Bonifačio. To mesto, le na strmem pobočju gorovja in deloma čepeči skalnatem pomolu nad penečim se morjem, akoi veliko belo oko na grebena pečevja, I beh tamtam na morski ožini med Korziko in dmijo Kakor skriven grajski hodnik se vije emi čermi ozka morska gladina, po kateri se Ijejo čolni ribičev italijanskih in sardinskih, a kih štirinajst dni prisopiha tu sem parnik iz Ajai Hiša vdove Severinijeve je bila takorekoč lepljena na skalnatem obronku, in iz njenih oken se je videla le mrtva puščava, sivo peč ter razbeljeni brebir.
Ona je živela tu sama s svojim sinom tonom in njegovim psom Skokom. Bil je to v pretrgan pes, dolge in mršave dlake, kakor so vadno ovčarski psi. Sina je navadno spremljal na Nekega večera so prinesli vdovi njenega mrtvega. Napadel ga je zavratno in zabodel z žem Nikola Ravolati, s katerim sta se ne d tega sporekla. Morilec je zbežal v Sardinijo.
Ko so položili pred vdovo mrtvega edinca vila obupno svojih rok in lica ni porosila niti solza: gledala je v enomer topo svojega ljublji in telo ji je odrevenelo. Naposled pa je pob
svojo velo starikavo roko na mrtvo telo — in obljubila je sinu, da se bo maščevala.
Kikogar ni hotela, da bi ostal čez noč pri mrtvecu ; bedela je pri njem le ona in zvesti Skok. Ubogi pes je tulil in zavijal, da je spreletavalo mozeg in kosti; legel je poleg postelje, glavo je položil na tla, zroč v gospodarja, in rep je stisnil med noge. Zdelo se je, da trpi zvesta žival prav kakor mati, ki se je zdaj sklonila nad mrtvim truplom in ga rosila in močila s solzami, ki so naposled predrle zatvornice in odprle vso srčno, silovito bol.
Mladenič, ležeč na hrbtu, je bil videti, kakor da spi, oblečen v hodno suknjo, ki je bila po prsih razrezana in raztrgana. Sledovi krvi so bili povsod : na razgaljeni srajci, na telovniku, na hlačah, po licu, po rokah. Kepe strjene krvi so se sprijele v gosti bradi in v laseh. Starka je jela brbljati in govoriti sama za-se. Skok je nekoliko prenehal tuliti, kakor da bi poslušal njene besede.
,Čakaj, čakaj, maščevala te bom, ti moj ljubi, dragi, ti moj ubogi otrok!11
„Spi, le spi, saj ti prisegam osveto — ali me čuješ? Jaz sem — jaz, tvoja mati, ki ti to obljubuje! In ona izpolnuje svoje obljube, tvoja mati, saj ti to dobro veš!“
In počasi se je sklonila nad-nj ter prižela svoje mrzle ustnice na mrtve ustnice svojega sina. Tedaj pa je zopet začel Skok udelavati. Zavijal in tulil je dolgo zategnjeno, srce pretresujoče, strašno. Tako sta ostala oba, mati in pes, združena v tugi, do belega dné.
Antona Severinija so zagrebli po običaju in čez nekaj tednov je v Bonifačiju že povsem utihnila govorica o tem dogodku.
II.
Anton ni imel ne brata, ne drugih bližnjih sorodnikov. Nobenega moža torej ni bilo, da bi izvršil osveto. Samo mati, sključena starka, je mislila na to.
Dan na dan je opazovala neko belo krpico, ki se je razprostirala na nasprotni obali, onstran morske ožine. To je bila sardinska vasica Longo-sardo, kamor so se skrivali korziški razbojniki.
„V to gnezdo in nikamor drugam se je skril Nikola Ravolati11, si je mislila starka, ki je poznala te krate in ljudi že iz mladih let. Presedela je dneve in dneve ob oknu, gledaje v daljavo in pre-raišljevaje o svoji osveti. „Kaj naj neki počnem, ker nimam žive duše, ki bi mi bila na uslugo in tarna že tudi lezem v grob?" Tako so mrmrala njena škrbasta usta.
Vendar ona je obljubila, — obljubila osveto, in prisegla jo je ob telesu svojega mrtvega sina. Vedno je strmela pred se in tuhtala ter pretehtavala vedno isto misel. Pes ji je polegal pred noge dremaje in se iztegovaje, a naenkrat je zopet privzdignil glavo in zavijal turobno, zategnjeno. Odkar ni imel več gospodarja, je sleherni dan tulil in zavijal, kakor da bi se spominjal nanj in kakor da bi se mu vtisnil spomin, ki ne otemni ne za pičico.
A neke noči, ko je jel Skok po svoji stari navadi tugovati in cviliti, zablisnila se je materi v glavi neka misel — neka krvoželjna, divjaška misel. Premišljevala in pretuhtovala jo je vso noč, do belega dné. Ko je vstala in se oblekla, je krenila naravnost v cerkev. Tam je pokleknila na hladni tlak in goreče molila ter prosila Boga, da naj jo podpira in krepča, da naj ji dà potrebno moč, da
litev zadnja občinska volitev v velikovškem sodnij-skem okraju in tako so prišli liberalci in nemškutarji iz vseh sosednjih občin Yovberjanom, ki slovijo že davno kot liberalci in nemškutarji, na pomoč, da bi, ker so skoraj povsod pri občinskih volitvah propadli, saj tukaj pri nas zopet prišli na krmilo. Pa tudi ves velikanski trud bi nasprotnikom vse-jedno nič ne pomagal, ako bi se stališče naše stranke v drugem volilnem razredu ne poslabšalo v našo veliko škodo. Ker je namreč jeden našinec, ki je vedno volil v drugem razredu, ravno pred volitvami umrl, dalje, ker je drugi prodal nekaj posestva in tako je bil prestavljen v tretji razred in ker je končno Jamnikovo kmetijo v Hudemkraju kupil velikovški trgovec Huth, tako smo tedaj zgubili v drugem razredu tri zanesljive glasove. Nasprotno sta dva nasprotnika na novo prišla v drugi razred. Tako je nastal proti prejšnji volitvi razloček peterih glasov, obe stranki ste si v drugem razredu, ako se odšteje še nekaj dvomljivih glasov, držali ravnotežje. Ko so nasprotniki to zapazili, da jim je mogoče zmagati, trudili so se na vso moč, par dvomljivih volilcev pridobiti in s tem priti do večine. Posebno odločilnega pomena so bila pa veli-kovška pooblastila.
Ta slučaj zopet jasno kaže, da so nam velikovški mogotci vedno nasprotni, ali že pri njih kupujemo ali ne, v odločilnem trenutku krenejo na stran naših nasprotnikov in pomagajo nam zadati smrtni udarec. V tem oziru je treba nam prav kmalu storiti odločilnega koraka, oskrbeti je treba v Velikovcu slovensko trgovino, ki bo z raznovrstnim blagom oskrbljena. Naša stranka je velika, ako bodo vsi našinci v nameravani slovenski trgovini kupovali, je jej zagotovljen obstanek. Na dan volitve so Helldorffijanci na vse strani poslali vozove po volilce, tako sosebno v Kleče in Encelnovas. Nasprotniki so postavili prav zadnjega volilca na volišče. Pa tudi od naše strani se je vse storilo, da bi zmagala naša stvar, žalibože nam sreča ni bila povsem mila. Naj sledeče številke pojasnijo, kako junaško smo se vojskovali. V tretjem razredu so po srditem boju zmagali našinci Jožef Aichvvalder p. d. Juh, Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc, Šimeu Kralj p. d. Mohovnik in Jožef Srbnik p. d. Jazbec kot odborniki in kot namestnika našinca Andrej Slugove p. d. Harnar in Mat. Volbenk p. d. Pušl, vsak s 75 glasovi. Nasprotniki so propadli s 67 glasovi. Značilno je, da je v tem razredu propadel tudi baron Helldorff, katerega potem v nobenem razredu nasprotniki niso več kandidirali. V drugem razredu so našinci Gregor Muhar p. d. Pokržnik, Anton Cikulnik p. d. Špajsar, Jurij Lasnik p. d. Jesih in Jakob Karpf p. d. Likeb ostali s 16 glasovi v manjšini ; zmagali so nasprotniki z 20 glasovi in sicer so postali odborniki Viljem Speck p. d. Jurij, Aleš Napečnik p. d. Priž, Peter Messner p. d. Valente in Lovro Fujko p. d. Fujk, namestnika pa Filip Šiberl in Matevž Mešnark. V tem odločilnem razredu so tedaj nasprotniki zmagali s 4 glasovi in sicer so jim do zmage pripomogla sledeča 4 pooblastila, katera so jim dali Marija Morak p. d. Mežnarca v Klečah, Marija Rabič p. d. Močnica na Dobrovi, Franc Huth, trgovec v Velikovcu in And. Glančnik, mesar v Velikovcu. V prvem razredu je izid navadno le od slučajev odvisen. Naša stranka je imela v tem razredu to pot, ker v Vovbrah ni
bi dostojno maščevala svojega sina. Nato se je pomlajena vrnila. Na dvorišču je bila stara kad, v katero se je stekala dežnica iz strešnega žleba ; to kad je prevrnila in izlila iz nje vodo, in naposled jo je s kolči in kamenjem pritrdila na tla. Na kad je trdno privezala Skoka, kateremu pa ni bilo prav po volji to novo domovanje.
Starka je korakala razburjena po sobi gori in doli, neprestano pogledovaje tja na sardinsko obalo: tam je živel on — morilec! Pes je tulil noč in dan. Starka mu je donašala vsako jutro kozarec vode; toda prav ničesar drugega, ne navadne juhe ne kruha. Cez nekaj dni so se mu že jele bliskati oči v motni bliščobi, glas mu je postajal hripav in jel je polegati od slabosti. Kedar se mu je kdo približal, našopiril je košato dlako na hrbtu in vlekel z vso silo na verigi. Starka mu še vendar ni dala ničesar jesti. Lačna žival je lajala le poredko in votlo, kakor iz soda. Preletela je še ena noč. Naposled, ko se je zdanilo, je šla vdova Severini k sosedu in ga je prosila za dva otepa slame. Poiskala je potem stara oblačila svojega sina in jih nagatila s slamo, da je bilo podobno človeškemu telesu. Tega slamnatega moža je nataknila na kol, prav pred kadjo, v kateri je bil Skok. Žival je začudeno gledala to slamnato strašilo in je utihnila za nekaj časa, vklub svoji strašni lakoti.
Ko je starka to opravila, je šla k mesarju in kupila meseno klobaso. Nato je zakurila na dvorišču prav blizu psa in jela pražiti klobaso na ognju. Ko je pes ovohal dobrodejni duh, je razkačen skakal in trgal verigo, iz gobca so se mu cedile sline, a oči ni obrnil niti za hip od ognja.
Ko je bila klobasa pečena, je naredila ž njo
župnika, 4 zanesljive glasove, nasprotniki so imeli prav za prav samo 3 glasove, ali posrečilo se jim je pridobiti dvoje pooblastil in sicer od g. Ober-hamerja v Velikovcu, in tudi, to pa najbrže vsled velikovškega vpliva, od Kabonove gospode. Zmagali so tedaj nasprotniki Andrej Enci-Rosenzopf, Anton Štefan p. d. Tenej, Jurij Rosenzopf p. d. Hojnik in Janez Riepl p. d. Hambruž, namestnika pa sta postala Anton Lipnik p. d. Farofar in Jožef Rabi p. d. Kilijan. Končan je tedaj velikanski volilni boj, Vovberjani so torej dosegli, po čem so hrepenili, to pa le po milosti barona Helldorffa in Velikov-čanov, katerim bodo morali tudi služiti. Slučajni naš poraz pa nas nič ne ukloni ; na vsak način pa se vidimo zopet čez tri leta.
Yojska med Rusi in Japonci.
Menda se je pod milim solncem malokdaj lagalo toliko, kot lažejo zdaj razni angleški, nemški in amerikanski listi o vojski med Rusi in Japonci. Pravi mojstri so v tem Angleži, ki so to čedno sposobnost dosti dokazali že ob vojni z Buri. Poročila velikih listov si povsem nasprotujejo, eno pobija drugo in na prvi hip se vidi, da so mnoge novice napravljene in izmišljene naravnost v uredništvih židovskih listov, da se „farbajo“ potrpežljivi bralci. Značilno za omenjene liste je, da skoro ničesar ne vedó poročati o kakih ruskih uspehih, da pa hvalijo kar le morejo Japonce. Iz tega se zopet vidi, kako jim mrzi vse, kar je slovanskega, in se raji sprijaznijo z rumenimi japonskimi divjaki !
O prvem spopadu pri Port Arturju (kje leži to mesto z ruskim pristaniščem, vidijo bralci iz zemljevida v zadnjem „Domoljubu“) dné 9. febr. smo poročali že zadnjič. Poročila nemških listov o tem so bila povsem nezanesljiva in enostranska. Iz Petrograda se je namreč uradno poročalo o veliki zmagi Rusov. Japoncem je zadalo rusko vojno brodovje velike izgube. Ruske vojne ladje so eni japonski oklopni križarici in dvema japonskima brzima kižaricama zadale tolike luknje, da so se potopile pri Vei-hai-vei. Nadalje so Japoncem uničile štiri rušilce torped, ki imajo velike luknje, tri torpedovke so se potopile, dve torpedovki sta popolnoma izginili. Japonci so tam imeli mrtvih 19 častnikov, 117 mož in 200 ranjenih.
Druga bitka je bila pred mestom Č e m u 1 p o, kjer so Japonci prehiteli dve ruski ladiji in ju po srditi hrambi od ruske strani vzeli.
Del ruskega brodovja je bil vsidran pri Vladivostoku (luka na severo-vzhodni obali Koreje). Tam vlada sedaj huda zima in morje je popolnoma zamrznjeno, torej so imele te ruske ladije pot zaprto. Ker se pa led po navadi tamkaj otaja spomladi še le meseca aprila, bil je celi svet prepričan, da se ta del ruskega brodovja ne bo mogel pred aprilom udeležiti boja. Japonci so bili o tem tudi popolnoma prepričani in so se na to tudi zanašali.
Kakor blisk je torej prešinila radovedni svet vest iz Vladivostoka: Rusko bojno brodovje pred Vladivostokom je oproščeno ledu. Rusi so napravili v led velikanske zareze, da so oprostili ondi ležeče bojne ladje „Rurik“, „Gromoboj“, „Rosija“, „Bogatir“, in eno veliko transportno ladijo (ladijo za prevažanje). Vojne ladije so odplule iz Vladi-
neko ovratnico slamnatemu možu. Dolgo časa mu jo je omotavala in pritrjevala na vrat, kakor bi jo hotela skriti globoko — sredi slamnatega moža. Ko je to dovršila, je odvezala psa. Žival se je besno zagnala slamnatemu možu na vrat, in obesivši se s šapami za rame, je trgala cunje, slamo in klobaso — vse vprek. A ko je mož zdrknil na tla, takoj je bil pes na svojem plenu, trgajoč in hlastno požirajoč dišečo klobaso. Končno je razmikastil in raztrgal celo glavo in vrat dozdevnega moža.
Starka je radostno gledala ta prizor in strele so se ji kresale v očeh. Na to je psa zopet priklenila ter ga pustila še dva dni, ponavljaje vajo s slamnatim možem in klobaso.
Tekom treh mesecev je povsem naučila psa, da si je na ta način dobival svojo hrano. Naposled ga že niti ni več privezavala, ampak razkazala nagatenega moža. Naučila ga je, da je trgal vrat in glavo, če tudi ni na njih nikakoršue hrane. Za plačilo mu je dala vselej klobaso, ki jo je skrbno spražila na ognju.
Odsihdob se je pes kar tresel, kedar je zagledal moža, in pogledoval je v enomer gospodinjo, nestrpno pričakujoč, kedaj mu bo zaklicala: „Skoči, trgaj ! z nenavadno piskajočim glasom in privzdignjenim prstom.
III.
Ko se ji je zdelo, da je vse dovolj pripravljeno, je poiskala potem nekaj stare moške obleke in jo skrbno nadela nase, da je bila podobna razcapanemu beraču. To izvršivši, je najela starega sardinskega ribiča, ki je prepeljal njo in psa onstran morske ožine. V žepu je imela precejšen
vostoka, da se združijo z ruskim vojnim brodovjem pred Port Arturom. Seboj vozijo mnogo provijanta (živeža). Japonsko brodovje pride tako med dva ruska ognja. Med potjo so ruske ladije na japonskem otoku Jeso mesto Hakodate bombardirale, katero so ruske bombe razrušile. Mesto Hakodate je imelo 78.000 prebivalcev.
Gotovo je, da se mora Rusija na morju boriti z velikimi zaprekami in neugodnimi razmerami. Mnogi zato pravijo, da bo Rusija na morju podlegla. No, gotovo to nikakor ni, ker so poročila o sposobnostih in dosedanjih uspehih Japoncev gotovo zelo pretirana. Zgodovinsko dejstvo je, da Rusija še nikoli ni bila poražena. Odločila se bo vojska na suhem, skoro gotovo na otoku Koreji, kamor so Japonci že zdaj spravili večjo množico vojakov.
Vlaki na sibirski železnici vozijo skoro nepretrgoma ruske vojake na mandžursko-koreansko mejo. Iz japonskega vira se čuje, da Japonci tudi radi tega opetovano naskakujejo Port Artur, da si osvoje to rusko trdnjavo in tako dobé prosto pot za napad na sibirsko železnico. To se jim skoro gotovo ne posreči, ker je Port Artur nepremagljiv. Japonci skušajo izkrcati nekaj svojih čet v bližini te trdnjave, da bi jo prijeli tudi od zadaj. To svojo ukano pa so drago izplačali s krvjo pri Daljnem. Spravili so na suho že dva polka vojakov. Rusi so nalašč čakali na to, in zapodili so se kozaki na svojih iskrih konjih nad sovražnika in so potolkli in pomandrali oba polka, le malo se jih je rešilo na ladije.
Dopisi.
Dobrlavas. (Občinska volitev,) kije bila prvotno določena na dan 4. febr., a je bila potem na tako čuden način preložena, je zdaj razpisana na dan 22. marca. Upamo, da ne bo zopet kdo našel dlake v volilnih zapisnikih in da se bo volitev ta dan res tudi vršila. Slovenski volilci pozor in na delo!
Podrožčica. (Nesreča.) V pondeljek dné 15. februarja se je v predoru ponesrečil zidar Štefani Rajmund, rodom iz Tirolskega. Zasulo ga je tako, da se je zadušil; okoli 10. ure predpoldnem so ga pripeljali mrtvega iz predora. Pravijo, da je bil jako nepreviden in si je smrt nakopal sam. V torek je bil sodnijsko preiskan in v sredo pokopan na pokopališču v Podrožčici.
Dholica. („Svoji k svojim!“) Nimamo pri nas gostilne, kjer bi se mogli včasi zbrati in kratkočasiti, ker so nam vsi gostilničarji sovražni, pro-dajalnico imamo pa vendar svojo. Gospa Amalija Jeglič, kramarica v Hostičah, je pri zadnjih občinskih volitvah naši stranki dala pooblastilo, zato je naša dolžnost, da mi vsi pri njej kupujemo. Njena prodajalnica je zelo razvita, blago fino in dobro. Ne nosimo svojega denarja nemčurjem, tem narodnim odpadnikom, ki bi nas najraje v žlici vode potopili, temveč podpirajmo našince! Svoji k svojim, to naj odzdaj tudi za Dholico velja.
Št. Janž v Rožni dolini (N a š a posojilnica) je imela v minulem XII. upravnem letu 1903. vkup 200.565 K denarnega prometa. Pristopilo je na novo 15 zadružnikov s 15 deleži, izplačanih je bilo 6 zadružnikom 6 deležev, ostalo je 346 zadružnikov
kos klobase, zavite v cunjo. Pes se je že postil dobre tri dni. Starka mu je pogostokrat pomolila dišečo klobaso pod nos, in žival je bila že vsa razkačena. Dospela sta v Longosardo. Vdova je šepala po vasi, kakor star nadložnik. Vstopila je k nekemu peku in ga vprašala, kje stanuje Nikola Ravolati.
Morilec se je poprijel zopet svojega starega dela, mizarstva. Delavnico je imel v zadnjem kotu svoje bajte. Starka je potrkala na vrata ter zaklicala: „Hoj, Nikola !“
On se je okrenil; starka pa je izpustila psa ter viknila: „Skoči, skoči — trgaj, trgaj!"
Žival je zbesnela in razkačena zgrabila moža za vrat.
Nikola Ravolti po je razprostrl roke, krčevito zagrgral ter telebnil na tla. Nekaj hipov se je še premetaval po tleh in bil z nogami ; a naposled je obležal miren. Pes pa mu je trgal vrat, lice in prša, da so kosi mesa letali naokrog.
Cez dan, ko se je raznesla novica, sta se spomnila dva soseda, da sta videla starega berača, ki je prišel iz bajte s črnim, pretrganim psom, dajoč mu nekaj mastnega, rujavega . . .
Starka je šla nemudoma domu ter zaspala to noč mirno, sladko ....
Smešni čar.
* Vzrok žalosti. Župnik: Kaj ste tako žalostni, Jaka? Jaka: Stara mi je po noči umrla (začne jokati). Župnik: Res žalostno, a se je treba potolažiti. Jaka: Vem, a to je grdo od rajne, da mi ni povedala, kam je svoj denar skrila.
s 348 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo <6, uničilo 49, obstoji 463 knjižic za 267.388 K 6_ vin. in iznaša povprečna vioga 575 K 35 vin. rosodilo se je na novo 15 zadružnikom, 20 zadružnikov je pa posojila popolnoma vrnilo; dolžnikov je 231, ki dolgujejo skupaj 253.456 K, ali P^prek 1097 K 21 vin. Čistega dobička je bilo 1513 K 88 vin. Načelstvo dobi po razdelitvi obč-nega zbora 700 K. Za dobrodelne namene se dà 4o0 K. Ostanek se pridene rezervni zakladi, ki ie narastla na 8039 K.
Zilska Bistrica. (Naša posojilnica) je imela minulo XII. upravno leto 1903 vkup 276.921 kjon denarnega prometa. Pristopilo je 13 zadruž-nikov. izstopilo je 8 zadružnikov, ostalo je 212 za-druznikov z 171 glavnimi in 51 upravnimi deleži.
ovih hranilnih knjižic se je izdalo 87 ; uničilo 58, obstoji 431 knjižic za 307.660 K 11 vin., in iznaša povprečna vloga 713 K 82 vin. Posodilo se je na novo 28 zadružnikom, 21 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo ; dolžnikov je 172, ki dolgujejo skupaj 161.017 K 19 vin., ali povprek 936 kron 14 vin. Čistega dobička je bilo 1429 K 78 Vln’, kateri se pridene po sklepu občnega zbora k rezervnemu zakladu, kateri je narastel na 7782 K on vm. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celju11, katera je zadnjo revizijo izvršila
1 Julija 1902.
St. Jurij ob Žili. (Naša hranilnica in PosojiInica) je imela v minulem 1. upravnem otu 16.393 K 71 vin. denarnega prometa. Pristopilo je 42 zadružnikov s 50 deleži ; izstopil ni nobeden. Hranilnih knjižic se je izdalo 47, uničilo Pa 3; obstoji 44 knjižic za 6726 K 52 vin. in iz-na*ja povprečna vloga 152 87 K. Posodilo se je 23 zadružnikom, ki dolgujejo skupaj 5945 K, ali povprek 258’48 K. Čistega dobička je bilo 22'73 K, jn se je pridjal rezervnemu zakladu, ki iznaša 106 krc,n 73 vin. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celju.1* Če vzamemo v poštev, da je hranilnica začela uradovati še le 5. aprila 1903 in oa so isti dan nasprotniki po našem receptu tudi posojilnico kot nGegenkasso“ ustanovili, je njen vspeh prav ugoden.
1 z j a v a.
Jaz podpisani Ivan Hojnik, kaplan v Globa niči, sem v periodično izhajajočem časniku „Mi dne 23. julija 1903 v štev. 30 od mene spisa članke in sicer pod_ naslovom : „Globasnica (Mu smo streljali)," dalje „Uganka je rešena" in tel tonska poročila spravil v tisek.
Ti članki so v svoji celoti zasméh g. Av Paar-a, gospodarja v Globasnici, in je isti zop me kot pisatelja vložil tožbo radi prestopka zop varnost časti pri c. kr. deželnem kot porotnem s iscu v Celovcu. O tej obtožbi se je razpisa porotna obravnava na dan 24. februarja.
Jaz podpisani Ivan Hojnik s tem izjavljal a zgornja, iz nàrodne sovražnosti zoper g. Avgus Paar-a vzdignjena očitanja v njihovi celoti k neutemeljena vzamem nazaj, gospoda zasebnei tožnika ladi njih nujno prosim za odpuščanje t zaYe2fini kot poravnavo za to z mojimi dol os mi kot katoliškega duhovnika nezdružljivo p AJ?.ai^e. na. Prid prostovoljne požarne hrambe Mahvas! pri Dobrlivasi znesek reci sto kron pol ziti, narastle tozadevne tožbene stroške v roke z nln w*- a .tozitelja dr. Ernesta Mravlaga v Maribo v«oiu ^	Jast;uo izjavo v polni, neprikrajša
in 7n,- J. časopisu „Mir“ v Celovcu na istem mes kaknr 1 f1 er^ami kakor inkriminovane člank objaviti 1 Y ’’^razer Tagblatt" na svoje stroš
Paav	^£a se. dalje zavežem, gosp. Avgus
vW/a'n1 VSp nÌei?TU 12 ^oz^e> °d mene zoper njej Tini r6’	1^/^ c- kr. okrajne sodnije
r .'jas1, narastle tožbene in zastopnikove strošl 1 rmti. Za, slučaj, da bi katero tu prevzeto ol veznost ne izpolnil, dam g. dr. Ernestu Mravlaj pravico, to izjavo na moje stroške v osmih dn< od danes naprej v zgornjih listih in poleg tega v «Štajercu11 objaviti.	res
G. Avgust Paar vzame vsled te izjave obtoži zoper me nazaj, vzdržujoč ono, katero je viol zoper odgovornega urednika „Mira“, in se zahvi ljujem g. Avgustu Paar-u za to.
Maribor, dné 21. februarja 1904.
Ivan Hojnik 1. r.,
1'ran Krivec, priča, Karol Karla, priča.
N o v i 6 a r.
Na Koroškem,
Dopolnilna deželnozlborsl volitev za okraj Podklošter-TrMž, na 29. marca 1.1. razpisana. Tolilci zaupniki pozor na volilne imenike, so večinoma že razpoloženi na ogle

da ne zamudite reklamacij! Volilni imeniki leže 14 dni na ogled. Tsak volilec ima pravico reklamirati volilno pravico ne le zase, ampak tudi za vsakega drugega volilca; vsak volilec pa ima tudi pravico zahtevati, da se imena tistih iz volilnili imenikov izbrišejo, ki po postavi volilne pravice nimajo. Po postavi sme voliti le tisti, ki je 24 let star in vsaj 8 kron direktnega davka plačuje. — Pozor torej, da ne bo prepozno! Nasprotniki so pridno na delu, ne dajmo se od njili osramotiti! — Tsakojaka pojasnila v volilnih rečeh daje rado-voljno in brezplačno gosp. dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu.
Duliovske zadeve. Mil. g. knezoškof je dné 22. t. m. odpotoval na Dunaj k škofovskim posvetovanjem. Po veliki noči bode potoval v Rim. — Prestavljena sta g. F. Fiebiger, kaplan v So-vodju, v Hohenpressen, in g. A. F liri, provizor v Hohenpressenu za kaplana v Sovodje. — Mašniško posvečevanje bode letos dné 15, 17. in 19. julija. — Duhovne vaje za duhovnike bodo od 22. do 26. avgusta v „Marijanišču“, in od 12. do 16. septembra v duhovnem semenišču.
Osebne novice. V Borovljah se je nastanil nov zdravnik, g. dr. J. Maurer, ki je bil do zdaj v celovški bolnišnici. — Cesar je podelil beljaškemu županu Fr. Scholz-u vitežki križec Franc Jožefovega reda.
Izseljevanje se razširja tudi na Koroškem. Dné 16. t. m. se je s kolodvora v Podkloštru odpeljalo zopet 30 oseb skupaj v Mihvauke v Severni Ameriki. Med njimi je bilo več žen z otroci, ki so šle za svojimi možmi v tuji svet. Tudi to je znamenje naših slabih gospodarskih razmer.
Ž07°/o občinskih doklad ima občina Šmar-jeta v Rožu. Dotičui sklep deželnega odbora je j dobil cesarjevo potrjenje. Poleg teh doklad pobira občina 4% doklade na žgane pijače.
Zilska podružnica slo ven. planinskega društva. V zadnjem poročilu o društvenem zborovanju v Ovčji vasi je bilo omenjeno, da je prišel tudi g. Kočevar (pravilno Hočevar) iz Trsta k zborovanju; omenjeni gospod ni uradnik južne, marveč državne železnice. Tudi g. Knafelc ni praznoval isti dan 201etnico svojega hribolaztva, ampak 201etnico svoje službe pri državni železnici. — Darovali so nadalje za koče v Zajezeri: gg. Mayrhofer Janko, provizor na Gozdanjah, 3 K; neimenovan v Celovcu 12 K ; Rogelj na Vrhniki 1 K ; vesela družba pri Lakatu v Žabnicah nabrala 10K; Dobrovc Jožef, mestni kaplan v Celovcu, 20 K. Prisrčna hvala ! — Spomnil se je občnega zbora tudi „Gr. Tagblatt" in po svoje tudi nemško občinstvo seznanil z našimi nameni.
Slovensko krščansko-socijalno delavsko društvo se snuje za Celovec in okolico. Ustanovni shod je bil dné 20. t. m. zelo dobro obiskan in zanimiv, in upamo, da bode prepotrebno novo društvo prav dobro vspevalo. Bog daj srečo !
Šolstvo. Učitelj L. Ilič v Št. Jurju pri Celovcu je imenovan za šolskega voditelja v Kameringu. Prestavljeni so učitelji: R. Kilcer iz Žrelca v St. Jur ob Celovcu, A. Schiestl iz Gozdanj v Žrelec, K. Krobat iz Trbiža v Pontabelj. — Šolski vodja R. Moril v Črnečah bo začasno podučeval tudi na Ojstrici. Za pomožnega učitelja v Jaboriji je imenovan tamošnji provizor Fr. Božič. — Razpisano je do dné 10. marca mesto učitelja na Gozdanjah.
„Sudmarke“ Judežev groš je prejel nek uradnik (!) na Koroškem v obliki posojila 250 K. Darovala je temu društvu občina Volšberg 20 K, in občina Brdo ob Žili 60 K. Odkar imajo na Brdi povsem nemčursko-liberalen občinski zastop, menda tam zlate fige rodijo, da imajo toliko denarja za „Sudmarke“ pogubne namene. Na Brnci so dné 2. febr. za to društvo priplesali 101 K.
Nove knjige. Znana tvrdka G. Freytag in Berndt na Dunaju je izdala jako zanimiv in pregleden zemljevid bojišča v rusko-japonski vojski. Cena 41 vin., tudi v pisemskih znamkah. V popol-nilo služijo razni drugi zemljevidi iste tvrdke. —
V isti zalogi je izšel zanimiv pregled o razmerju narodnostij v astro-ogerski armadi. — V Trstu je začel izhajati dvakrat na mesec list «Družinski prijatelj", namenjen slovenskim družinam zlasti po Primorskem. Urednik je g. kaplan J. Ukmar v Rojanu. Naročnina za leto je 3 K. — Slov. trgovsko društvo «Merkur" v Ljubljani je pričelo izdajati svoj list «Slovenski trgovski vestnik", ki izhaja vsak mesec enkrat. Cena na leto 5 K.
Drohiž. Za uravnavo vovberskega potoka ob Velikovcu je dovolila vlada 500/0 donesek, drugo morajo plačati dežela in mejaši. — Porotno zasedanje se je v Celovcu pričelo dné 23. februarja.
Pred porotnike pride 12 obtožencev. — Obesil se je dné 14. febr. 54 letni hlapec S. Miiller pri Čebru v Voglah pri Porečah. — V Št. Štefanu pri Bek-štanju je pogorelo pohištvo G. Wuchererja. Škoda se ceni na 960 kron. — V konkurz je prišel trgovec Fr. Riedl v Podrožčici.
Križem sveta.
Ameriško meso. Kakor povsod, tako je tudi na Dunaju jako poskočila cena govejega mesa. Zato so začeli nekateri premišljevati, ako bi ne bilo dobro, vdobivati govejega mesa iz Amerike in Avstralije, ki bi bilo ceneje od domačega. Te dni je prišlo na Dunaj kakih 10.000 kilogramov ameriškega mesa. Naša vlada pa je prepovedala uvoz ameriškega govejega mesa v našo državo. Onih 10.000 kg ameriškega mesa prišlo pa je na Dunaj pod pretvezo, češ, da je isto angleške provenijence. Temu so prišle oblastnije na sled ter so prepovedale razprodajo omenjenega mesa, ki se v sedanjem južnem vremenu najbrže vse pokvari. Podvzetniki omenjene pošiljatve so se sicer podali k dr. Korberju in prosili ga za pomoč. On pa jih ni prav nič prijazno vsprejel ter jih poslal h merodajnim oblastnijam. To meso so nameravali prodajati kilogram po eno krono in 20 vinarjev. Pravijo pa, da je meso mnogo slabše od našega. Sicer pa je res čudno, da bi bila ravno Avstrija prisiljena dobivati meso iz Amerike, da bi ž njim konkurirala proti cenam domačega mesa. Po mnenju onih, ki poznajo tozadevne naše razmere, je cena mesa pri nas sploh jako pretirana in neopravičena. Ako bi imela vlada le količkaj dobre volje, odstranila bi lahko koj sedanjo draginjo mesa in znižala istemu ceno najmanj za 40 vinarjev pri kilogramu.
Mesto s 700.000 prebivalci pogorelo. Mesto Baltimore v Severni Ameriki je začelo goreti dné 8. februarja. Ogenj je nastal v velikih zalogah manufakturnega blaga in se je kmalu razširil po celem mestu. Zgorela so vsa javna poslopja. Vsled velikanskega ognja so bili vsi poskusi požarne brambe brezuspešni. Vojaštvo je razrušilo z dinamitom več poslopij, da omeji ogenj, toda vsled strašne vročine in letečih isker je bilo tudi to brezuspešno. Škode je okoli 3000 milijonov. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo iz mesta. Ponesrečilo se je čez 100 oseb, med temi je tudi mnogo po-žarnikov. Tudi ladije, ki so bile v luki, so morale bežati pred ognjem. Brzojavna poročila z dné 10. februarja poročajo, da je ogenj trajal 36 ur. Zgorelo je 2800 hiš.
Gospodarske stvari.
Žitne cene.
Vsled vojske na vzhodu se je v preteklem tednu cena pšenice nenadoma zvišala, a le za teden dni. Še dné 13. februarja bila je trgovina zelo živahna, dné 17. pa je cena zopet omahnila. Borzi-janci, ki so imeli slučajno dosti nakupljenega blaga, želi so bogat dobiček, plačali so ga pa mlinarji in trgovci iz dežele, ki so prehitro kupili po ceni, ki je bila previsoka. Vendar cena ni prišla nazaj na staro nižino, ker so lastniki malo blaga ponujali, upajoči, da se vendar trg zopet zboljša in jim dà več zaslužka.
Na Dunaju se je plačevalo:
pšenica......................K	8'30	do	8’70
rž...........................„	6'95	„	7-40
ječmen.......................„	6'40	„	7'—
oves.........................„	6'—	„	6'60
detelja......................„	—-54	„	—-65
Cena goveje živine nekoliko ponehava ; plačevali so se popolnoma pitani voli po K	32	do	36
na pol pitani......................„	30	„	31
plemenski voli.....................„	27	„	29
pitane krave.......................„	28	„	—
biki...............................„	26	„	34
Vabila.
Hranilnica in posojilnica pri Dev. Mariji na Jezeru v Prevaljah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dné 28. februarja 1904 ob 3. uri popoludne pri Steklu s sledečim dnevnim redom : 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. Ako bi ob določeni uri ne bilo zbranih zadostno število udov z glavnimi deleži, se vrši zborovanje uro pozneje ob vsakem številu zbranih udov. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Hranilnica in posojilnica v (Hinjah ima svoj občni zbor dné 13. sušca 1904 ob 3. uri popoludne v gostilni g. Lovro Zablačana na Trati pri Glinjah s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zbranih zadostno število udov z glavnimi deleži, se vrši zborovanje eno uro pozneje ob vsakem številu zbranih udov. — K obilni udeležbi vabi	načelništvo.
Loterijske številke od 20. februarja 1904. Trst	51	30	14	24	72
Line	74	63	32	60	31
Vsled smrti dosedanjega najemnika
se takoj odda v najem
žnpnjiška pristava
pri sv. Neži, pol ure od Velikovca oddaljena. Hiša in gospodarsko poslopje je celo novo in jako pripravno zidano, hlev je na traverze obokan. Celo leto stalna voda teče v hlev. Najemnik dobi na razpolago 10 oralov 1242 □ sežnjev jako dobro obdelanih njiv, 6 oralov 655 □ sežnjev travnikov in 2432 □ sežnjev paše, dalje dobi tudi steljo, drv pa ne dobi, ker je gozd posekan. Vse zemljišče leži okrog gospodarskega poslopja. Zimskega žita je letos sejanega 11 birnjev rži, 3 birnje pšenice in vmes % merice (piskriča) detelje. Zimsko žito, kakor tudi veliko kupo gnoja mora najemnik posebno odkupiti. Najemnik mora na pristavi osebno stanovati. Najemščine na leto 460 kron. Ponudbe naj se pošljejo cerkvenemu predstojništvu v Št. Rupertu pri Velikovcu.
feST* Na prodaj
sta v farovžu v Št. Vidu podjunskem zavoljo pomanjkanja krme ena močna kobila, 12 let stara, in njuna triletna žrebica, obedve visoke. Kdor želi več zvedeti, naj se obrne do g. župnika Štefana Lasnika, v Št. Vidu v podjunski dolini pri Dobrli-vasi, pošta Št. Vid v podjunski dolini.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da prodaja cementno opeko za strehe kriti po nizki ceni. Kdor pa želi, da pride delati tudi na dom, naj se oglasi pri podpisanem, ki vsakogar zagotavlja dobre in cene postrežbe. Tomaž Dovjak na Žihpoljah, pošta Žihpolje (Maria Rain) pri Celovcu.
V najem se takoj dà ali se tudi proda
igbgr” kovačnica
v Peračiji, fara Škocijan, ležeča ob močnem potoku, ki goni za kovačnico kladvo, brus in meh. Kovačnica je pripravna za oroduiško in podkovsko kovaško delo. Nad kovačnico je stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in lope. H kovačnici sliši tudi še kajža z dvema sobama in majhnim vrtom. Več pove lastnik Šimen Kramer, orodniški kovač v Peračiji, pošta Sinčaves na Koroškem.
OVES
(„ W illkoniiii“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Na prodaj je malo posestvo
v Št Jakobu pri Celovcu. Kdor se za to zanima in hoče o tej zadevi kaj več izvedeti, naj se obrne do posestnika „p. d. pri Gortnarju" v Št. Jakobu pri Celovcu, hišna št. 4. Pošta je Celovec.
Kdor Ijtbi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta
NORA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.
INORA TEA IMPORT COMPANY, TRST.
Štiri krojaške pomočnike
sprejme takoj krojač Oregor Odrei v Št. Juriju nad Celovcem, p. Celovec.
Isti sprejme tudi Krojaškega učenca.
V zalogi knjigarne društva sv. Jožefa v Celovcu je izšla:
Molitev
k brezmadežni materi božji Mariji
v jubilejnem letu.	
Slovenska, 100 komadov ....	80 vinarjev
—	1 komad		1 vinar
—	1 komad na lepenki .	6 vinarjev
Latinska, 100 komadov ....	80 vinarjev
—	1 komad		1 vinar
—	1 komad na lepenki .	6 vinarjev
Nemška, 100 komadov ....	80 vinarjev
—	1 komad		1 vinar
—	1 komad na lepenki .	6 vinarjev
Ako se dopošije dotični znesek,	se poštnine
prosto dopošije.	
Knjigarna društva sv.	Jožefa
v Celovcu.
Egidij Jeglič, Selo,
pošta Žirovnica na Gorenjskem,
priporoča svojo veliko zalogo doma žganih pijač, kakor: Brinjevec, prve vrste, naturen ...	1	liter K	2.40
Slivove«, star, prve vrste, naturen . .	1	„	„	2’—
Tropinovec, star, prve vrste, naturen	1	„	„	160
Kislec (Siiuerling) lanski, naturen .	1	„	„	1'60
Pošiljam od 1 litra naprej po pošti ali po železnici. Prosim, naj vsakdo poskusi in prepričal se bode, da prodajam le samo naturno in dobro blago.
Absolutno zajamčeno ............ pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej čisto belo vino od 42 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. Rdeče hribovško namizno vino po 30 kron. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračuuijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 50 K, pineta po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorej o.
Brizgalnice za sadno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (streljke) za sadno drevje z natanko namereno Petrolovo mešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom,
«troje za	«ti«lianioe,
cisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori in za žveplenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot
zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.	Dopisuje se v vseh jezikih.

Zdravje je naj večje t>og>*a^tvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagrel», zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošil a naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 dueat (12 steklenie) 4 K, 2 dneata (24 stekleni«) 8 K, 3 dneate (30 steklenic) 11 K, 4 dneate (48 steklenic) I IM»O K, 5 ducatov (OO steklenie) 17 It.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; llija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena i. 1360.	Mestna 'ekarna, Zagreb,
—	v --———Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je naj večje toogastvo !
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
Kolodvorska cesta st. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugod-
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunal- Daje predujme za vrednostne papirje. - Zavaruje srečke ! nim obrestjm VIoženi denai. obrestJuje 0/dné vfoge
nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkložtru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna drnžbe sv. Mohorja v Celovcu.