Književnost in umetaost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna ,,Učlteljske tiskarne" v Uubliani, Frančlškanska ullca št 6. Abditus: Naša eospcdar^ka in sociialna vDrašanja. Pod tem naslovom ie izšld v mariborski »Liudski tiskarni« mala knjižica, ki obdeluie na 30 straneh sledeča poglavia: 1. Naš novi položai. 2. Jedro go spodarske krize po voini. 3. Razlastitev in valuta. 4. Konec kapitalistične dru?be? 5 Dve sliki. 6. Neznosno stanie. 7. Za socija lizaciio. 8. Ostanemo doma ali se izselimo? 9. Mezde in i>bče. 10. Naša delavska rezerva. Drobni knjižici želimo obilo čitateliev v nčiteliskih vrstah. Naša Alzacila Lorena. O priliki ustanovitve »Juuoslovanske Matice« v Ljubliani ie izšla propagandna brošura pod iconiiiin naslovom. ki pcUaia naciionalni in srospodarski položai našega naroda :ia Go riškem, v Istri. Trstu in v slovenskem delu zaoadne KoroSke. Sežite po niei! Popotnik 1920. Štev. 1—3. Vsebina: Dr. Fr. Derganc: Začarani svet. — K poglavju narodne zavednosti. — H. Šunier: Kako ustanavljamo obrtno-nadaljevalne šole. — š.: Ulomki z roditeljskega yečera. — Ant. Turk: Učenčevi zapiski o zgodovini Slovencev, Srbov in Hrvatov. — Kolnik: Kako rišemo. — Razgled: A. Slovstvo. ,,Šolski list". (Pav. Flere.) -Fr. Erjavec: Za staro pravdo. (Pavel Flere.) — Uč. I. Radovanovič: Učitelj&ko pitanje. (F.) B. Časopisni vpogled. Nekaj hrvatskih glasov o šolski reformi. (P.) C. To ln-ono. t Viktor Bežek. — Nov tip kmettjskih šol. (H. Š.) Višje osnovane ali deške in dekliške šole. (S.) — Zavod za oskrbo šol. (Jos. Bernot.) — Šolski program češke socialistične stranke. — Drobtine. (J. B.) — Geografsko društvo. Dr. Fr. Derganc: Filozofski slovar. 7veza narodov. Sestavil Anton M. Petrinčič. V lastni založbi. 40 strani. 1919. — > S posebnim namenom poliliam to skromno knjižnico Vašemu cenjenemu listu, dobro vedoč, da bo šola igrala naiimenitneišo vlosro v izpolnjevaniu velike ideje, da se bodoča pokolenja vzgoie y duhu sprave in trainega miru. Dovolite. da tukai na vaiam nekai besed iz govora. ki ga ie imel Anatol France na učiteljskem kongresu v Tours v avgustu 1919.. kier pravi med, drugim: Moia iskrena želia re. da bi delavski internaciionali v najkrajšem času sledila internactjonala ačiteljev, in da bi ta v skupnem delu izdelala vzgojni načrt. ki Vi nam pokazal smernice. po katerih bi vzbudili v bodočih pokoleniih vse one sile. ki b! dale človeštvu mir, in ki bi vodile vse narode v zvezo narodov«. Tako piše e pisatelj v pismu. ki ga ie naslovil na naše uredništvo. Brošura ima v prvi vrsti namen vzbuditi zaniraanje naše širše javnosti za »Zvezo. narodov«. Za lepim in iedrovitim uvodom podaja pisatelj zanimiv zgodovinski pregled mirovnega gibanja, nakar sledi poglavje o ,Zvezi narodov", za njim pa v fran.oškem jeziku besedilo načrta ^Zveze narodov", ki ga je izdelala komisija mirovne konference. Brošura obsega nadalje najvažnejše programne tocke, katerih izvedbo so si stavila za svoj cilj razna mirovna drustva sirotn sveta in konecno je brošuri dodan še imenik vseh teh drustev. Tako obsega brošura vkratkih besedah vse, kar je treba danes vsakemu izobraženemu vedeti o mirovnem gibanju sploh. Želeti bi bilo, da se razširi v čim v čjem številu med slovenskim učiteljstvom, vsled česar jo toplo priporoeamo. Sicer pa nastane vprašanje, če in koliko bo moglo slovensko učiteljstvo delovati za udejstvitev v brošuri navedenih ciljev. Krivični mir, ki nam grozi, bo potisnil meč v roko našemu narodu. To bo vzrok, da se bode moralo uciteljstvo v prvi vrsti tesno okleniti svoje nanovo ustanovljene nJugoslovanske Maticea. Da se pa cilji te ne krijejo z onimi »Zveze narodov", je jasno. P. P. ?Ljubljans<i Zvon" ima v svoji letošnji 2. številki sledečo vsebino: Vojeslav MolecJPismo v domovino. — Rad. PeterlinPetruška: Orel. Ivo Šorli: Gospa Silvija. (Dalje prihodnič.) Franjd Roš: Naše jutro. — Ivan Zorec: Peruzzi. Janko Glaser: Iz cikla BTi". — Milan Fabjančič: Zlatniki. (Konec prlhodnjič). — Fran Tratnik : Aforizmi v umetnosti. — Jariko Samec: Sfinga. — Marija Kmetova: Brez tal. (Dalje prihodnjie) — Mirao Jarc: Drevo ob vodi. — Fran Govekar: Žabota. (Konec.) — Stanb Kosovel: Sibilski motiv. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. nPesmi samote" Antona Lajovica, sok>spr.vi s spr^mljevanjem klavirja izidejo v kratkem v založbi ptvskega društva ^Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Belckrani.ke pisanice. V prostorih Umetniške oropagande v Ljubljani (Sodna ulica 5) 1e priredil naš marliivi tovariš Božo Račič razstavo belokraniskih pisanic, ki slove že od nekdai kot zanimiv narodopisni predmet ter se odlikuieio zlasti po lepi narodni ornamentiki. Izdelovanie pisanic ie zelo interesantno. Snažna, sve • ža iaica z rumenkasto lupino so edino pri • pravna za »pisanie«. Priprava za pisanjse imcnuie v belokraniskem dialektu »pisač« (srbsko »šaraljca«). To ie majhen ploč.vinast liiček s tatiko odprtino na sDodniem ožiem koncu. Lijček se vtakne skozi nrevrtalni čleri trtne veiice v vodoravni legi. V široki 'i;onec tfjčka se vtakne košček čisteiia voska in nato se.segreie liiček nad svečo ali svetiliko. Pisač se prime na to s štirimi prsti desne roke. paiec se pa vDre v iaice. ki se drži z levo roko. Nato se uoteane črta po iaicu. Ker se pa vosek hitro ohladi in strdi. ie treba vsak hip ;>pomočiti'< pisač v plamen. da vosek leDO teče Pisač se vleče po ialcu v smeri proti telesu pisočega. Ko ie prevlečeno iaice s črtami, ki nai ostaneio bele, se položi n. nr. v rdečo barvo. Nato se prevleče po rdečein poliu tisto. kar nai ostane rdeče. Slcdnjič se pa položi iaice v črno barvo, v kateri se skuha Iz vrele vodi. vzeto se zbriše s krpo in se še vroče pomaže z loiem ali kako drugo maščobo. da se po tem sveti. Na ta način pisana pisanica ima tri barve. Ce pa hočemo dobiti pisanico v dveh barvah. popišemo iaice nriiprei belo in ga skuhamo v polhibni barvi. Pisanje pa ni tako enostavno. Zahteva precei vaie v risaniu samem vn y razgrevaniu pisa&\ da tečc vosek enakomerno po ia.cu. Posameznosti so vidne na razstavi. Pri kuhaniu se rado kai pokvari. če ni dobra barva. ali če i*e sprejme hipina barve. Semintia poči tudi katero. Transport pisanic ie silno težaven. ker imaio kuliana iaica mani odporne sile kakor pa surova. Ta panoga narodne umetnosti tudi poiema. V vsei Beli Krajini izdeiuieio danes pisanice le še v metliški okolici in pa v Adlešičih ob Kolpi. Da se povzdigne zopet to lepo delo med narodom, se je odločil tovariš Račič v v Adlešičih prirediti malo razstavo in razprodaio izbranih belokraniskili uisanic. Popolna razprodaja naj bo v zadoščenje prireditelju razstave in pa marljivim belim rojakinjam! Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v Ljubliani se ie ustanovilo, čigar pcxlročie se razteza na vso SIoveni}o. Namen društva ie. da varuje in pospešuie gospodarske. sociialne in kulturne interes« svojih članov in s tem pomaga Izboljševati njih živlieniske razmere; da goii med niiini stanovsko vzaiemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo ie samo stanovsko in združuie vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. — Pravila utegneio biti oblastveno odobrena že v naikraišem času in tako bo mogoče takoi po Veliki noči sklicati prvi občni zbor. Priiave spreiema Milan Pugelj, tainik Matice Slovenske v Liubliani. Razstava planinskih in pokrajinsklh hlik se otvori za velikotnočne praznike v .lakopieevem paviljonu. To pot razstavJJo fotografične slike znani amaterji plaaiinci: Joža Kimaver in Ivan Tavčar. slikar Val. Hodiiik iz Bohinja pa tudi oljnate in akvarelne slike_ Razstavo priredi Slovensko planinsko društvo. Sokolič, list za sokolski naraščaj. Ured-il dr. Ivan Lah. »Sokolič« ie s št. 7.—10. zakliučil svcie 1. leto.. Vsebina zvezku je sledeča: 1. Obletnica. 28. oktober 1918.— 2.Narodu! Na dan 28 okt. — 3. I. skupina obrtneea nara5čaia. — 4. Dan 28. ok ¦ tobra 191S. v Praei. —- 5. Pet bratov Sokoličev. -— 6. Baron Žiga Zois. — 7. Ba • ronu Žiei Zoisti ob stoletnici niegove smrti. — 3. Dr. Ljudevit Pivko: Zdravnik Stane. — 9. II. skupina obrtneea naraščaia. — 10. Slavnostni tek. — 11. Sokolski zlet v Praai 1920. — 12. Roistvo naše narodne himne. — 13. H. skiiDina obrtnega nararaščaja. — 14. Poglavje o-alkoholu. — 15. Glasmik. — »Sokolič« izhaia v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 10 K. doI leta 5 K. četrt !eta 2 K 50 vin. Naročninu soreiema »Učiteliska, Tiskarna« v Ljubliani »Sokolič« ??e po svoii izborni vsebinl sam nailepše oriDoroča, zato skrbite za niesrovo razširienie'